Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US 26/97, odl. US 12/99), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3., 25. in 241. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96 – odl. US, 61/96 – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 33/00 – odl. US 24/01), 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 18. in 96. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95 št. 33/96, št. 35/00 in št. 85/02) je Svet mestne občine Kranj na 14. seji dne 26. 5. 2004 sprejel

S tem odlokom se ureja:
1. dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne ter padavinske vode,
2. objekti in naprave uporabnikov in upravljavcev,
3. obveznosti uporabnikov in upravljavcev,
4. vzdrževanje kanalizacijskih objektov in naprav,
5. prenos objektov in naprav v upravljanje,
6. pogoji izvedbe posega v prostor kjer se nahaja javna kanalizacija,
7. pogoji priključitve na javno kanalizacijo,
8. meritve in obračun količine odpadne vode.

Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode iz utrjenih, to je asfaltiranih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra.
2. Grajeno javno dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče na katerem se ta nahaja pod pogojem:
a) da se je zanjo pridobilo uporabno dovoljenje,
b) da se na podlagi sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede vpis v zemljiško knjigo.
3. Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje.
4. Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda, oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.
5. Upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba imenovana s sklepom Sveta mestne občine Kranj, ki ji Mestna občina Kranj skladno s tem odlokom in na podlagi pogodbe o upravljanju določi obseg, pristojnosti in obveznosti izvajanja te službe.
6. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih.
7. Padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vodotok ali v tla.
8. Tehnološka odpadna voda je voda, ki kot stranski produkt nastaja v industriji, obrtni, obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in nima več neposredne uporabne vrednosti za nadaljnji tehnološki proces. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, oziroma z obema, če se pomešane po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali v vodotok. Tehnološka odpadna voda je tudi hladilna voda in izcedna voda, ki odteka iz objektov in naprav za predelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov.
9. Tuja voda je voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski vodotoki, podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem na mestu poškodb ali ob namernem črnem priklopu.
10. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota obremenitve, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči odrasla oseba pri povprečni porabi vode. Tako se primerjalno lahko uporabi tudi za odpadno vodo, ki nastaja v industriji in kmetijstvu.
11. Sekundarno kanalizacijsko omrežje je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob ter črpališča za prečrpavanje odpadne vode in služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali delu naselja. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z izpustom v primarno kanalizacijsko omrežje.
12. Primarno kanalizacijsko omrežje so kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave in služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalov, lahko pa tudi za odvajanje tehnološke odpadne vode iz enega ali več proizvodnih obratov. Zaključijo se v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z izpustom v magistralno kanalizacijsko omrežje.
13. Magistralno kanalizacijsko omrežje so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne, tehnološke in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij in se zaključijo na centralni komunalni ali skupni čistilni napravi.
14. Ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode odvaja ločeno od padavinske vode.
15. Mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo.
16. Delno mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo iz utrjenih javnih površin (cest, parkirišč in pločnikov), medtem ko se padavinska voda iz streh in dvorišč ponika oziroma ločeno odvaja v vodotok.
17. Vir onesnaženja je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna voda in ima enega ali več iztokov po katerih se odpadna voda odvaja v kanalizacijo ali vodotok.
18. Parameter onesnaženosti odpadne vode je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode.
19. Obratovalni monitoring odpadne vode je odvzem vzorcev odpadne vode v času uporabe oziroma obratovanja vira onesnaženja ter merjenje in vrednotenje parametrov onesnaženosti odpadne vode, tako kot je to določeno s predpisi oziroma v programu izvajanja obveznih meritev.
20. Pretok odpadne vode je količina odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo in je lahko izražena kot povprečni pretok v m3/leto, m3/mesec, m3/dan, m3/uro, ali kot trenutni pretok v m3/sekundo.
21. Merilnik pretoka je naprava, ki omogoča merjenje pretoka.
22. Mersko mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo v katerem se meri količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacijO odvedene odpadne vode.
23. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se komunalna odpadna voda in izločeno blato odvaža v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
24. Pretočna greznica je naprava, kjer se odpadna voda delno anaerobno razgradi (očisti), pri čemer se neraztopljeni delci izločijo kot blato, preostanek pa odteka v vodotok ali podtalje.
25. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.
26. Mehanska čistilna naprava je naprava za odstranjevanje mehanskih delcev, to je v odpadni vodi neraztopljenih snovi.
27. Biorazgradnja je molekularna razgradnja sestavin odpadne vode ali blata zaradi delovanja živih organizmov.
28. Biološka čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode s postopkom biorazgradnje, to je s pomočjo mikroorganizmov.
29. Komunalna čistilna naprava je kombinacija mehanske in biološke čistilne naprave in je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode.
30. Obdelava blata iz greznic in komunalnih čistilnih naprav je stabilizacija (staranje), sušenje in dezinfekcija blata pred sežigom, odlaganjem na odlagališčih odpadkov, oziroma pred uporabo v kmetijske namene, v kolikor blato ustreza pogojem predpisa o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
31. Cena komunalnih storitev je lastna cena, ki pokriva stroške obstoječe kvalitete in načina komunalne oskrbe.
32. Upravičena cena je lastna cena komunalne storitve povečana za stroške, ki nastanejo zaradi zagotovljanja višje kakovosti storitve, ki jih zahteva zakonodaja s področja varstva okolja.
33. Priključnina je dajatev namenjena pokrivanju stroškov prve izgradnje komunalne infrastrukture in njenega priključevanja na obstoječe infrastrukturno omrežje.
34. Komunalni prispevek so obračunani stroški rekonstrukcije obstoječe komunalne infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše funkcionalnosti, večje kapacitete ali višjega standarda oskrbe, ki jih pogojujejo predpisi ali potrebe uporabnikov.

