Na podlagi 172. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, dop. 8/03, 58/03-ZZK-1) in 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradni list RS, št. 26/99) je Občinski svet občine Cerkvenjak na 4. izredni seji, dne 30. 6. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Lenart za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Lenart za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerkvenjak, spremembe in dopolnitve v letu 2002
1. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Lenart za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 42/87 in 24/88 in Uradni list RS, št. 20/90, 55/92, 60/93, 62/94, 56/97 in 71/98) in prostorske sestavine družbenega plana Občine Lenart za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 42/87, 24/88 in 3/90 ter Uradni list RS, št. 60/93, 62/94, 56/97 in 71/98) se spremenijo in dopolnijo tako, da se integralno glasijo tako, kot je navedeno v 2. členu tega odloka.
2. člen
1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega prostorskega razvoja občine
Osnovni cilji prostorskega razvoja na območju Občine Cerkvenjak so: ohranjanje in varovanje okolja, skrb za ekološko ravnovesje, uravnotežena namenska raba prostora, skladen prostorski razvoj, optimalno omrežje naselij in poselitve, prostorske možnosti za razvojno usmerjenost posameznih območij v občini in dobra infrastrukturna opremljenost.
V prihodnjem obdobju bo prostorski razvoj usmerjen v kvalitetno dograjevanje obstoječega, poseben poudarek bo tudi na varovanju dobrin splošnega pomena in krajinskih vrednot. Pomemben cilj je vzdrževanje enakomerne poselitve in intenzivna izraba kmetijskih površin.
Razvoj je v preteklih desetletjih generiral mnoga neravnovesja v gospodarjenju s prostorom in z naravnimi viri, zato bo nadaljnje urejanje prostora mnogo bolj kot doslej usmerjeno k sanaciji stanja in bo v vseh pogledih podrejeno ugotovitvam glede obstoječih in pričakovanih vplivov človekovih dejavnosti na okolje.
Prostorski razvoj občine se bo odvijal usklajeno tako, da se bodo pri načrtovanju posegov v prostor upoštevali tako vidiki razvoja kot tudi vidiki varstva okolja v najširšem smislu. Na ta način bo mogoče uresničevati trajnostni in uravnotežen prostorski razvoj Izogibali se bomo razvojnim težnjam, ki bi generirale neenakomerno izrabo naravnih ali ustvarjenih danosti oziroma razvoj enih področij na nesprejemljiv račun drugih področij.
2. Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
2.1. Usmerjanje poselitve
Pri razvoju poselitve bomo v največji meri upoštevali načelo izboljšanja kvalitete življenja v bivalnem okolju. Varovali bomo dobrine splošnega pomena ter podpirali dejavnosti, ki imajo majhne oziroma obvladljive negativne vplive na okolje.
Usmerjanje poselitve bo temeljilo na konceptu zmerne koncentracije prebivalcev v občinskem središču in ohranjanju poseljenosti podeželja. Težili bomo k ohranjanju kvalitetnih sestavin kulturne krajine, to pa je povezano z vzdrževanjem enakomerne poselitve, z izrabo kmetijskih površin na primerni stopnji intenzivnosti in z zahtevo po skladnosti prostorskega razvoja z obstoječim poselitvenim in krajinskim vzorcem.
Ureditveno območje naselja Cerkvenjak, ki je občinsko središče in ureditvena območja naselij Andrenci, Peščeni vrh in Vanetina bomo razvijali v smislu dvigovanja kvalitete bivalnega in delovnega okolja. Prostorsko se bo širilo občinsko središče in sicer s povezovanjem že pozidanih bližnjih območij in z zapolnjevanjem tako dobljenih prostih površin in z izrabo komunalno opremljenih obcestnih površin.
Druge poseljene dele občine je potrebno predvsem ustrezno povezati med seboj, večanje poselitvenih površin pa vezati tudi na agrarne in gozdarske dejavnoti. Na ta način bomo vzdrževali kvalitetna kmetijska zemljišča in ohranjali kulturno krajino. Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da bodo v največji možni meri ohranjena krajinska razmerja v prostoru in upoštevani zmogljivost okolja in prirodna primernost. Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnične oziroma ekonomske, temveč bodo vključevale tudi elemente za kvalitativno izboljšanje grajenih in prirodnih prostorskih struktur.
2.2. Usmeritve za razvoj infrastrukture
Osnovno vodilo za načrtovanje infrastrukture bo takšna opremljenost območij in naselij, ki bo zadovoljevala potrebe ljudi in lokalnih skupnosti. Infrastrukturne vode bomo združevali v koridorje z namenom, da bo vizualna degradacija prostora čim manjša. Pri načrtovanju tras bomo poleg tehnoloških rešitev upoštevali še vidike varstva okolja in v okviru tega zlasti varstva naravne dediščine, kmetijskih zemljišč in gozdov.
Na področju prometa bomo aktivnosti usmerjali v izboljšanje propustnosti posameznih prometnih smeri ter v izboljšanje kvalitete prometnega omrežja. Predvsem odročnejše kraje bomo na zadovoljiv način povezali z urbanimi centri in zaposlitvenimi središči.
Na področju komunalne infrastrukture bomo zagotavljali zadostne količine kakovostne pitne vode na celotnem območju občine ter varovanje izvirov pitne vode, ki lahko služijo kot lokalna zajetja. Območja, kjer vodooskrba ni urejena in naselja bodo prednostna pri širjenju vodovodnega omrežja.
Na celotnem območju občine bomo s sistemom lokalnih kanalizacijskih vej in greznic zagotavljali izboljšanje bivalnega standarda in preprečevali polucije vodotokov in okolja.
2.3. Usmeritve za varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja
Naravne dobrine in krajinske vrednote prostora je potrebno varovati pred razvrednotenjem, že zgrajene danosti pa vključiti v naravno okolje. Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da ne bodo prizadeta ekološka in krajinska razmerja v prostoru. Pri tem bo poseben poudarek na ohranjanju biotske raznovrstnosti in preprečevanju degradacij površinskih vodotokov.
2.3.1. Usmeritve za rabo kmetijskih zemljišč
V največji meri bomo varovali kmetijska zemljišča, saj je v obdelovanju kmetijskih zemljišč pomemben delež oblikovanja in vzdrževanja pejsažnih kvalitet in videza kulturne krajine. Raba, izkoriščanje in urejanje kmetijskih zemljišč bo trajnostno naravnano, to je takšno, da bodo trajno ohranjene lastnosti teh zemljišč, ki so pomembne za njihove kmetijsko pridelovalne, ekološke in krajinotvorne funkcije. V zvezi z navedenim bodo zlasti ohranjena in varovana najboljša kmetijska zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo. Tudi druga kmetijska zemljišča so prvenstveno namenjena kmetijski proizvodnji.
Najboljša kmetijska zemljišča bomo za nekmetijsko rabo namenjali le izjemoma, če ne bo mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo in le tam, kjer bo izkazan širši družbeni interes ter v primerih, ki jih navaja zakonodaja s področja kmetijskih zemljišč.
Usposabljanje kmetijskih zemljišč se bo izvajalo tako v ravninskih predelih kot tudi v hribovitem svetu občine in v skladu s planom urejanja kmetijskih zemljišč. Z agrarnimi ukrepi bo postopno zmanjšana razdrobljenost oziroma prostorska nepovezanost kmetijskih zemljišč, ki je ovira intenziviranju kmetijske proizvodnje.
Agromelioracije v hribovitih predelih občine bodo preko izboljševanja pogojev za obdelavo služile tudi preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč. Agrarne operacije se bodo nanašale tudi na obnovo nasadov sadja in vinogradov na absolutnih legah, kar bo vzpodbujeno z uporabo integrirane in ekološke pridelave.
2.3.2. Usmeritve za rabo gozdnih zemljišč
Gozdovi združujejo vrsto pomembnih funkcij, kot so: poleg lesnoproizvodne in splošno koristne funkcuje imajo varovalno funkcijo – pred erozijo in pretiranim onesnaževanjem, so regenerator kulturne krajine in izravnalno območje za večje negozdne površine.
Pri gospodarjenju z gozdovi bo pomembno uresničevanje naslednjih temeljnih razvojnih ciljev:
– sonaravno ter večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot,
– trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema in
– trajno uresničevanje vseh funkcij gozda (ekološke, socialne, proizvodne) ne glede na lastništvo.
Strategija gospodarjenja z gozdovi bo vključevala tak pristop k sečnji, ki bo usklajena z dejansko zmogljivostjo gozdov in bo usmerjena predvsem na hirajoče sestoje. Vitalnost gozdov pa bomo izboljšali s pravilno in rastišču primerno izbiro drevesnih vrst ter intenzivno nego mladih sestojev.
Z gozdovi bomo gospodarili sonaravno in zagotavljali skladno razmerje med različnimi funkcijami gozda. Skrbeli bomo za obnovo gozdov, sanirali hirajoče gozdove in ohranjali tiste enklave negozdnih površin, ki imajo velik ekološki pomen. Raba, izkoriščanje in urejanje gozdov bo sonaravno in takšno, da bodo gozdovi in njihove številne funkcije ohranjeni. Pri urejanju prostora in zlasti pri lociranju nove infrastrukture v prostor bo v čim večji meri preprečeno drobljenje zaokroženih gozdnih območij. Med posameznimi gozdnimi območji je potrebno poskrbeti za ekološke koridorje, ki so pomembni za ohranitev ekoloških funkcij gozdov, na degradiranih gozdnih površinah pa za obnovo gozda.
Območij, poraslih z gozdnim drevjem, načelno ne bomo namenjali za pozidavo.
2.3.3. Usmeritve za rabo in izkoriščanje vodnih virov
Raba in izkoriščanje vodnih virov bosta služili predvsem oskrbi z vodo, pri čemer ne bodo okrnjene bistvene lastnosti vodnih virov v prostoru in ne bo ogrožen njihov obstoj ter kakovost. Izvedeni bodo ukrepi za varstvo in zaščito obstoječih, načrtovanih in potencialnih vodnih virov.
2.3.4. Usmeritve za vodnogospodarsko dejavnost
Vodnogospodarsko dejavnost bomo usmerjali v reševanje poplavnih območij in jo povezovali s kmetijskimi ureditvami in oskrbo s pitno vodo. Upoštevana bo naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora. Tiste rabe, ki bi lahko spremenile odtočni režim, bodo usmerjene izven omenjenega prostora. Za dosego cilja obrambe pred ekstremnim delovanjem voda (in preprečitve škode v naseljih ter na infrastrukturnih objektih) bo poskrbljeno, da bodo ekstremne vode čim dlje zadrževane na mestu nastanka in da bodo izvedeni preventivni hidrotehnični ukrepi. Degradirana in ogrožena obvodna območja bodo sanirana z renaturacijami vodotokov in pripadajočih vplivnih območij, z vzpostavitvijo nadomestnih habitatov in uvajanjem posebnih režimov rabe tega prostora. Urejanje vodotokov je v občini potrebno tudi za odvodnjo za potrebe osuševanj in namakanj kmetijskih zemljišč in za odpravljanje posledic erozije ter hudourniškega delovanja. V okviru vodnogospodarskega planiranja bo poskrbljeno za usklajevanje vodnogospodarskih in sočasnih poselitvenih, prometnih, naravovarstvenih, gozdnogospodarskih, elektroenergetskih, krajinskih in kmetijskih rešitev v zvezi z urejanjem in zaščito prostora. V okviru omenjenega usklajevanja bo preprečena okrnitev bistvenih lastnosti vodotokov v prostoru in zagotovljen njihov nadaljnji obstoj, predvsem pa bodo preprečene spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih.
2.3.5. Usmeritve za odvodnjavane in čiščenje odpadnih voda
Osnovne naloge na tem področju bodo odvodnja in čiščenje odpadnih voda zaradi zaščite okolja zlasti vodnih virov in površinskih vodotokov in zagotovitev komunalnega standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov. Prioritetna bo izgradnja kanalizacije na že urbaniziranih območjih v bližini obstoječih in bodočih vodnih virov.
Zastavljeni cilji tega komunalnega področja so:
– izgradnja kanalizacijskih omrežij primarnih zbiralnikov, čiščenje odpadnih voda v čistilnih napravah,
– spremljanje izgradnje novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov z izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
– odvodnja odpadnih voda industrijskih in drugih onesnaževalcev z javnim kanalizacijskim sistemom le pod pogojem, da le-ti izvedejo predčiščenje svojih odpadnih voda.
2.3.6. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Naravne vrednote in nepremična kulturna dediščina predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje, celostno oziroma integralno varstvo, primerna raba, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.
S sistemom varstva naravnih vrednot in nepremične kulturne dediščine se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti teh sestavin prostora. Del tega sistema varstva so v okviru občinskega prostorskega plana opredeljena primerna namenska raba prostora in planske usmeritve, merila ter pogoji za poseganje v prostor. V sklop ukrepov varstva naravnih vrednot in nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena sodi tudi zaščita le-teh z občinskim odlokom. Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje in porabo sredstev za sanacijo poškodovanih naravnih vrednot oziroma dediščine.
Pri prostorskem načrtovanju bodo med ostalim upoštevane tudi naslednje usmeritve in priporočila:
– usmerjati razvoj dejavnosti v prostoru tako, da bodo le-te ustvarjale ali ohranjale kvalitetna razmerja v krajini in da bodo prostorsko in časovno kontinuirane;
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
– varovati in ustrezno upoštevati vredne kamnine, geološke profile, naravno pogojene reliefne oblike tal in rastje, enako pa tudi površinske in podtalne vode;
– varovati strnjena življenjska območja prostoživečih živali in migracijske poti živali ter ohranjati biotope redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst;
– varovati ekosisteme z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, z veliko pestrostjo habitatov oziroma vrst ter redke ekosisteme ter preprečiti degradacijo ekosistemov nasploh;
– pri gradnji večjih utrjenih površin zagotoviti ukrepe za zagotavljanje povečane infiltracije in/ali zadrževanja padavin.
Izhajajoč iz zgoraj navedenega so globalni cilji dolgoročnega razvoja v prostoru občine naslednji:
– skrb za ekološko ravnovesje,
– izboljšanje in varovanje okolja,
– ohranjanje poseljenosti celotnega prostora občine,
– smotrno razmeščanje dejavnosti in skladen razvoj vseh območij v občini,
– uravnotežena namenska raba prostora,
– prostorske možnosti za razvoj pomembnejših naselij v občini,
– dobra infrastrukturna opremljenost celotnega poseljenega dela občine.
3. Zasnove razvoja dejavnosti v prostoru – organizacija dejavnosti in namenska raba prostora
Zasnove razvoja in organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora temeljijo na ciljih in usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo rabo in prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti, potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe po zmanjšanju obstoječih konfliktnih situacij med različnimi dejavnostmi in rabami prostora.
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora."
3.1. Kmetijska zemljišča
Na območju Občine Cerkvenjak je 983,62 hektarjev zemljišč, ki na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel sodijo med najboljša kmetijska zemljišča, to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko pridelavo, pri tem pa je že upoštevano, da se je zaradi spreminjanja namembnosti skupna površina zmanjšala za 1,63 hektarja in sicer za namene posamične stanovanjske gradnje, širitve kmečkih gospodarstev, širitve ureditvenega območja naselja Cerkvenjak in oblikovanja nove obrtno proizvodne cone.
Namembnost najboljših kmetijskih zemljišč se je spremenila izjemoma zaradi širšega družbenega interesa, ugotovljenega v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine in v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Druga kmetijska zemljišča, ki obsegajo 471,51 hektarjev, so manj primerna za kmetijsko obdelavo, imajo pa pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine in krajinskega pejsaža pa tudi izvajanju rekreacije na prostem in predstavljajo potencialni prostor za namene poselitve. S tem planom se je površina drugega kmetijskega zemljišča zmanjšala za 8,17 hektarja zaradi širitve ureditvenega območja naselja Cerkvenjak, Peščeni vrh in Vanetina in zaradi stanovanjske gradnje in druge gradnje izven ureditvenih območij naselij. Spreminjanje namembnosti drugega kmetijskega zemljišča je mogoča le z upoštevanjem kriterijev za usmerjanje poselitve.
Agromelioracije – obnove trajnih nasadov opredeljujemo na zemljiščih primernih leg za sadjarsko in vinogradniško proizvodnjo in so razvidne iz kartografske dokumentacije k planu. Opredeljene so na manjših kmetijskih površinah, kjer je možno usposobiti kmetijska zemljišča za boljšo proizvodnjo in lažjo obdelavo s planiranjem, krčenjem drevesne zarasti in grmičevja, sanacijo posameznih izvirov vode, apnenjem in založnim gnojenjem.
