Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99 – odl. US, 70/00, 51/02 – odl. US), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3., 25. in 241. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96 – odl. US, 61/96 – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 33/00 – odl. US, 24/01), 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 60/02) ter 18. in 96. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, št. 35/00 in 85/02) je Svet mestne občine Kranj na 14. seji dne 26. 5. 2004 sprejel

S tem odlokom se ureja:
1. dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo,
2. vodovodno omrežje, objekte in naprave upravljavca in uporabnikov,
3. vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
4. pogoji priključitve na javni vodovod,
5. meritve in obračun porabljene pitne vode,
6. prekinitev dobave vode,
7. odvzem vode iz hidrantov,
8. obveznosti upravljavca in uporabnikov,
9. varovanje javnega vodovoda,
10. viri financiranja oskrbe s pitno vodo,
11. prenos vodovodnega omrežja, objektov in naprav v upravljanje,
12. kazenske določbe,
13. prehodne določbe,
14. končne določbe.

Pojmi po tem odloku imajo naslednji pomen:
a) Javni vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo, in je v lasti lokalne skupnosti ter ima status grajenega javnega dobra.
b) Javni vodovod je sistem vodovodov, objektov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v omrežje s pomočjo katerega se zagotavlja preskrba s pitno vodo. Objekti in naprave javnega vodovoda so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra.
c) Grajeno javno dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče, na katerem se ta nahaja pod pogojem:
– da se je zanjo pridobilo uporabno dovoljenje,
– da se na podlagi sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede vpis v zemljiško knjigo,
– da se upoštevajo ostali pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva okolja in urejanja prostora.
d) Interni vodovod je vodovodni priključek vključno z obračunskim vodomerom in hišno inštalacijo, ki se priklopi na javni vodovod.
e) Uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča in uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda.
f) Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki ji je Mestna občina Kranj s pogodbo o upravljanju in uporabi infrastrukturnih objektov določila obseg, pristojnosti in obveznosti izvajanja te službe.
g) Magistralno vodovodno omrežje in naprave so: tranzitni vodovodi, zajetja, vodna črpališča, prečrpališča, naprave za bogatenje podtalnice in čiščenje ter pripravo vode, objekti za hranjenje vode, objekti za dvig ali reduciranje tlaka v vodovodu in služijo oskrbi s pitno vodo več občinam ali regiji.
h) Primarno vodovodno omrežje in naprave so: primarni vodovodi, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več naselij, zajetja, vodnjaki, vodna črpališča, prečrpališča, naprave za bogatenje podtalnice in čiščenje ter pripravo vode, objekti za hranjenje vode, objekti za dvig ali reduciranje tlaka v vodovodu in služijo oskrbi s pitno vodo eni občini.
i) Sekundarno vodovodno omrežje in naprave so: sekundarni vodovodi za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov in za vzdrževanje javnih površin, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka v vodovodu.
j) Vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi.
k) Obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda.
l) Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode.
m) Vodarina je znesek, ki vključuje poleg cene vode še vse druge prispevke, davke in takse.
n) Števnina je prispevek, ki se koristi za menjavo obračunskih vodomerov.
o) Priključnina je prispevek, ki se koristi za gradnjo, obnovo oziroma vzdrževanje vodovodnega sistema.

Gospodarska javna služba oskrbe s pitno vodo se zagotavlja v javnem podjetju, če ni s tem odlokom drugače določeno. Za opravljanje oskrbe s pitno vodo je zadolžen upravljavec, ki opravlja to službo za vse vodovodne sisteme, katerih lastnik je Mestna občina Kranj. Upravljavec lahko opravlja javno službo sam ali preko druge pravne ali fizične osebe pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi.

Svet Mestne občine Kranj lahko prenese oskrbo s pitno vodo z odlokom neposredno na zasebne, zadružne ali druge organizacijske oblike uporabnikov javnih dobrin, kadar to narekuje lokacijska pogojenost ali potrebe lokalnega prebivalstva pod pogoji, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi ter normativi.

Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega:
– upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,
– zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost vodooskrbe v skladu z veljavnimi predpisi,
– izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode,
– vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehnoloških izboljšav,
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih vodovodov, objektov in naprav,
– priključevanje novih uporabnikov na vodovodno omrežje,
– vodenje in razvijanje katastra vodovodnega omrežja.

Vodovodno omrežje, objekti in naprave so lahko javni ali interni.
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti statusa grajenega javnega dobra so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.
V primeru, ko se gradi ali je že izgrajen sekundarni vodovod za dva ali več objektov po zasebnem zemljišču, je potrebno upravljavcu zagotoviti služnost in vpis v zemljiško knjigo. V kolikor ni pridobljena služnost, je tak vodovod internega značaja.
Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
– magistralni vodovodi, objekti in naprave,
– primarni vodovodi, objekti in naprave,
– sekundarni vodovodi, objekti in naprave.
Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so:
– vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z obračunskim vodomerom in z vsemi vgrajenimi elementi.
Obračunski vodomeri so lahko:
– navadni mehanski ali vodomeri na daljinsko odčitavanje,
– kombinirani (za pretoke do 5 m3 in nad 5 m3), navadni mehanski ali vodomeri na daljinsko odčitavanje.

Vsa vzdrževalna, obnovitvena dela in novogradnje na javnem vodovodnem omrežju, objektih in napravah izvaja ali nadzira upravljavec javnega vodovoda. Upravljavec mora voditi kataster vodovodnega omrežja ter ga stalno dopolnjevati.
Vsa popravila in obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru izvaja ali nadzira upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika.
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti:
– najkasneje, ko doseže starost 50 let,
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe,
– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture.
Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.

Vsak uporabnik ima pravico pridobiti na območju vodovodnega sistema priključek na vodovodno omrežje, če izpolnjuje z zakonodajo predpisane pogoje.
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje ali rekonstrukcije, ki vplivajo na dobavo pitne vode.

K vlogi za pridobitev projektnih pogojev mora investitor oziroma projektant projektne dokumentacije predložiti:
– idejno zasnovo,
– situacijo obstoječega stanja,
– situacija M 1:500 z vrisanimi objekti, ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– podatke o količinskem predvidenem odvzemu vode,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.

K vlogi za izdajo soglasja upravljavca mora uporabnik predložiti naslednjo dokumentacijo:
– vlogo za pridobitev soglasja,
– mapno kopijo z vrisanim objektom,
– lokacijsko informacijo,
– projektno gradbeno dokumentacijo,
– projekt vodovodnega priključka,
– izvedbeni načrt interne inštalacije,
– soglasja lastnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek.
Soglasje se izda, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
– če je investitor objekta k vlogi za izdajo soglasja k projektni rešitvi predložil predpisano dokumentacijo,
– če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,
– če je priključitev na javno vodovodno omrežje tehnično možna.

Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,
– traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– dimenzijo vodomera in tip,
– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega priključka,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice oziroma vodnega vira,
– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode,
– ostale pogoje, ki so določeni s pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema.

Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen.

Vodovodni priključek mora biti izveden v skladu s pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema ter v skladu s pogoji soglasja upravljavca za priključitev na javni vodovod.
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, pri čemer se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količina predvidene porabe vode.

Upravljavec je dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje v 30 dnevih od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz soglasja in poravnal vse obveznosti do Mestne občine Kranj in upravljavca. Upravljavec sme priključiti uporabnika na javni vodovod, ko je preveril, da je uporabnik zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno – tehničnimi predpisi ter pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema. Prostor, v katerem bo vgrajen vodomer, mora biti dostopen upravljavcu vodovoda.

Upravljavec je dolžan izdati soglasje tudi za začasni priključek na vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev iz 10. in 11. člena tega odloka.
Upravljavec določi v soglasju poleg ostalih pogojev tudi rok za odstranitev začasnega priključka.

Uporabnik si mora poleg soglasja za priključitev na vodovodno omrežje pridobiti tudi pisno soglasje lastnikov zemljišč, po katerih bo potekala trasa vodovodnega priključka.

Izvedbo, vzdrževanje ali obnovo vodovodnega priključka izvede ali nadzoruje na stroške uporabnika upravljavec.

Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali obračunskemu vodomeru takoj prijaviti upravljavcu vodovoda.

Uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop vodovodnega priključka, ki ga upravljavec izvede na stroške uporabnika.
Če je bil izveden stalni odklop, je v primeru ponovnega priklopa uporabnik dolžan plačati priključnino za nov vodovodni priključek.

Spremembo dimenzije vodovodnega priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbo dodatnega priključka ali ukinitev priključka in zahtevo za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot, da gre za nov vodovodni priključek.

Investitor novogradnje je dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati Mestni občini Kranj priključnino za priključitev na javno vodovodno omrežje. Ta sredstva so namenska in se morajo uporabiti za gradnjo, obnovo oziroma vzdrževanje vodovodnega sistema.
Priključnina ne vključuje stroškov izvedbe vodovodnega priključka.

Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o dobavi vode in plačilnih pogojih.

Obračunski vodomer mora imeti vsak uporabnik vodovodnega omrežja. Vsi stroški, upravljanja, vzdrževanja in zamenjave vodomerov so stroški uporabnika in se krijejo iz naslova števnine, ki jo plačuje uporabnik upravljavcu. Postopna zamenjava obračunskih vodomerov z daljinskim odčitavanjem se bo izvajala 11 do 13 let.

Mesečni znesek števnine (Š) se izračuna na osnovi zmnožka števila točk (C), ki so določene za posamezni nazivni premer DN (mm) obračunskega vodomera in vrednosti točke (K).
Enačba za izračun mesečnega zneska števnine:
Š= C * K
Število točk po vrstah vodomerov je prikazano v naslednji tabeli:

+-----+----+----+---+----+---+-----+----+
|DN   |15  |20  |25 |30  |40 |50   |65  |
|(mm) |    |    |   |    |   |     |    |
+-----+----+----+---+----+---+-----+----+
|št.  |37  |37  |50 |58  |74 |176  |189 |
|točk |    |    |   |    |   |     |    |
+-----+----+----+---+----+---+-----+----+
 
+-----+---+---+---+---+-------------+-------------+-------------+-------------+
|DN   |80 |100|150|200|  Kombinirani|  Kombinirani|  Kombinirani|  Kombinirani|
|(mm) |   |   |   |   |        50/20|        80/20|       100/20|       150/20|
+-----+---+---+---+---+-------------+-------------+-------------+-------------+
|št.  |206|228|401|509|          588|          639|          716|         1255|
|točk |   |   |   |   |             |             |             |             |
+-----+---+---+---+---+-------------+-------------+-------------+-------------+
Vrednost točke je 10 SIT.

Vrednost točke za izračun števnine se tekoče enkrat letno revalorizira s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin, objavljenih v Uradnem listu RS.

Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi upravljavec samostojno, skladno s projektom in določili tehničnega pravilnika. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera niti odstraniti plombe.

Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode.

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera.

Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, se uporabniku obračuna povprečna poraba vode v preteklih 6 mesecih, v nasprotnem primeru pa nosi stroške zamenjave in preizkusa uporabnik.

Količina porabljene vode se meri v kubičnih metrih po odčitku na obračunskem vodomeru.
V primeru, da upravljavec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja. Uporabnik mora okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meseca, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena vode.

Upravljavec mesečno zaračunava gospodinjstvom porabljeno vodo določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku obračunskega vodomera opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno gospodinjstvo.
Upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom v gospodarstvu in negospodarstvu ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskem vodomeru.

V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca.
Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo vgraditi svoje obračunske vodomere, v kolikor so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, mora pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka tega člena ugotoviti in upravljavcu sporočiti delež porabljene količine vode teh porabnikov.

V primeru, ko upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (vaški vodovodi ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da v 4 mesecih od prevzema na stroške uporabnikov vgradi obračunski vodomer. Dokler priključek ni opremljen z vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode:
– 6 m3 na osebo,
– 3 m3 na glavo živine (govedo, konji),
– 1 m3 na glavo drobnice.

Na osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen, upravljavec zaračuna uporabniku vodarino. Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v sredstvih javnega obveščanja.

Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.

Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila.
Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 30 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina prekine dobava vode.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine dobavo pitne vode, če uporabnik pomanjkljivosti ne odpravi v danem roku:
– če interna instalacija ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če je bil priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljavca ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,
– če uporabnik odvzema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na vodomeru,
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo in pregled vodomera in interne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v roku, predpisanem v 35. členu tega odloka,
– če uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah upravljavcu opravljanja nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu, priključku ali vodomeru,
– če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati vodomera,
– če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,
– če uporabnik krši objavljeno odredbo o varčevanju z vodo,
– če uporabnik v večstanovanjskem objektu skladno z 32. členom tega odloka upravljavcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave vode. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve, ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave vode. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno priključiti najkasneje v enem delovnem dnevu po odpravi vzroka prekinitve dobave vode.

Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih del, vendar največ do 10 ur,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, ipd.)
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. V primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka se je dolžan tudi ravnati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
V izrednih razmerah in na podlagi strokovnega mnenja pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o obveznem izvajanju preventivnih ukrepov.

Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti, ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje upravljavec vodovoda. Prostovoljna gasilska društva enkrat letno pregledajo hidrante na njihovem področju in sporočijo upravljavcu eventualne okvare in pomanjkljivosti na hidrantnem omrežju.
Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja upravljavca javnega vodovoda ni dovoljen. Ta prepoved ne velja v primerih, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod. O odvzemu vode je treba najkasneje naslednji delovni dan obvestiti upravljavca.
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen le s soglasjem upravljavca po predhodnem dogovoru o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo.
Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju, sicer je odgovoren za posledice in nosi stroške popravila, ki bi morebiti nastali.
Interni hidranti so sestavni deli instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za vodomerno napravo. Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode. O vsaki uporabi iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu vodovoda in sicer o vzroku uporabe, času uporabe in porabljeni količini vode.

Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
– skrbi za normalno obratovanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
– skrbi za zadostne količine pitne vode in zagotavlja higiensko neoporečnost pitne vode ter redno zagotavlja kontrolo in preiskave kakovosti pitne vode v skladu z veljavno zakonodajo,
– redno vzdržuje in obnavlja vodovodno omrežje, objekte in naprave z namenom odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
– izvaja potrebne rekonstrukcije in novogradnje na vodovodnem omrežju,
– vzdržuje okolico vodovodnih objektov in naprav, za katere je odgovoren,
– kontrolira delovanje vodovodnih naprav in objektov,
– skrbi za brezhibno delovanje javnih hidrantov in hidrantnega omrežja,
– vzdržuje, obnavlja ali nadzira izvedbo vodovodnih priključkov,
– izvede ali nadzira izvedbo vodovodnih priključkov za novozgrajene objekte,
– izdaja soglasja za priključitev na javni vodovod,
– redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede skladno z veljavno zakonodajo,
– redno odčitava vodomere in skrbi za redni obračun porabljene vode,
– neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob redukcijah ali prekinitvah dobave vode, o oporečni pitni vodi ter obveznem prekuhavanju vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu na podlagi navodil republiškega zdravstvenega inšpektorata ali pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo,
– vodi evidenco in kataster vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
– v primeru višje sile organizira dobavo pitne vode, ter o nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
– pripravlja predloge obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
– sodeluje pri projektiranju vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
– pripravlja sanacijski program vodooskrbe za eventualni oporečni vodni vir,
– obvešča pristojne organe o nizkem vodostaju izvirne in načrpane podtalne vode,
– skrbi za zavarovanje in varovanje vodnih virov,
– skrbi za razvoj vodovodnega sistema in nove vodne vire,
– stalno zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s stanjem tehnike,
– opravlja druga dela v zvezi z vodooskrbo.

Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti v skladu s predpisi tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto.

Upravljavec je dolžan v skladu s predpisi hraniti vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje.