Objekti in naprave namenjene odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode so lahko v javni ali interni uporabi.

Upravljavec kanalizacije in čistilnih naprav upravlja in vzdržuje le tiste naprave in objekte, ki so grajeno javno dobro Mestne občine Kranj in so s pogodbo preneseni v njegovo upravljanje.

Objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti statusa grajenega javnega dobra so interna kanalizacija in jih zato vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.

Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje vključno s pomožnimi objekti in napravami:
a) kanali z revizijskimi jaški za odvod odpadne in padavinske vode,
b) odcepi hišnih priključkov znotraj javnih površin oziroma cestnega telesa,
c) črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode,
d) čistilne naprave,
e) razbremenilniki visokih vod,
f) zadrževalni bazeni,
g) peskolovi,
h) lovilci olj,
i) drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije.

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v mešanem ali ločenem sistemu.
Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu razen v naslednjih primerih:
a) ko padavinske vode ni mogoče ločiti iz sistema, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
b) ko zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgraditev dveh vzporednih kanalov,
c) ko je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni dovoljeno odvajati v vodotok ali ponikati.

Za zagotovitev poplavne varnosti je padavinsko vodo treba ponikati ali odvajati razpršeno. V primeru preobremenjenosti obstoječe javne kanalizacije ali vodotoka jo je treba odvajati kontrolirano preko sistema deževnih zadrževalnikov ali v ta namen urejenih poplavnih površin.

Gradnjo objektov javne kanalizacije lahko izvaja le usposobljeni izvajalec, ki je bil kot najugodnejši ponudnik izbran v postopku oddaje javnega naročila ali naročila male vrednosti.

V primeru, da investitor izgradnje dela kanalizacijskega omrežja ni Mestna občina Kranj pač pa neka druga pravna ali fizična oseba, ga lahko preda v upravljanje pod naslednjimi pogoji:
a) da sta na kanal ali objekt priključena vsaj dva uporabnika,
b) da predloži vsa potrebna soglasja in dovoljenja, ki jih določa zakonodaja s področja graditve objektov,
c) da predloži investicijsko dokumentacijo s podatki o vrednosti osnovnega sredstva,
d) da predloži dokumentacijo s podatki o vgrajenem materialu ter predvideni življenjski dobi naprav in objektov,
e) da predloži potrdila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja kanal,
f) da predloži vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov, količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter sezonskih konicah kot jih določa pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije,
g) da ga pogodbeno prenese v last Mestne občine Kranj.

Naprave in objekti uporabnikov (interna kanalizacija) so:
a) kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi napravami od objekta uporabnika do priključka na javno kanalizacijo,
b) naprave za predčiščenje odpadne vode (maščobniki, oljni lovilci, peskolovi, čistilne naprave),
c) interna meteorna kanalizacija.