Hidro- in agromelioracija ter komasacija je načrtovana na levi in desni strani potoka Drvanja na površini 235 ha, vendar le z delom površine na območju Občine Cerkvenjak.
Agromelioracije v obliki namakanja so predvidene zaradi zagotavljanja nemotene preskrbe rastlin z vodo. Predvidena je izgradnja manjših namakalnih sistemov, preskrba z vodo pa bo možna iz za te namene izvedenih mikro akumulacij z zajezitvijo ali izvedbo bazena. Območja namakanja oziroma namakalne površine so načrtovane na naslednjih območjih:
1. Območje Firbas – Stanetinci
Za namakanje so predvidene vrtnine na prostem in v plastenjakih na površini 3,70 ha, kot je prikazano na kartah Boreci 3,13. Vir vode bo obstoječi bazen in predvidena akumulacija ob gozdu in njivi.
2. Območje Firbas – Cogetinci
Za namakanje je predviden intenzivni nasad na površini 1 ha, ki bo razširjen še za 1 ha, tako da bo skupna namakalna površina 2 ha. Površina je prikazana na karti Radgona 44. Vodni vir bo akumulacija vode v dolini pod nasadom, južno od kmetije.
3. Območje Zagoršek – Cerkvenjak
Za namakanje je predviden intenzivni nasad jablan na površini 3 ha, ki je prikazana je na karti Boreci 2,12. Vodni vir bo vodna nabira, nastala z zajezivijo potoka v močvirnatem gozdu pod nasadom. Možen je tudi akumulacijski bazen na travniku ob lokalni cesti.
Pred izdelavo projektne dokumentacije za zgoraj navedene agrarne operacije morajo biti ustrezno upoštevane omejitve, ki jih za izvedbo agrarnih operacij postavljajo morebitni sočasni oziroma drugi uporabniki prostora, na katerem so agrarne operacije predvidene in sicer varstvo naravne in kulturne dediščine, novogradnja in/ali rekonstrukcija cest, regulacije vodotokov ipd. Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem obsegu.
Zasnova agrarnih operacij je prikazana na karti št. 3. "Zasnova agrarnih operacij, vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov".
Kmetijski prostor ni le proizvodni prostor za pridobivanje hrane, temveč tudi naselitveni, rekreacijski in okoljevarstveni prostor, ki poleg tega mnogo prispeva k videzu kulturne krajine. Kot takega ga je potrebno upoštevati pri vsakem posegu v prostor in zlasti skrbeti za čim manjšo okrnjenje njegove naravne prvobitnosti. Posamezna območja kmetijskega prostora bodo namenjena sočasni rabi prostora s strani dveh ali več dejavnosti, kot npr. še rekreacija in turizem, pri čemer se te dejavnosti ne smejo izključevati oziroma ovirati druga druge.
Kmetijska zemljišča so prikazana na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora."
3.2. Gozdovi
Po planu je v Občini Cerkvenjak skupno 716,82 hektarjev gozdnih površin, upoštevaje pri tem, da so posegi v gozd predvideni na površini 1,62 hektarja.
Vsa gozdna zemljišča imajo funkcijo lesnoproizvodnega gozda, načrtovane pa so pogozditve manjvrednih gozdnih zemljišč.
Površine, ki jih pokrivajo gozdovi, so prikazane na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora."
3.3. Vodni viri in vodnogospodarske ureditve
3.3.1. Vodni viri
Na območju občine so trije vodni izviri manjših kapacitet, ki pa ne omogočatjo obsežnejše organizirane oskrbe prebivalcev s pitno vodo, zato je v preteklosti prebivalstvo koristilo pitno vodo lastnih vodnjakov. Danes se del območja območje občine oskrbuje z vodo iz vodovodnega sistema Ptuj, predvidena pa je tudi povezava s sistemom Mariborskega vodovoda. Zaradi varnosti vodooskrbe, možnosti namakanja in zaradi ohranjanja etnološke dediščine načrtuje občina obnovo oziroma revitalizacijo vodnjakov pa tudi črpališč, ki so v preteklosti omogočala oskrbo z vodo.
Varovanje in zaščito obstoječih, predvidenih in potencialnih nevarovanih vodnih virov bomo še nadalje izvajali z aktivnimi in pasivnimi ukrepi. Za zaščito vodnih virov je sprejet Odlok o varovanju virov pitne vode (Uradni list RS, št. 4/00), ki določa varstvene pasove in ukrepe za zavarovanje vode in črpališč pred onesnaženjem. Z varstvenim režimom je zagotovljena najvišja stopnja varovanja podtalnice vodnih rezervatov. Na območju vodnih virov niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode, zato ima na teh območjih varstvo voda prednost pred kmetijsktvom.
Zasnova vodnih virov je prikazana na karti št. 3. "Zasnova agrarnih operacij, vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov".
3.3.2. Vodnogospodarske ureditve
Na področju gospodarjenja z vodami bo upoštevana naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnočsti prostora. Tiste rabe, ki bi lahko sprememnile odtočni režim, bomo usmerjali izven omenjenega prostora. S preventivnimi hidrotehničnimi ukrepi bomo ekstremne vode zadrževali čim dlje na mestu nastanka. Omrežje vodotokov bomo urejali z regulacijami in drugimi vodnogospodarskimi ureditvami zaradi zaščite pred visokimi vodami in poplavami, s čemer bomo dosegli povečanje aktivnih kmetijskih zemljišč. Poplavna območja so prikazana na površinah, ki so ogrožene z visokimi vodami s povratno dobo večjo od 20 let, gradnja objektov na teh območjih pa je prepovedana.
Skrajni zahodni del območja občine meji na Severni obrobni jarek in se nahaja v poplavnem območju reguliranega potoka Drvanja. Poplavno ogrožena so še območja ob reguliranem Brengovskem potoku ter ob Stanetinskem, Andrenskem in Župetinskem potoku.
Glede ohranjenosti vodotokov po naravovarstvenih merilih sodita Stanetinski in Smolinski potok med dobro naravno ohranjene potoke, Cogetinski potok je naravno ohranjen v svojem zgornjem toku, v prehodu v sosednjo občino pa preide med srednje ohranjene vodotoke, enako kot potok Drvanja.
Zasnova vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 3 "Zasnova agrarnih operacij, vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov".
3.4. Mineralne surovine
Na območju občine ni nahajališč kovinskih ali nekovinskih mineralnih surovin. Ugotovljeno pa je nahajališče energetske mineralne surovine, zato je celotno območje občine zajeto v raziskovalni prostor nafte in plina ter geotermičnega energetskega vira, ki je prikazan na karti št. 5 "Zasnova energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja ".
3.5. Naravna in kulturna dediščina
Naravne vrednote in nepremična kulturna dediščina obsegajo več območij občine in predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje, celostno oziroma integralno varstvo in primerno rabo, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.
3.5.1. Naravna dediščina
V okviru skrbi za ohranjanje narave bo na področjih urejanja prostora in varstva okolja poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti rastlin in živali pozornost posvečena zlasti naravnim vrednotam. Le-te so redki, dragoceni ali znameniti naravni pojavi in drugi vredni deli žive ali nežive narave, naravna območja, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava.
Na območjih naravne dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov obvezno treba upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in naravovarstvene smernice, ki jih izdela pristojna javna strokovna služba za varstvo narave. Za vse posege na območja naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij je potrebno predhodno pridobiti naravovarstveno soglasje.
Območja naravne dediščine, ki so ogrožena zaradi neprimerne rabe, nelegalne gradnje in posledic vseh vrst onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih obravnavali kot območja sanacij s podrobnejšimi ukrepi za izboljšanje stanja.
Na območju občine sta evidentirani dve naravni vrednoti:
1. Stanetinski potok z obrežjem kot območje pričakovanih naravnih vrednot in
2. mokrotni travnik v Cogetincih, habitat ogroženih živalskih vrst.
Območja evidantiranih naravnih vrednot so prikazana na karti št. 8 "Zasnova varstva naravne dediščine".
3.5.2. Kulturna dediščina
Kulturna dediščina na območju občine so območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, ki se nanašajo na arheološko, profano stavbno in sakralno dediščino. Seznam območij in objektov kulturne dediščine je opredeljen v Strokovni podlagi za varstvo kulturne dediščine, ki jo je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. Del kulturne dediščine je že zavarovan z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Lenart v letu 1992 (Uradni list RS, št. 24/92). Poleg zavarovanih območij in objektov kulturne dediščine je na območju občine več primerov evidentiranih in za zavarovanje predlaganih območij in objektov kulturne dediščine, razvidnih iz Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine.
Namen varovanja območij kulturne dediščine, še posebej kulturnih spomenikov, je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in dostopnost. Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je potrebno upoštevati tako določila in režime varovanja iz Odloka kot tudi podrobnejša varstvena merila in režime za posamezen tip enote kulturne dediščine iz Strokovne podlage. Skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) je potrebno v postopkih sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov pridobiti kulturnovarstveno mnenje, prav tako je treba pri vseh posegih na območjih in objektih kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene akte.
S proračunskimi viri, sredstvi imetnikov spomenikov in z drugimi viri bomo postopno sanirali ter prezentirali najpomembnejšo kulturno dediščino.
Območja varstva kulturne dediščine so prikazana na karti št. 8 "Zasnova varstva kulturne dediščine".
3.6. Območja za rekreacijo v naravnem okolju in območja za turizem
Za potrebe rekreacije bomo urejali zelene površine znotraj oziroma ob naseljih ter rekreacijo navezovali na obstoječa območja s turistično funkcijo (izletniški, kmečki, lovski, zimsko športni, obvodni turizem). Pri tem bodo posebej upoštevane dostopnost, naravne znamenitosti, kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete prostora. Rekreacijska območja bomo urejali na način, ki ne bo rušil naravnega ravnovesja v krajini.
3.7. Sanacija naravnih virov
Stopnja onesnaženosti naravnih virov, s katero se srečujemo tudi na območju Občine Cerkvenjak, določa naslednje skupne cilje:
– preprečevati nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri različnih dejavnostih zmanjšati tveganje za poškodbo okolja,
– ohranjati kakovost še neonesnaženih ali zmerno onesnaženih območij,
– izboljšati kvaliteto zraka,
– doseči možno stopnjo čistosti vode potoka Drvanja in zmanjšati nevarnost onesnaženja,
– varno in gospodarno ravnati z odpadki in sanirati odlagališča,
– zmanjšati hrup, onesnaženost tal in ionizirajoča sevanja.
Zmanjšanje nevarnosti za okolje bo zagotavljeno med drugim tudi z ekološko varno proizvodnjo, transportom in uporabo zaščitnih sredstev za potrebe kmetijstva, nadalje s sanacijo ostankov zaščitnih sredstev in z zbiranjem, reciklažo ter uničevanjem embalaže zaščitnih sredstev.
Za uresničitev navedenih ciljev bodo pomembne zakonska podpora, večja ekološka osveščenost, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s celovitimi presojami vplivov posegov na okolje in upoštevanje načela "povzročitelj plača".
Cilj sanacije zraka je izboljšati njegovo kvaliteto tako, da koncentracije škodljivih snovi nikjer v občini ne bodo presegale mejnih vrednosti, kar bomo dosegli s prehodom na primernejše vrste goriv.
Ob načrtovanju rekonstrukcij in novogradenj prometnega omrežja bomo presodili tudi ekološke vplive.
Onesnaženost voda in zmanjšanje neoporečnosti zalog pitne vode v občini bomo preprečevali z ukrepi, kot so:
– gradnja kanalizacije in čistilne naprave,
– saniranje opuščenih površinskih kopov,
– prehod na način kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernejših gnojil in zaščitnih sredstev,
– zmanjšanje tveganja z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti ali s preselitvijo rizičnih dejavnosti,
– vzpostavitev katastra posebnih odpadkov in nevarnih snovi.
Ravnanje z odpadki obsega sistema ločenega zbiranja odpadkov (zlasti posebnih) na izvoru, ureditev rednega odvoza na celotnem območju občine in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. V okviru medobčinskega projekta sodeluje občina pri nadaljevanju aktivnosti za določitev lokacije regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki in njegovo izgradnjo.
Komunalni odpadki na območju občine se v okviru sistema za ravnanje odpadkov zbirajo, deponirajo in ovažajo ločeno glede na vrsto in materialni izvor odpadka. Odlagajo se na odlagališču komunalnih odpadkov sedanje Občine Lenart.
Hrupnost bomo preprečevali in postopno zmanjševali z upoštevanjem meril glede hrupnosti in protihrupnih ukrepov v vseh fazah prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah, pri projektiranju, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov.
Za ugotavljanje in zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev, preprečevati industrijske emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih snovi v kmetijstvu.
3.8. Poselitev
Zasnova poselitve teži k ohranjanju obstoječe poseljenosti ter usmerjanju gradnje predvsem v občinsko središče in v ureditveno območje lokalnega središča. V teh naseljih bomo zagotovili stavbna zemljišča, komunalno opremo in oskrbne ter storitvene dejavnosti, ki bodo služile tudi širšemu zaledju.
Pri razvoju poselitve bo med drugim upoštevano načelo optimalne izrabe že zgrajenih kapacitet energetske in komunalne infrastrukture.
Pri poseljevanju podeželja bomo ohranjali obstoječe poselitvene značilnosti, ki jih pogojujejo prirodne razmere in značilen sistem izrabe zemljišč: razvejane obcestne vasi oziroma suburbana naselja v dolinskem svetu in zaselki ter razpršeno razmeščene kmetije. Naselja, za katera niso opredeljena ureditvena območja in prostorsko predstavljajo zaselke ali gručasto razporejene zgradbe, bomo razvijali izključno v povezavi z agrarno funkcijo, saj leže v povsem agrarnem območju, kjer bi z uvajanjem kakršnekoli urbanizacije dosegli nazaželjene posledice drobljenja posesti in konflikte med obstoječimi tradicionalnimi strukturami in novimi urbanimi tvorbami.
S prostorskimi ukrepi bomo prispevali, da bodo tudi manjša naselja in območja s pretežno kmetijsko dejavnostjo pridobila nove razvojne možnosti in kakovosti (infrastrukturna opremljenost). Oblikovno bomo vsa naselja razvijali po urbanističnem konceptu, ki bo upošteval zasnovo naselbinskega jedra in pokrajinske značilnosti.
Ohranjali bomo razpršeno poselitev, ki omogoča izrabo prirodnih danosti za kmetijstvo, gozdarstvo in spremljajoče dejavnosti, z novogradnjami pa ne bomo spreminjali značilnega pokrajinskega vzorca.
Pri ureditvi kmetijskih zemljišč, ki spadajo k posameznim kmetijam, je potrebno zagotoviti možnosti za nadomestno oziroma dodatno gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe zaokrožitve in/ali izpopolnitve dejavnosti na kmetiji za dopolnilno proizvodno in turistično dejavnost.
Izven ureditvenih območij naselij bo na drugih kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov možna kot zaokrožitev oziroma razširitev obstoječih zaselkov, zunaj zaselkov bo gradnja novih objektov možna v povezavi z obdelavo določenega obsega kmetijskih zemljišč.
Na najboljših kmetijskih zemljiščih bo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih možna:
– gradnja objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, če za to ni mogoče uporabiti funkcionalnih zemljišč kmetije, vendar morajo novi objekti predstavljati strnjeno celoto z obstoječimi objekti kmetije,
– gradnja objektov za urejanje vodnega režima,
– širitev pokopališč,
– gradnja objektov za namene obrambe.
Prostor bomo urejali na način, ki bo ob upoštevanju razvojnih teženj in sprememb v osnovi ohranjal prvotno zasnovo poselitve in izrabe tal. Pri tem bo izhodišče uvrščenost območja občine glede identitete prostora v t.i. slovenjegoriško arhitekturno regijo, za katero so značilna razložena naselja.
Podrobno bodo načini urejanja in pogoji ter kriteriji za poseganje v podeželski prostor opredeljeni v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu.
Urejanje prostora bo v veliki meri usmerjeno tudi v saniranje in preprečevanje nelegalne gradnje.
Načini urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti so prikazani v karti št. 10 “Zasnova načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti”.