Uporabnik ima naslednje obveznosti:
– za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah mora pridobiti soglasje upravljavca,
– pridobiti mora soglasje upravljavca za povečanje dogovorjene količine vode,
– redno mora vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami, vodomerni jašek in interno hidrantno omrežje,
– upravljavcu mora omogočiti dostop in pregled interne vodovodne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
– upravljavcu mora dovoliti in omogočiti dostop do obračunskega vodomera,
– zaščititi mora obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
– skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
– upravljavcu mora javljati vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem priključku,
– upoštevati mora varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
– redno mora plačevati prejete račune v plačilnem roku,
– urejati mora medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
– pisno mora obveščati upravljavca o spremembah lastnika priključka na javni vodovod.

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo.

Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav.

Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic itd. morajo po zaključenih delih vzpostaviti vodovodno omrežje v prvotno stanje.
Upravljavci drugih omrežij (elektrika, telefon, kabelska, plinovod, toplovod, ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti zaščito vodovodnega omrežja. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu.

Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno soglasje upravljavca.
Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.

Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:
– cena pitne vode,
– priključnina,
– števnina,
– lastna sredstva občanov in pravnih oseb,
– prispevek za izgradnjo javnega vodovoda
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnega sistema.

Ceno pitne vode na predlog upravljavca in v skladu z veljavnimi predpisi sprejme Svet mestne občine Kranj.
Višino priključnine s posebnim sklepom sprejme Svet mestne občine Kranj.

Svet mestne občine Kranj lahko v predpisu določi prispevek za izgradnjo javnega vodovoda, ki se uporablja namensko za potrebe oskrbe s pitno vodo.
V predpisu, s katerim se prispevek uvede, mora biti določen način pobiranja in višina prispevka in namen zaradi katerega se uvede.

Obstoječi vodovod (lokalni ali vaški vodovod, itd.), ki ni v upravljanju izvajalca javne službe v Mestni občini Kranj in ni last občine, se lahko prenese v lastništvo Mestne občine Kranj z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Mestno občino Kranj. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Mestne občine Kranj.

Za prenos vodovodnega sistema v lasti Mestne občine Kranj v upravljanje morajo biti izpolnjeni praviloma naslednji pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo, praviloma (uporabno dovoljenje, situacijo in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, odlok o zaščiti vodnega vira),
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav,
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
– izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja,
– zagotovljena morajo biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,
– izračunana mora biti takšna cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda,
– na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti v roku 4 mesecev od prevzema vodovoda vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere,
– vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema,
– pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu,
– urediti in pridobiti služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča na katerih se nahajajo objekti in naprave,
– postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji,
– sprejet sklep skupščine upravljavca.

Z denarno kaznijo 300.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec:
– če ne dopusti priključitve, kot to določata 9. in 10. člen tega odloka,
– če prekine dobavo vode brez obvestila v nasprotju z 36. in 37. členom tega odloka,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 14., 15., 30., 36., 37., 40., 41. in 42. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
– če se priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo obračunskega vodomera,
– če onemogoča delavcem upravljavca preglede in odčitavanje vodomera,
– če odstrani plombe na vodomeru in na vodovodnih objektih in napravah,
– če samovoljno odpira in zapira vodovodne armature (zasune, hidrante ipd.),
– če prekine dobavo vode drugemu uporabniku,
– če koristi vodo iz hidranta v nasprotju z 37. in 39. členom tega odloka,
– če ne prijavi okvare na vodovodnem priključku,
– če v primeru pomanjkanja vode koristi vodo v nasprotju z opozorili in navodili o racionalni rabi vode.
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 18., 28., 37., 39., 43., 44., 45. in 46. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi posameznik, ki stori katerokoli izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

Upravljavec je dolžan v roku štirih mesecev od uveljavitve tega odloka izdelati pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovoda, ki ga sprejme skupščina upravljavca.
Za širše in ožje vodovodno območje vodnih virov se do sprejetja uredbe pristojnega ministrstva o zaščiti vodnih virov na območju Mestne občine Kranj uporabljajo obstoječe strokovne podlage o zaščiti vodnih virov Mestne občine Kranj.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo zdravstvena, vodnogospodarska inšpekcija, upravljavec vodovodnih objektov in naprav ter pristojni organ Mestne občine Kranj.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda, ter padavinskih voda na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 113/00), za tisti del dejavnosti, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo.