Na podlagi četrtega odstavka 6. člena Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 – ZdZPZ) in tretjega odstavka 10. člena Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 11/01, 2/04 – ZZdrI-A in 37/04), izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

(1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 76/895/EGS z dne 23. novembra 1976 o določanju najvišjih dovoljenih ravni za ostanke pesticidov v in na sadju in zelenjavi (UL L št. 340 z dne 9. 12. 1976, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 76/895/EGS), Direktivo Sveta 86/362/EGS z dne 24. julija 1986 o določanju mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na žitih (UL L št. 221 z dne 7. 8. 1986, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 86/362/EGS), Direktivo Sveta 86/363/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na živilih živalskega izvora (UL L št. 221 z dne 7. 8. 1986, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 86/363/EGS) in Direktivo Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi najvišjih dovoljenih vrednosti ostankov pesticidov v in na nekaterih proizvodih kmetijskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo (UL L št. 350 z dne 14. 12. 1990, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 90/642/EGS), določa:
– mejne vrednosti ostankov pesticidov v oziroma na živilih rastlinskega in živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: živila) in kmetijskih pridelkih;
– živila in kmetijske pridelke za katere so določene mejne vrednosti ostankov pesticidov;
– uradni nadzor ter pristojnosti v zvezi z ugotavljanjem skladnosti vsebnosti pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih;
– postopke in ukrepe organov, pristojnih za uradni nadzor.
(2) Ta pravilnik določa tudi postopke vzorčenja za izvajanje direktiv iz prejšnjega odstavka, kot je določeno v Direktivi Komisije 2002/63/ES z dne 11. julija 2002 o določitvi metod vzorčenja za uradni nadzor nad ostanki pesticidov v in na proizvodih rastlinskega in živalskega izvora v Skupnosti in o razveljavitvi Direktive 79/700/EGS (UL L št. 187 z dne 16. 7. 2002, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Komisije 2002/63/ES.
(3) Ta pravilnik velja tudi za živila iz 4. člena tega pravilnika po sušenju, predelavi ali vključitvi v sestavljena živila.
(4) Ta pravilnik velja tudi za živila iz 4. člena tega pravilnika, namenjena za izvoz v tretje države, razen v primerih iz 2. člena tega pravilnika.

(1) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo:
– za živila, ki so namenjena za izvoz v tretje države, ki zahtevajo posebno tretiranje s pesticidi za preprečevanje vnosa škodljivih organizmov na njihovo ozemlje;
– kadar je tretiranje s pesticidi pred izvozom živil potrebna, da se zavaruje živilo pred škodljivimi organizmi med prevozom v namembno tretjo državo in pri tamkajšnjem skladiščenju;
– za predelavo živil in kmetijskih pridelkov v proizvode, ki niso namenjeni za prehrano ljudi ali krmo;
– za kmetijske pridelke, ki so namenjeni za setev ali sajenje.
(2) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za naslednja živila in snovi, ki jih urejajo posebni predpisi:
– živila, namenjena dojenčkom in malim otrokom, ki jih urejajo predpisi o formulah za dojenčke in predpisi o žitnih kašicah in živilih, namenjenih dojenčkom in malim otrokom;
– aditivi za živila, ki jih ureja predpis o aditivih za živila.
(3) Postopki vzorčenja živil in kmetijskih pridelkov iz tega pravilnika ne veljajo za določene snovi in njihove ostanke v živih živalih in živilih živalskega izvora, ki jih ureja Pravilnik o ukrepih monitoringa določenih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih (Uradni list RS, št. 15/04).