3.8.1. Funkcije naselij v omrežju naselij
Omrežje naselij v občini izhaja iz osnovnega koncepta poselitve, ki predvideva policentrični razvoj urbanih središč in približno enakomeren komunalni razvoj na celotnem območju občine.
Naselje Cerkvenjak je po klasifikaciji glede na oskrbne in storitvene dejavnosti opredeljeno kot središče občinskega pomena. Svojo tovrstno vlogo bo okrepilo z izpopolnjevanjem in širjenjem terciarnih in kvartarnih dejavnosti (trgovina, kultura, izobraževanje, uprava, zdravstvo...).
Status lokalnega središča imata naselji Vanetina in Peščeni vrh. Ti dve naselji imata zaradi svoje lege nekatere osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti.
V občinskem središču, kjer današnji obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti še ne dosega potrebnega nivoja glede na plansko funkcijo, bomo z ustrezno politiko opremljanja stavbnih zemljišč ter drugimi lokacijskimi možnostmi spodbujali dopolnitev teh dejavnosti.
V ostalih naseljih ne bomo vzpodbujali razvoja oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti, ki bi presegale zgolj lokalni nivo, in sicer z namenom, da se ohrani značilnost podeželskih krajev.
Omrežje centralnih naselij, njihova vloga v tem omrežju in velikost je prikazana na karti št. 1 "Zasnova poselitve in funkcij naselij".
3.8.2. Ureditvena območja naselij, razpršena poselitev in razpršena gradnja
Ureditvena območja naselij so prostorske enote planskega značaja, kamor v skladu z zasnovo policentrične poselitve usmerjamo stanovanjsko in drugo gradnjo. Namen prostorskega zaokroževanja naselij je v prvi vrsti omogočanje optimalnih komunalnih in infrastrukturnih ureditev, ustvarjanje ustreznega oskrbnega sistema in ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč.
Na območju Občine Cerkvenjak imatjo ureditveno območje naslednja naselja: Cerkvenjak, Andrenci, Peščeni vrh in Vanetina.
Vsa zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij so stavbna zemljišča, razen tistih, ki po zakonu niso stavbna zemljišča kot so proste zelene površine in vodne površine. Stavbna zemljišča na območju naselij bomo urejali skladno z razvojem naselij za potrebe gospodarstva, stanovanjske in druge gradnje.
Za širitev ureditvenih območij naselij bomo, kjer bo to mogoče, uporabili manj pomembne kmetijske ali gozdne površine in le izjemoma najboljša kmetijska zemljišča. Prvenstveno pa velja kriterij, da se za prostorski razvoj najprej uporabijo še proste površine znotraj ureditvenih območij naselij.
Širitev ureditvenega območja naselja je predvidena za občinsko središče Cerkvenjak in sicer za nekaj več kot 6 ha in sicer večinoma za stanovanjsko gradnjo. Manjši širitvi sta načrtovani tudi v naseljih Vanetina in Peščeni vrh.
Ureditvena območja naselij so prikazana na kartah kartografske dokumentacije.
Za območja, ki imajo identitetni vzorec razpršene poselitve v obliki razpršenih in razloženih naselij, se ureditvena območja ne določijo – ohrani se avtohtona oblika poselitve.
Na območjih obstoječe razpršene gradnje, to je izven ureditvenih območij naselij, bo gradnja možna le v saniranih zaselkih, nastalih s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem ter zaokrožanjem in za potrebe, ki jih v 6. členu dopušča Zakon o urejanju prostora. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen v povezavi z obdelavo določenega obsega kmetijskih zemljišč za potrebe kmetijstva in za potrebe dopolnilnih dejavnosti kmetij v skladu z določili dolgoročnega plana države.
3.8.3. Stavbna zemljišča
Občinska politika na področju stavbnih zemljišč bo usmerjena v zagotavljanje racionalne rabe zemljišč, v racionalno gradnjo in v preprečevanje stihijskega razvoja v prostoru.
Stavbna zemljišča so zemljiške parcele, ki ležijo na območju, ki je s prostorskim planom občine namenjeno za graditev objektov in so na njih objekti že zgrajeni ali pa šele bodo. Stavbna zemljišča so prikazana v kartografski dokumentaciji k planu v merilu 1: 5000 kot:
– stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij za poselitev in
– stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje oziroma poselitve.
Znotraj navedenih ureditvenih območij so vsa zemljišča opredeljena kot stavbna zemljišča.
Stavbno zemljišče po tem planu je v celoti ali v delu tudi tista zemljiška parcela, ki v kartografski dokumentaciji sicer ni prikazana kot stavbno zemljišče, vendar izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
– na njej stoji objekt, zgrajen pred letom 1967;
– za graditev objekta, voda ali naprave na njej so bila izdana vsa predpisana dovoljenja.
Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti brez predpisanih dovoljenj, pravno niso stavbna zemljišča. Vsak primer tovrstnega zemljišča je potrebno posebej obravnavati in zanj ugotoviti, ali je možna legalizacija objekta, ki na njem stoji glede na kriterije za usmerjanje poselitve. Šele na podlagi take proučitve je možno v prostorskem planu določiti novo stavbno zemljišče in s tem omogočiti legalizacijo objekta.
Območje stavbnega zemljišča se lahko v prostoru natančneje določi, v kolikor se pri izdelavi podrobne prostorske dokumentacije ugotovi, da zaradi naravnih danosti ne ustreza. Pri tem se obseg stavbnnega zemljišča, naveden v bilanci površin, ne sme povečati, preoblikovano območje stavbnega zemljišča pa mora biti delno v območju ali pa v neposredni bližini stavbnega zemljišča, prikazanega v kartografski dokumentaciji k planu.
Na področju urejanja in opremljanja stavbnih zemljišč bomo postopoma prehajali na realno vrednost stavbnih zemljišč. Finančni in drugi pogoji za oddajo stavbnega zemljišča bodo zagotovili smotrno in racionalno uporabo stavbnih zemljišč.
Skupna površina stavbnih zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij in na območjih razpršene gradnje je po tem planu 140,39 ha. V tem postopku sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine se je površina poselitvenih območij povečala za 18,79 hektarjev.
3.9. Prometno omrežje
Osnovni cilj razvoja prometa v občini je izgrajevanje optimalne strukture prometnega omrežja in čim boljša vključenost v državni prometni sistem ter povezanost le-tega z mednarodnim prometnim sistemom. Razvoj prometa in prometnega omrežja bo usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost.
3.9.1. Cestno omrežje
Cestno infrastrukturo Občine Cerkvenjak tvorita kategorizirani državni cesti: regionalna cesta 2. reda RII-439 …Videm – Senarska, regionalna cesta 3. reda RIII – 743 Cerkvenjak – Vitomarci (Sv. Andraž) – Gabrnik in kategorizirane občinske ceste: lokalne ceste in javne poti ter nekategorizirane ceste oziroma ceste, ki v prostorru nimajo povezovalne funkcije. Preko območja občine poteka načrtovana avtocestna povezava Slovenije z Madžarsko na kraku Prekmurje, pododsek Sp. Senarska–Cogetinci, v okviru katere je predviden tudi priključek Cerkvenjak.
V nekaterih delih je cestno omrežje občine z vidika prometno-tehničnih elementov nepopolno, zato bomo aktivnosti na področju cestnega prometa usmerjali v izboljšanje propustnosti posameznih prometnih smeri in izboljšanje kvalitete prometnega omrežja. Skrbeli bomo, da bodo odročnejši kraji na zadovoljiv način povezani z urbanimi in zaposlitvenimi središči.
Izdelali bomo plan razvoja in izgradnje občinskega cestnega omrežja. Z urejanjem regionalnih in lokalnih cest bomo prvenstveno zagotavljali kvalitetnejšo povezavo med središči in drugimi naselji v skladu z zasnovo poselitve.
Potrebno bo rekonstruirati in zgraditi na novo več odsekov gozdnih in drugih nekategoriziranih cest, ki služijo kot dostopne ceste do stanovanjskih hiš in zlasti odročnejših kmetij. Za gozdne ceste in dovozne poti bo ob upravljalcu potrebno opredeliti tudi način njihovega vzdrževanja.
Zasnova cestnega omrežja je prikazana na karti št. 4 z naslovom "Zasnova prometnega omrežja".