Pri izgradnji internega kanalizacijskega omrežja veljajo enaki pogoji in normativi kot pri izgradnji javne kanalizacije:
a) biti mora vodotesno,
b) izvedeno mora biti tako, da zaradi svoje funkcije ne ogroža lastne varnosti in varnosti objektov v neposredni okolici.

Upravljavec in uporabniki so dolžni zagotavljati nemoteno delovanje sistema odvajanja in čiščenja odpadne vode.

Obveznosti upravljavca so:
a) da redno vzdržuje objekte in naprave, s katerimi upravlja ter skrbi za njihovo nemoteno delovanje,
b) skrbi za ustrezno kadrovsko usposobljenost zaposlenih,
c) skrbi za ustrezno tehnično opremljenost,
d) kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,
e) vodi kataster kanalizacijskega omrežja,
f) vodi kataster greznic,
g) skrbi za obnovo obstoječega kanalizacijskega omrežja,
h) skrbi za razvoj dejavnosti ter pripravo planskih dokumentov,
i) sodeluje pri izgradnji novega kanalizacijskega omrežja,
j) po pridobitvi uporabnega dovoljenja prevzame v upravljanje novo zgrajene objekte in naprave,
k) izdaja pogoje, soglasja in mnenja k projektni in ostali dokumentaciji,
l) izvaja kontrolo novozgrajenih priključkov,
m) po potrebi opravi nadzor interne kanalizacije,
n) ob tehničnem pregledu objekta da izjavo za pridobitev uporabnega dovoljenja,
o) skrbi za redni obračun kanalščine, stroškov čiščenja, takse za obremenjevanje vode, vodnogospodarskih povračil in morebitnih ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev.

Pristojna inšpekcijska služba in upravljavec objektov in naprav javne kanalizacije imata pravico in dolžnost, da v primeru potrebe opravita pregled kanalizacijskih objektov in naprav priključenih na javno kanalizacijo, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča ali njihov uporabnik.

Upravljavec je materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in objektih uporabnika kot posledica nestrokovnega ali malomarnega vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Ni pa odgovoren za škodo, ki nastane kot posledica višje sile.

Obveznosti uporabnikov javne kanalizacije so:
a) da zgradijo interno kanalizacijo v skladu s pogoji soglasja in predpisov,
b) skrbijo za redno vzdrževanje in nadzor interne kanalizacije,
c) pridobijo soglasja in ostalo dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijo,
d) upravljavcu omogočijo njen pregled kadar je to potrebno,
e) v primeru okvar in izlivov škodljivih snovi izvedejo ukrepe za preprečitev škode na javnem kanalizacijskem sistemu in čistilni napravi ter o tem obvestijo upravljavca,
f) v primeru motenj v delovanju kanalizacijskega sistema o tem opozorijo upravljavca kanalizacije,
g) redno plačujejo račune za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči maksimalno dovoljene vrednosti za izpust v javno kanalizacijsko omrežje.
V kanalizacijo je tako strogo prepovedano odvajati:
a) strupene snovi,
b) snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice,
c) jedke snovi (kisline, alkalije in soli),
d) maščobe in odpadno olje,
e) trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali, mavec, pesek, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete,
f) radioaktivne snovi,
g) kužne snovi.
Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati meteorno, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa tehnološko in fekalno odpadno vodo.

Industrijski in drugi večji onesnaževalci morajo omogočiti redno kontrolo vsebnosti nečistoč v odpadni vodi. Kontrolo lahko opravlja samo usposobljeni izvajalec, ki je pridobil pooblastilo pristojnega republiškega organa. Rezultate meritev mora redno posredovati izvajalcu javne službe.
Obseg in pogostost meritev se izvaja skladno s predpisi, ki določajo vrsto, način in pogostost izvajanja monitoringa odpadne vode.
Vsi stroški povezani z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo uporabnika, oziroma povzročitelja onesnaženja.

Za vsak poseg v prostor na celotnem območju, kjer se izvaja gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja odpadne vode, mora investitor pridobiti predhodno soglasje upravljavca.
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljavca tudi za vse kasnejše rekonstrukcije in adaptacije objekta, ki v času gradnje neposredno posegajo v vplivno območje kanalizacijskega omrežja, oziroma vplivajo na spremembo količine ali kakovosti odpadne vode.
Upravljavec je dolžan soglasje izdati najkasneje v 15 dneh od dneva prejema popolne vloge, oziroma v roku 30 dni, če se soglasje pridobiva za zahtevni objekt, ki ga določajo državni predpisi.