(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Mejna vrednost ostankov pesticidov (v nadaljnjem besedilu: MRL) je najvišja dovoljena količina ostankov pesticidov v oziroma na živilu in kmetijskem pridelku izražena v miligramih na kilogram (v nadaljnjem besedilu: mg/kg).
2. Ostanki pesticidov so ena ali več snovi, ki so prisotne v oziroma na živilu in kmetijskem pridelku in so posledica uporabe pesticidov pri varstvu rastlin, v veterinarski medicini in kot posledica uporabe pesticidov kot biocidov, vključno z njihovimi metaboliti ali produkti, ki so posledica njihovega razgrajevanja ali reakcije.
3. Pesticidi so fitofarmacevtska sredstva, ki jih ureja zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 11/01, 37/04 in 2/04 – ZZdrI-A), zdravila za veterinarsko uporabo, ki jih ureja zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02 – ZKrmi, 67/02 in 47/04 – ZdZPZ) ter biocidni pripravki, ki jih ureja zakon o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03 – prečiščeno besedilo in 47/04 – ZdZPZ).
4. Živila živalskega izvora so sestavni deli živalskega telesa in od njih, oziroma od živali pridobljeni proizvodi v nepredelani, polpredelani ali predelani obliki, ki so namenjeni za prehrano ljudi.
5. Živila rastlinskega izvora so kmetijski pridelki v prometu in proizvodi iz rastlin v polpredelani ali predelani obliki, namenjeni za prehrano ljudi.
6. Kmetijski pridelki so rastline in deli rastlin po obiranju, izkopu ali žetvi, do prometa.
7. Dajanje v promet je vsaka predaja živil ali kmetijskih pridelkov iz tega pravilnika, proti plačilu ali brez plačila.
8. Uradni zdravstveni nadzor je redni nadzor, ki se izvaja kot program spremljanja ostankov pesticidov (monitoring) in kot poostreni nadzor v primeru suma na neskladnost oziroma v primeru ugotovljene neskladnosti.
9. Laboratoriji so laboratoriji, ki opravljajo analize, določene po tem pravilniku in jih imenujeta minister, pristojen za zdravje oziroma minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
10. Meja določanja (LOD-Limit of Determination oziroma LOQ-Limit of Quantification) je najnižja količina ostanka pesticida, ki se lahko kvantitativno določi z rutinskim spremljanjem s pomočjo validiranih kontrolnih metod (v nadaljnjem besedilu: LOD/LOQ).
11. Merilna negotovost je parameter, povezan z rezultatom merjenja, ki označuje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče upravičeno pripisati izmerjeni količini ostanka pesticida. Pomeni oceno, s katero označujemo območje vrednosti, v katerem domnevno leži prava vrednost.
12. Država članica izvora je država članica Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), na območju katere je živilo oziroma kmetijski pridelek iz 4. člena tega pravilnika pridelan ali proizveden in se trži ali je dan v prost promet.
13. Namembna država članica je država članica EU, na območje katere je živilo oziroma pridelek iz 4. člena tega pravilnika vneseno in dano v promet, razen za tranzit v drugo državo članico ali tretjo državo.
14. Tretja država je država, ki ni država članica EU.

Ta pravilnik se uporablja za:
– živila živalskega izvora, določena v Prilogi I in ostanke pesticidov, določene v Prilogi II Direktive Sveta 86/363/EGS;
– žita, določena v Prilogi I in ostanke pesticidov, določene v Prilogi II Direktive Sveta 86/362/EGS;
– sadje in zelenjavo, določene v Prilogi I in ostanke pesticidov, določene v Prilogi II Direktive Sveta 76/895/EGS;
– proizvode rastlinskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo, določene v Prilogi I in ostanke pesticidov določene v Prilogi II Direktive Sveta 90/642/EGS.

(1) Živila in kmetijski pridelki iz tega pravilnika se lahko v prometu, če so skladni glede MRL, kar pomeni, da ostanki pesticidov brez utemeljenega dvoma ne presegajo MRL, predpisanih s tem pravilnikom.
(2) Pri oceni skladnosti glede MRL iz prejšnjega odstavka je, v okviru uradnega nadzora, potrebno upoštevati merilno negotovost analitske metode.
(3) Ob spravilu in skladiščenju pri pridelovalcu po obiranju, izkopu in žetvi vsebnost ostankov pesticidov v oziroma na kmetijskem pridelku ne sme presegati MRL, predpisanih s tem pravilnikom. Pri kmetijskih pridelkih, pri katerih so ugotovljene presežene predpisane MRL, se izvedejo ukrepi v skladu z zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih.
(4) Pri živilih, pri katerih so presežene predpisane MRL, se izvedejo ukrepi v skladu z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 – ZdZPZ).
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena sme biti vsebnost ostankov: metil bromida, ogljikovega disulfida, ogljikovega tetraklorida, vodikovega cianida in vodikovega fosfida v žitih (pšenica, rž, ječmen, oves, koruza, riž, ajda, proso, sirek, tritikale in druga žita), izjemoma višja, kot je predpisana s tem pravilnikom, pod pogojem, da ta žita niso namenjena takojšnji uporabi in ustrezen nadzor skladiščenja žit zagotavlja, da ne pridejo do končnega uporabnika, dokler raven ostankov pesticidov ni v skladu z MRL iz tega pravilnika.
(6) Živila oziroma kmetijski pridelki iz prejšnjega odstavka morajo biti jasno in vidno označeni z oznako »Blago s preseženim ostankom______ (navesti pesticid), ne sme v uporabo do______”. Oznaka o preseženih MRL mora biti jasno vidna na embalaži in na tovornem listu.
(7) O ukrepih iz petega odstavka tega člena je treba obvestiti druge države članice EU in Evropsko komisijo.