3.9.2. Omrežje kolesarskih povezav
Koridor regionalne kolesarske povezave poteka vzporedno z regionalno cesto 3. reda RIII-743. Za potrebe kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije bomo sodelovali pri izgradnji regionalnega omrežja kolesarskih povezav in uredili lokalne poti za kolesarje. Navezali jih bomo na predvideno omrežje kolesarskih povezav v sosednjih občinah. V ta namen bomo sprovedli aktivnosti za izdelavo dokumnetacije, ki bo opredelila lego kolesarskih povezav, prometno tehnične standarde za njihovo izvedbo in opredelila vključenost kolesarske infrastruktue v turistične in rekreacijske dejavnosti ter prostorske ureditve na območju občine.
Vzpostavljanje kolesarskih povezav bo praviloma zasnovano na načelu ločevanja kolesarskega prometa od prometa z motornimi vozili.
3.9.3. Avtocestno omrežje
Preko območja Občine Cerkvenjak poteka variantno trasa avtoceste št. A5 Pesnica–Lendava – meja z Madžarsko. Postopek za določitev trase avtoceste je v fazi proučevanja variantnih rešitev.
3.9.4. Omrežje zračnega prometa
Preko območja občine potekajo zračne poti, celotno območje občine pa se nahaja v terminalni coni letališča Maribor.
Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati, da se za ovire pod zračnimi potmi štejejo objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. Zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju takih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno letalstvo.
3.10. Zveze
3.10.1. Telekomunikacijsko omrežje
Na tem področju bomo sledili sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. Ker je telekomunikacijsko omrežje sorazmerno novo, večjih posegov in dograditev niso predvideni.
Preko območja občine poteka na relaciji Cerkvenjak – Brengova – Senarska mekrajevni optični kabel, na katerega je vezana centrala LC Cerkvenjak. Kapaciteta analognih telefonskih priključkov je 95% zasedena, medtem ko je kapaciteta ISDN priključkov zasedena le nekaj več kot 50%. Glede na potrebe se lahko centrala tudi poljubno širi.
Preostalo območje občine je pokrito s prostozračnim telekomunikacijskim omrežjem.
Kabelsko omrežje na območju občine bo grajeno v omejenem obsegu, nadzemne telekomunikacijske linije z golimi vodniki pa bodo v celoti opuščene in odstranjene. Glede na potrebe bo razširjeno naročniško telefonsko omrežje in skladno s tem povečana zmogljivost telefonskih central s ciljem zagotovitve ca. 30 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev.
Kot determinanta prostorskega urejanja se s planom varujejo obstoječi in predvideni telekomunikacijski koridorji.
Zasnova telekomunikacijskega omrežja je prikazana na karti št. 5 "Zasnova energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja.".
3.10.2. Poštno omrežje
V občinskem središču je poštni center s poštno enoto. Zasnova poštnega omrežja je prikazana na karti št. 5 “Zasnova energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja.”.
3.11. Energetsko omrežje
Energetska preskrba Občine Cerkvenjak bo v prihodnje temeljila na treh energetskih sistemih: elektroenergetskem, plinskem in komplementarnem (premog, naftni derivati, ostalo). Te sisteme bomo obravnavali kot celoto in uravnotežili njihov medsebojno pogojeni razvoj. Posebna pozornost bo posvečena ekološkim vidikom uporabe tega ali onega energenta, racionalizaciji porabe energije in uvajanju alternativnih virov energije. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov bomo spremljali s hkratno izgradnjo energetskega omrežja.
3.11.1. Elektroenergetsko omrežje
Razvoj elektroenergetskega omrežja na območju občine bo usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječih proizvodnih in distribucijskih kapacitet. Elektrogospodarska podjetja bodo skrbela za večjo razvejanost električnega omrežja in zagotavljanje enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.
Elektroenergetski objekti na območju občine so transformatorske postaje 20/0,4 kV ter 20 kV srednjenapetostno omrežje in pripadajoče nizkonapetostno omrežje z javno razsvetljavo. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz razdelilnih transformatorskih postaj v Radencih in Lenartu. Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe, pri tem pa bo tudi v bodoče gradnja v strnjenih urbanih območjih podzemne, izven naselij pa nadzemne izvedbe.
V naslednjih letih je predvidena gradnja štirih novih transformatorskih postaj, omrežje 20 kV priključnih daljnovodov oziroma kablovodov ter pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Planiranje novih transformatorskih postaj in pripadajočega omrežja bo odvisno od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Pred izdelavo prostorskih izvedbenih aktov je potrebno pridobiti pogoje upravljlca elektroenergetskega omrežja.
Elektroenergetsko omrežje je prikazano na karti št. 5 "Zasnova elektroenergetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja".
3.11.2. Plinovodno omrežje
Na območju občine ni plinovodnega omrežja, vendar je možna izgradnja sistemov za individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin preko vgrajenega hišnega kontejnerja in sicer za posamično zgradbo ali skupino zgradb.
3.12. Oskrba z vodo in ravnanje z odplakami
3.12.1. Oskrba z vodo
Na področju vodooskrbe je osnovna usmeritev zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju občine. Območja, kjer vodooskrba ni urejena, bomo prednostno opremljali z novim vodovodnim omrežjem.
Strategija razvoja oskrbe z vodo je zastavljena v naslednjih smereh:
– zmajšati izgube v vodovodnem sistemu,
– optimalno izkoristiti obstoječe vodne vire v občini,
– sodelovati pri izgradnji novih črpalnih in vodohranbenih kapacitet za napajanje vodovodnega sistema Ptuj in glede na dolgoročno načrtovano povezavo tudi z vodovodnim sistemom Mariborskega vodovoda (t.j. sodelovati pri izvajanju programa optimalne izrabe vodooskrbnega sistema in programa zagotavljanja vodnih virov).
Na območju občine potekajo vodovodi, ki oskrbujejo večji del občine s pitno vodo iz vodooskrbnega sistema Ptuj preko zbiralnika s prečrpalnico v Brengovi. Cevovodi obstoječega sistema so premajhnih kapacitet in dotrajani, zato se pojavljajo velike lokalne izgube vode. Območja, ki nimajo vodovodnega omrežja, se oskrbujejo s pitno vodo in požarno vodo iz lastnih, to je lokalnih virov, ki pa niso zadostni in so manj kakovostni.
Izgradnja novih cevovodov, distribucijskega omrežja, vodohranov, prečrpalnic in razbremenilnikov bo potekala usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet. Urediti bo potrebno upravljanje z lokalnimi vodovodi, za kar je potrebno predhodno ugotoviti njihovo stanje, urediti tehnično in ostalo dokumentacijo, izdelati in izvesti sanacijske programe ter končno opredeliti ustreznega upravljalca.
Tudi v bodoče bomo prioritetno urejali lokalno vodooskrbo in vzdrževali ter obnavljali obstoječi vodovodni sistem.
Izvajali bomo ukrepe za zmanjšanje izgub vode iz omrežja, nadalje za varčevanje s pitno vodo, za vzdrževanje hidrantne mreže za potrebe požarne varnosti in za modernizacijo vodovodnega sistema.
Izgradnja vodovodnih objektov, vodov in naprav, ki niso opredeljeni v tem planskem dokumentu, je predmet sektorskega plana za področje oskrbe z vodo.
Vodovodno omrežje je prikazano na karti št. 7 "Zasnova oskrbe z vodo".
3.12.2. Ravnanje z odplakami
Na območju občine je se odvajanje odpadnih voda izvaja preko greznic s ponikovalnicami ali izpusti v površinske vode. Zlasti za zaščito voda Brengovskega potoka in drugih potokov je potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Zaradi razgibanega terena je načrtovana postavitev več manjših čistilnih naprav in prečrpališč, ki bi omogočili povezovanje v večje sisteme.
Organiziran sistem odvodnje predvideva čiščenje in odvajanje le sanitarnih odpadnih vod, medtem ko se bo sistem odvajanja meteornih voda razvijal samostojno z odvodnjavanjem v ponikovalnice oziroma preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj v lokalne površinske odvodnike.
Zaradi izenačevanja komunalnega standarda vseh občanov je potrebno zgraditi povezan kanalizacijski sistem tudi za zaselke s končno dispozicijo na biološki čistilni napravi.
Na karti št. 6 "Zasnova kanalizacijskega omrežja" je opredeljeno omrežje predvidenih primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav.
3.13. Zaščita in reševanje
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče so poplava, potres, zemeljski plaz in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge nesreče pa velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd. Občina sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih nesreč. Naravne in druge nesreče, ki jih je tu mogoče pričakovati, so zlasti: učinki hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, posledice potresa in vojnega delovanja. Pri poseganju v prostor je potrebno poskrbeti, da se omenjene nevarnosti in tveganja zanje ne bodo povečevala, temveč zmanjševala.
V občini je manjšim plazovom izpostavljeno celotno področje, zato je posege v prostor potrebno načrtovati tako, da bodo hribine obremenjene le do dopustne mere in da bo zlasti poskrbljeno za kvalitetno odvodnjavanje na novih objektih. Aktivne plazove v občini bo potrebno sanirati. Večji del območja občine je pod vplivom erozijskih procesov, sodi pa v III. kategorijo, to je v območje s srednje razvitimi erotijskimi procesi. Z namenom brzdanja erozijskih moči meteornih voda je prepovedano posegati v vrhnjo plast tal na večjih sklenjenih površinah.
Zaradi preprečevanja škod spričo neurij, ki ogrožajo predvsem ravninski del občine, je potrebno ohranjati gozdove v nižini in obrobne gozdove, ki so naravna pregrada za vetrove. Med preventivne ukrepe sodi gojenje protivetrnih nasadov ob potokih v ravninskem predelu občine, gradnja energetskih napeljav v kabelski izvedbi ipd.
Z vidika poplavne ogroženosti bo potrebno skrbeti za dovolj veliko prepustnost strug in prepustov v njih.
Pri vseh prostorskih in gradbenih aktih je potrebno poseben poudarek nameniti ukrepom prometne varnosti in preprečitvi ekoloških nesreč.
Območje občine leži na območju pričakovanih potresov VI. do VII: stopnje po MSK dvanajstopenjski lestvici.
Občina bo v okviru varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v okvirih svoje pristojnosti in zadolžitev med drugim poskrbela tudi za vzpostavitev in vzdrževanje zaščitnih objektov, objektov za opremo in usposabljanje, skladišč, telekomunikacijskih in alarmnih naprav ipd. Skrbela bo za zagotovljenost oskrbe s pitno vodo in električno energijo, prometnih povezav, delujoče komunalne infrastrukture in zaščite kulturne dediščine tudi v primeru nesreč oziroma v bistveno spremenjenih razmerah. Na območju občine bodo v okviru organizacijske naloge za izvedbo plana evidentirani in zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.
4. Opredelitve za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine
Na vseh področjih urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo vodili k uresničevanju zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili v prostorskih izvedbenih aktih.
4.1. Usmeritve za načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA)
Akti za urejanje prostora, prikazani v karti št. 10 "Zasnova načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti", bodo omogočali racionalno izrabo prostora in učinkovito realizacijo investicijskih pobud. V njih bo podrobneje določeno, na kakšen način naj bodo izvedeni predvideni posegi v prostor.
Ureditveno območje naselja Cerkvenjak bomo pretežno urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
Območje središča naselja bomo urejali z ureditvenim načrtom, za nenačeta območja kompleksne graditve pa bomo izdelali zazidalne načrte.
Ostala naselja bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP). Pomembnejše posege na področju infrastrukture bomo urejali z lokacijskimi načrti. Za zahtevnejše posege na območjih, ki jih urejamo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, bomo pripravili ustrezne strokovne podlage. Kjer bo mogoče, bo pri izdelavi novih prostorskih izvedbeni aktov upoštevana že izdelana urbanistična dokumentacija iz preteklih let.
4.2. Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana, ki narekujejo spremembo plana
V primerih, ko bo izvajanje nalog in ciljev iz dolgoročnega plana nemogoče ali neprimerno, bodo nastopile okoliščine za spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine. Dolgoročni plan podaja obvezna izhodišča za pripravo sektorskih planov in razvojnih programov. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije in obvezna izhodišča občine so navedena v poglavju 5. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana bodo spremenjene v primerih, ko bomo na osnovi javno utemeljene potrebe odstopali od sprejetih obveznih izhodišč. Vse druge spremembe bodo utemeljene s programskimi zasnovami, prostorskimi izvedbenimi akti in sektorskimi razvojnimi programi ter projekti.
4.3. Program dodatnih raziskav, analiz in študij
Za konkretizacijo planskih zasnov in uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bomo izdelali naslednje raziskave in analize:
– Program nadomeščanja kmetijskih zemljišč, ki so zaradi širšega (javnega) interesa prenehala biti kmetijska,
– Izdelava katastra onesnaževalcev zraka,
– Izdelava katastra onesnaževalcev voda,
– Izdelava katastra posebnih odpadkov in nevarnih snovi, izdelava katastra drugih odpadkov,
– Izdelava katastra nelegalnih odlagališč in gramoznic,
– Izdelava katastra hrupa in sanacijskega programa za hrup,
– Izdelava strokovne podlage za naselja Cerkvenjak – v izdelavi,
– Preučitev potreb in možnosti za širitev ureditvenega območja občinskega središča – v izdelavi,
– Izdelava strokovnih podlag za prostorske ureditvene pogoje za urejanje podeželskega prostora – v izdelavi,
– Izdelava strokovne podlage za ureditev nove obrtno stanovanjske cone,
– Izdelava strokovnih podlag za omrežje kolesarskih povezav na območju občine Cerkvenjak,
– Proučitev potreb in prostorskih možnosti lociranja bencinskih črpalk na območju občine.
4.4. Naloge, ki jih Občina Cerkvenjak izvaja skupaj z drugimi občinami za skladnejši prostorski razvoj regije
Občina Cerkvenjak bo skupaj s sosednjimi občinami izvajala naloge na naslednjih področjih:
– z Mestno občino Maribor: oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje),
– z Občino Lenart: cestno omrežje,
– z občinami v Podravski regiji: ravnanje z odpadki (regijski center za ravnanje z odpadki), oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje).
5. Prostorske sestavine dolgoročnega plana Republike Slovenije, ki so obvezno izhodišče za pripravo prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine, ter prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Cerkvenjak, ki so obvezno izhodišče za pripravo sektorskih planov in razvojnih programov
Obvezna izhodišča so povzeta po dolgoročnem planu Republike Slovenije. Dodatno so opredeljena še obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Cerkvenjak.
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+
|Področje |Obvezno izhodišče |Obvezno izhodišče prostorskih |
| |prostorskih sestavin |sestavin dolgoročnega in |
| |dolgoročnega plana |srednjeročnega plana Občine |
| |Republike Slovenije |Cerkvenjak |
| | | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+
|Kmetijska |zasnova najboljših | |
|zemljišča |kmetijskih zemljišč | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+
|Vodni viri | |zasnova drugih izvirov |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+
|Vodno gospodarstvo |načela in usmeritve za | |
| |urejanje | |
| |in varovanje vodnega | |
| |sistema | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+
|Rudnine |raziskovalno območje nafte | |
| |in plina ter | |
| |geotermičnega energetskega | |
| |vira | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+
|Naravna dediščina |smernice za podrobnejše | |
| |načrtovanje varstva | |
| |naravnih vrednot oziroma | |
| |naravne dediščine | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+
|Kulturna dediščina |smernice za podrobnejše |zasnova varstva drugih |
| |načrtovanje varstva |kulturnih spomenikov |
| |kulturne dediščine | |
| |pomembnejša kulturne | |
| |dediščina | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+
|Poselitev |načela in kriteriji za |središče občinskega pomena |
| |usmerjanje poselitve |(Cerkvenjak) |
| | |ureditvena območja naselij |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+
|Cestno omrežje |zasnova omrežja avtocest: |zasnova omrežja lokalnih cest |
| |variantna trasa avtoceste | |
| |št. 2 Pesnica – | |
| |Lendava – meja z Madžarsko | |
| |zasnova omrežja regionalnih| |
| |cest: | |
| |RII – 439 – regionalna | |
| |cesta | |
| |II. reda Videm – Senarska | |
| |RIII – 734 – regionalna | |
| |cesta | |
| |III. reda Cerkvenjak – | |
| |Vitomarci | |
| |(Sv. Andraž) – Gabrnik | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+
|Elektroenergetsko | |zasnova razmestitve |
|omrežje | |daljnovodnega prenosnega |
| | |omrežja 20 kV |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+
6. Kartografski del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine
Kartografski del sestavljajo tematske karte, na katerih je grafično predstavljena vsebina tekstualnega dela plana. Navedbe v tekstualnem delu in grafični prikazi se dopolnjujejo.