(1) Če se oceni za utemeljeno, se lahko živilom in kmetijskim pridelkom iz Priloge II Direktive Sveta 76/895/EGS določi višji MRL kot je to določeno v navedeni prilogi, če to ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi ali živali.
(2) Kadar obstaja utemeljen sum, da zaradi novih podatkov ali ponovne presoje obstoječih podatkov, MRL, predpisan s tem pravilnikom, lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali živali, za kar se zahteva hitro ukrepanje na ozemlju Republike Slovenije, se lahko začasno ta vrednost zniža.
(3) O ukrepih iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba takoj obvestiti druge države članice EU in Evropsko komisijo.
(4) Ukrepi iz drugega odstavka tega člena se lahko ohranijo do odločitve pristojnega organa Skupnosti.

Za živila oziroma kmetijske pridelke iz 4. člena tega pravilnika, za katere MRL niso določeni s tem pravilnikom, se upošteva:
– MRL, ki je določen v odločbi o registraciji fitofarmacevtskega sredstva;
– MRL, ki je v skladu z mednarodnimi standardi (Codex Alimentarius);
– postopek iz 11. člena tega pravilnika.

(1) Za sušena oziroma predelana živila, za katera MRL niso določeni s tem pravilnikom, veljajo MRL za enaka živila v izvirni obliki in za nepredelana živila iz tega pravilnika ob upoštevanju posledic sušenja oziroma značilnih stopenj tehnološkega postopka predelave (koncentriranje, razredčevanje). Faktor koncentracije ali razredčitve, ki nastane v postopkih sušenja ali predelave določi Evropska komisija.
(2) Za živila, sestavljena iz več kot ene sestavine, za katera MRL niso določeni s tem pravilnikom se uporabi MRL iz tega pravilnika za posamezna živila v izvirni obliki, ki ne sme preseči vrednosti predpisane v Prilogah iz 4. člena tega pravilnika in se upoštevajo relativne koncentracije sestavin v mešanici in določbe prejšnjega odstavka.

Za vnos živil iz 4. člena tega pravilnika iz drugih držav članic EU oziroma uvoz iz tretjih držav, za katere ni določenih MRL v skladu z Direktivo Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L št. 230 z dne 19. 8. 1991, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 91/414/EGS), se lahko za stalno ali začasno določijo MRL, v skladu z 11. členom tega pravilnika, ob upoštevanju dobre kmetijske prakse v državi članici izvora oziroma tretji državi in pod pogojem, da ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.

Za zagotavljanje prostega pretoka živil oziroma kmetijskih pridelkov na območju Skupnosti se vodijo posebni postopki iz 11. člena tega pravilnika, če:
– za živila oziroma kmetijske pridelke iz 4. člena tega pravilnika ni določen MRL v skladu z Direktivo Sveta 91/414/EGS;
– vsebnost ostanka pesticida v živilu iz 4. člena tega pravilnika v prometu presega MRL, ki je določen v namembni državi članici, ki odredi prepoved ali omejitev dajanja v promet, čeprav ni presežen MRL, določen v državi članici izvora;
– je namembna država članica uvedla nove MRL ali spremenila MRL, določene v svoji zakonodaji, ali uvedla spremembe pri nadzoru, ki so neskladne ali v nasprotju s tistimi, ki veljajo za njeno domačo pridelavo, ali se MRL namembne države članice bistveno razlikuje od MRL drugih držav članic, ali MRL namembne države članice pomeni nesorazmerno raven varovanja, ki jo ta država uporablja za pesticide, ki predstavljajo podobna tveganja za podobna živila ali kmetijske pridelke v drugih državah članicah EU.

(1) Za živila oziroma kmetijske pridelke iz 9. člena in prve alinee 10. člena tega pravilnika se določi začasni MRL v skladu z zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih, do odločitve pristojnega organa Skupnosti.
(2) Postopke iz prejšnjega odstavka vodi Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) v skladu z določbami zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in s tem pravilnikom.
(3) Postopek iz prejšnjega odstavka se začne z vlogo zainteresirane stranke.
(4) Vse stroške postopka plača stranka.

(1) V primerih iz druge in tretje alinee 10. člena tega pravilnika se posreduje uradno obvestilo o sprejetih ukrepih zadevni državi članici EU in Evropski komisiji v 20 dneh od začetka njihovega izvajanja.
(2) Na podlagi uradnega obvestila iz prejšnjega odstavka se takoj navežejo stiki s pristojnim organom zadevne države članice, z namenom sporazumne odprave ukrepov prepovedi ali omejevanja prometa, ki ga je uvedla namembna država članica EU. Obe državi druga drugi predložita vse potrebne informacije.
(3) V treh mesecih od uradnega obvestila iz prejšnjega odstavka pristojni organ države članice izvora in namembne države članice EU obvestita Evropsko komisijo o izvedenih medsebojnih ukrepih, vključno z MRL, o katerih sta se sporazumeli.
(4) Pristojni organ države članice izvora obvesti tudi druge države članice EU o zadevah iz prejšnjega odstavka.

FURS odloča v upravnih zadevah, postopkih in ukrepih iz 6., 10., 11. in 12. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na MRL fitofarmacevtskih sredstev v kmetijskih pridelkih in živilih ter v zvezi s tem sodeluje s pristojnimi organi Republike Slovenije in držav članic EU ter Evropsko komisijo.

Za ugotavljanje skladnosti vsebnosti pesticidov v živilih oziroma kmetijskih pridelkih se izvaja uradni nadzor nad pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev v skladu z domačimi predpisi in predpisi EU, ki urejajo fitofarmacevtska sredstva in uradni zdravstveni nadzor, v skladu s predpisi, ki urejajo uradni zdravstveni nadzor nad živili.

(1) Za pripravo programa monitoringa vsebnosti ostankov pesticidov v oziroma na živilih (v nadaljnjem besedilu: program monitoringa) je pristojno Ministrstvo za zdravje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sta za pripravo programa monitoringa v živilih živalskega izvora pristojna Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano-Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) in Ministrstvo za zdravje v skladu s svojimi pristojnostmi.

(1) Do 30. septembra vsako leto Ministrstvo za zdravje pošlje Evropski komisiji program monitoringa za naslednje koledarsko leto.
(2) Program monitoringa mora vsebovati najmanj:
– seznam živil, ki bodo analizirana in število vzorcev;
– seznam pesticidov, ki bodo analizirani;
– merila, uporabljena pri pripravi programa monitoringa.
(3) V program monitoringa se vključi tudi program monitoringa Skupnosti.
(4) Do 31. avgusta vsako leto Ministrstvo za zdravje pošlje Evropski komisiji in drugim državam članicam EU rezultate analiz vzorcev, opravljenih v preteklem letu v okviru uradnega zdravstvenega nadzora, vključno s podatki o neskladnosti z MRL in povprečjem dejanskih vrednosti ostankov in njihove relativne vrednosti glede na MRL.
(5) VURS najpozneje do 1. avgusta vsako leto Evropski komisiji pošlje rezultate analiz vzorcev, opravljenih v preteklem letu v okviru uradnega zdravstvenega nadzora nad živili živalskega izvora.
(6) Poročanje Evropski komisiji iz tega člena se izvaja v skladu s smernicami EU (Guidance for Reporting the Results of the 2003 National and Community Monitoring Programmes to the European Commission – SANCO/4/2004, z vsemi spremembami, ki so na vpogled na internetni strani: http://www2.gov.si/mz/mz-splet.nsf (zakonodaja, zdravstveni nadzor nad živili)), rezultati pa so dejansko izmerjene vrednosti brez upoštevanja merilne negotovosti.

(1) Vzorci, predvideni za določitev vsebnosti ostankov pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih za namene iz 14. člena tega pravilnika, morajo biti odvzeti po postopkih, določenih v prilogi tega pravilnika.
(2) Za živila živalskega izvora iz tega pravilnika, ki so uvrščena pod tarifno oznako št. 04.01 Skupne carinske tarife, se lahko vzorčenje opravi v mlekarni ali, če le-ti niso dostavljeni v mlekarno, na točki dobave potrošniku. Vzorčenje pa se lahko izvede tudi pozneje, ko so ta živila prvič dana v promet.
(3) Če postopki vzorčenja iz prejšnjega odstavka niso primerni za kmetijske pridelke v primarni kmetijski proizvodnji, se uporabijo postopki, ki jih predpiše minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(4) Analitske metode, ki se uporabljajo v okviru uradnega zdravstvenega nadzora nad živili, morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja uradni zdravstveni nadzor nad živili. Pri tem se upoštevajo tudi dokumenti, splošno uveljavljeni na območju Skupnosti za področje, ki je predmet tega pravilnika (Quality control procedures for pesticide residues analysis– Document No SANCO/10476/2003, 5 February 2004, z vsemi spremembami, ki so na vpogled na internetni strani:
http://europa.eu.int/comm/food/plant/protection/resources/publications_en.htm).
(5) Če se uporabijo analitske metode, ki ne ustrezajo merilom za metode Skupnosti je treba obvestiti druge države članice EU in Evropsko komisijo.

Uradni nadzor nad živili in kmetijskimi pridelki iz tega pravilnika, izvajajo v skladu s svojimi pristojnostmi:
– zdravstveni inšpektor pri živilih v proizvodnji in v prometu živil, vključno z uvozom, razen v primerih iz druge in tretje alinee tega člena;
– veterinarski inšpektor pri živilih živalskega izvora v kmetijski proizvodnji, v živilski proizvodnji, pri uvozu, izvozu, tranzitu, med skladiščenjem, v prometu na debelo, v prometu na drobno pa za sveže neembalirano meso, surove ribe in druge vodne organizme, ki niso predpakirani;
– kmetijski inšpektor pri kmetijskih pridelkih v primarni kmetijski proizvodnji in skladiščenju do oddaje teh v promet.

(1) Laboratoriji, ki opravljajo analize ostankov pesticidov v vzorcih živil in kmetijskih pridelkov za potrebe uradnega nadzora morajo biti akreditirani v skladu z zahtevami standarda SIST EN ISO/IEC17025.
(2) Laboratorije iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena imenujeta minister, pristojen za zdravje oziroma minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vsak na svojem področju v obsegu, za katerega prosijo za imenovanje.

(1) Do akreditacije laboratorijev iz prejšnjega člena, analize ostankov pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih opravljajo laboratoriji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– imajo uvedene analitske metode, ki izpolnjujejo zahteve glede specifičnosti, točnosti, natančnosti, ponovljivosti in obnovljivosti, izkoristka, meje določanja in detekcije ter drugih meril, opredeljenih z dokumenti, splošno uveljavljenimi na območju Skupnosti, za področje, ki je predmet tega pravilnika (Quality control procedures for pesticide residues analysis– Document No SANCO/10476/2003, 5 February 2004, z vsemi spremembami, ki so na vpogled na internetni strani: http://europa.eu.int/comm/food/plant/protection/resources/publications_en.htm);
– imajo usposobljene delavce za izvajanje metod;
– morajo uspešno sodelovati v najmanj dveh mednarodnih strokovnih medlaboratorijskih primerjalnih preskusih na leto.
(2) Analitske metode, ki se lahko na enak način uporabijo za različne skupine živil in kmetijskih pridelkov, imajo prednost pred metodami, ki se lahko uporabijo le za eno vrsto živil in kmetijskih pridelkov.

Izvajanje programa monitoringa za leto 2004, ki poteka v skladu z Uredbo o monitoringu pesticidov v živilih in kmetijskih proizvodih (Uradni list RS, št. 13/99) se, od uveljavitve tega pravilnika, nadaljuje v skladu s tem pravilnikom.

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ostankih pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih (Uradni list RS, št. 73/03).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.