A) Karte v merilu 1:25.000:
1. Zasnova poselitve in funkcij naselij
2. Zasnova namenske rabe prostora
3. Zasnova agrarnih operacij, vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov
4. Zasnova prometnega omrežja
5. Zasnova energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja
6. Zasnova kanalizacijskega omrežja
7. Zasnova oskrbe z vodo
8. Zasnova varstva kulturne dediščine
9. Zasnova varstva naravne dediščine
10. Zasnova načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbeni akti
B) Kartografski del plana v merilu 1:5000 (kartografska dokumentacija k planu):
Kartografska dokumentacija je predstavljena na preglednih katastrskih načrtih. Prikazuje opredelitve glede namenske rabe površin oziroma zemljišč, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, in sicer:
– območja najboljših kmetijskih zemljišč; to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo,
– območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov,
– vsa druga območja, katerih namenska raba oziroma poseben status je opredeljen v občinskih oziroma republiških odlokih.
Poleg naštete vsebine kartografske dokumentacije k planu so v njej prikazana še:
– zemljišča, ki spadajo med druga kmetijska zemljišča,
– lesnoproizvodni gozdovi,
– ureditvena območja naselij,
– stavbna zemljišča razpršene gradnje.
3. člen
Spremembe v rabi zemljišč se nanašajo na naslednje parcele:
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Katastrska|Parcelna številka |Površina|Namen |
|občina | |v ha | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Cerkvenjak|366, 365/2 S – del |0,10 |gradnja stanovanjskega objekta |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Brengova |291/1 |0,04 |gradnja gospodarske kleti z bivalnim |
| | | |prostorom |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Župetinci |521/3 |0,12 |gradnja stanovanjskega objekta |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Cogetici |411 del, 410/1 del |0,14 |gradnja stanovanjskih objektov |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Brengova |9 |0,20 |gradnja poslovno stanovanjskega |
| | | |objekta |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Andrenci |582/2 |0,10 |gradnja stanovanjskega objekta |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Andrenci |369/1 del |0,06 |gradnja stanovanjskega objekta |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Čagona |607, 608 |0,10 |gradnja stanovanjskega objekta |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Brengova |1008/1 |0,14 |gradnja stanovanjskega objekta |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Brengova |404/1 |0,16 |gradnja stanovanjskega objekta |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Andrenci |416 |0,22 |gradnja stanovanjskega objekta |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Cogetici |184, 181/1 obe del |0,08 |gradnja nadomestnega stanovanjskega |
| | | |objekta |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Cerkvenjak|542 del |0,16 |odprt skladiščni prostor z |
|Andrenci |988, 992 |0,37 |nadstrešnico, poslovni prostor za |
|Cerkvenjak|obe del | |osebje, parkirišče z odstavnim mestom|
|Andrenci |540, 542 del | |za kmetijske stroje in nakladalni |
| |988, 992 obe del | |prostor |
| | | |ribniki oziroma akumulacija vode za |
| | | |namanje |
| | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Cogetinci |637, 640 del, 642, |1,12 |za stanovanjsko dejavnost v naselju |
| |643/1 del, 643/3 | |Cerkvenjak |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Andrenci |415/1 del, 415/2 del |0,35 |za stanovanjsko dejavnost v naselju |
| | | |Cerkvenjak |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Cerkvenjak|61/5, 62/1 del, |1,50 |za stanovanjsko dejavnost v naselju |
| |62/3, 67 del, 68 | |Cerkvenjak |
| |del, 70del, | | |
| |74 del, 76/3 del, | | |
| |80/1 del, 86/1 del, | | |
| |87/1 del, 90/1 del, | | |
| |90/4 del, 92/1,2,6,7 | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Cerkvenjak|155, 156, 159/1 |0,32 |za centralne dejavnosti v naselju |
| | | |Cerkvenjak – območje športnega parka |
| | | |za potrebe šole in kraja |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Cerkvenjak|1, 4, 7/2, 31, 32/1 |1,72 |zmanjšanje območja za gradnjo zaradi |
| |del, 33, | |neugodne lege in vrnitev v primarno |
| |34/1, 35/1,4, 36, | |rabo (v drugo kmetijsko zemljišče) |
| |39/1, | | |
| |40 del | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Cerkvenjak|51 |0,66 |zmanjšanje območja za gradnjo zaradi |
| | | |neugodne lege in vrnitev v primarno |
| | | |rabo (v drugo kmetijsko zemljišče) |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Brengova |*74, 1007/3, 1009 |0,28 |gradnja stanovanjskega objekta |
| |del | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Brengova |615 del, 572/1,2, |3,59 |obrtno stanovanjska cona Cerkvenjak |
| |573/1,2, 610, 611, | | |
| |612/1,2, 614, | | |
| |616/1,2, | | |
| |617/2, 618, 619, | | |
| |620, | | |
| |621, 630, 631del, | | |
| |629del | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Cerkvenjak|198/1 del, 199/1,2,3 |2,12 |športni center Cerkvenjak |
| |212/1,2 obe del, | | |
| |213/1 del, 214 del | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Cerkvenjak|264 del |0,10 |čistilna naprava za naselje |
| | | |Cerkvenjak |
| | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Cogetici |47/1 |0,04 |gradnja stanovanjskega objekta |
| | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Brengova |156, 377/2 del |0,10 |širitev funkcionalnih zemljišč na |
| | | |kmetiji |
| | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Brengova |968/1, 2 |0,28 |kmetijski proizvodni objekt in objekt|
| | | |za izvajanje dopolnilne dejavnosti na|
| | | |kmetiji – turistična ponudba |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Brengova |1163/1,3 obe del |0,06 |gradnja stanovanjskega objekta |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
|Smolinci |381 del, 383/1,2, |1,98 |funkcionalne zaokrožitve komunalno |
|Župetinci |387 del, 388, 436, | |opremljenih območij ter dopolnilne |
| |488, | |gradnje objektov, ki pomenijo |
| |497 del, 499 del, | |zaokrožitev in sanacijo posamičnih |
| |571, 578/1, 578/2 | |skupin objektov v Smolincih |
| |del, | | |
| |579 del, 581 del, | | |
| |588 del, 590 del, | | |
| |593/1 del | | |
| |381 del, 379 del, | | |
| |355, | | |
| |336 del, 344 del, | | |
| |345 del, 346/2, | | |
| |346/3 del, 355 del | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+
4. člen
Bilanca osnovnih oblik rabe zemljišč:
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+
|Namenska raba | Plan| Spremembe v letu| Plan|
| | 1998| 2002| 2002|
| | v ha| v ha| v ha|
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+
|najboljše kmetijsko zemljišče | 961,33| - 4,73| 956,60|
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+
|drugo kmetijsko zemljišče | 501,08| - 12,81| 488,27|
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+
|gozd | 715,49| -1,62| 713,87|
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+
|stavbna zemljišča | 121,60| +18,79| 140,39|
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+
|zemljišče s posebnimi naravnimi | 0,39| | 0,39|
|razmerami | | | |
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+
|vodna površina | 0,24| +0,37| 0,61|
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+
| | 2.300,73| |2.300,13|
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+
5. člen
Določbe Prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Lenart, v delu, ki se nanaša na območje Občine Cerkvenjak (Uradni list SRS, št. 37/89, Uradni list RS, št. 24/93, 57/96) in prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Lenart, v delu, ki se nanaša na območje Občine Cerkvenjak (Uradni list SRS, št. 2/89, Uradni list RS, št. 24/93) se smiselno uporabljajo tudi za spremembe in dopolnitve prostorskega plana v letu 2002.
6. člen
Na podlagi drugega odstavka 172. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 58/3-ZZK-1) je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Občine Cerkvenjak z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije, št. 350-00/2001-216 z dne 15. 6. 2004, sprejet na osnovi Strokovnega mnenja Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada RS za prostorski razvoj št. 352-11-18/01 z dne 9. 6. 2004. Sklep Vlade in Strokovno mnenje sta sestavni del tega plana.
7. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Cerkvenjak so na vpogled v prostorih Občine Cerkvenjak.
8. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00303-001/99
Cerkvenjak, dne 30. junija 2004.
Župan
Občine Cerkvenjak
Jože Kraner l. r.