Upravljavec izdaja soglasje k:
a) vlogam za pridobitev projektnih pogojev,
b) vlogam za pridobitev soglasja k projektnim pogojem,
c) vlogam za pridobitev uporabnega dovoljenja,
d) vlogam za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,
e) vlogam za pridobitev soglasja k projektni rešitvi.
V soglasju upravljavec navede pogoje, pod katerimi je dovoljen poseg v prostor, oziroma priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
Vsi stroški povezani z izdajo soglasja bremenijo investitorja oziroma uporabnika.

K vlogi za pridobitev projektnih pogojev mora investitor oziroma projektant predložiti:
a) idejno zasnovo,
b) podatke o vrsti in količini odpadne vode, ki se bo odvajala v javno kanalizacijsko omrežje,
c) strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.

K vlogi za pridobitev soglasja k projektni rešitvi (gradnji) mora investitor predložiti:
a) projektno gradbeno dokumentacijo (PGD),
b) projekt kanalskega priključka.

Upravljavci komunalne infrastrukture, ki v času gradnje neposredno posegajo v vplivno območje ostalih komunalnih vodov in naprav, so dolžni pripraviti uskladitveni načrt komunalnih vodov in naprav.

Uskladitveni načrt so na poziv Mestne občine Kranj dolžni pripraviti vsi upravljavci, ki nameravajo na neki lokaciji obnavljati obstoječo ali zgraditi novo komunalno infrastrukturo. Izvajalca uskladitvenega načrta določijo sporazumno na podlagi predhodnega zbiranja ponudb ali javnega razpisa. Vsak upravljavec je dolžan poravnati stroške izdelave uskladitvenega načrta, ki se obračunajo sorazmerno dolžini posameznega voda.

Upravljavci, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture morajo najkasneje do pričetka gradnje:
a) pripraviti projektno in ostalo dokumentacijo,
b) pridobiti soglasja in dovoljenja,
c) pridobiti zemljišče in lastnikom plačati sorazmerni delež odškodnine za pridobljeno služnost, uporabo zemljišča v času gradnje in njegovo povrnitev v prvotno stanje.

Upravljavec, ki kljub pozivu Mestne občine Kranj ni pristopil k izdelavi uskladitvenega načrta, ne more biti soudeležen pri izgradnji oziroma obnovi svojih komunalnih vodov in naprav, razen v primeru:
a) če do pričetka gradnje izpelje postopek spremembe uskladitvenega načrta in ostale projektne dokumentacije ter v zvezi s tem prevzame tudi vse finančne obveznosti,
b) prevzame tudi vse ostale obveznosti iz 26. člena tega odloka.

Upravljavca, ki ne izpolnjuje pogojev za pričetek gradnje na trasi predvideni za izvedbo, se brez odškodnine izloči iz nadaljnjih postopkov in se mu zaradi prostorskih ali funkcionalnih razlogov v času do naslednje skupne obnove omeji oziroma prepove morebitni samostojni poseg v prostor.

Upravljavci, ki pristopijo k skupni izgradnji komunalne infrastrukture pripravijo terminski plan s katerim določijo predvideni pričetek del in rok izvedbe.

Pri izgradnji ulične infrastrukture se zaradi prostorskih in časovnih omejitev določi skupnega izvajalca zemeljskih in gradbenih del. Za montažna in ostala dela pa posamezni upravljavec lahko določi izvajalca po lastni izbiri.

Če kateri od upravljavcev ostalih komunalnih vodov in naprav v času gradnje zaradi pomanjkanja prostora seže v profil izkopa javne kanalizacije, se stroški izvedbe porazdelijo tako, da vsak od udeležencev poravna sorazmerni del stroškov skupnega izkopa in zasipa. V skupnih stroških se ne upoštevajo: izkop in zasip zunaj profila skupnega izkopa, planiranje in utrjevanje dna gradbene jame, izvedba posteljice, polaganje cevovodov in montažna dela, ki jih morajo posamezni upravljavci v celoti poravnati z lastnimi sredstvi.

Priključitev na javno kanalizacijo je obvezno povsod, kjer je ta že zgrajena in dolžina priključka ne presega 50 m na PE oziroma prebivalca. Priključki se izvedejo hkrati z izgradnjo kanala, oziroma najkasneje v roku 6 mesecev od pričetka obratovanja kanala.

Uporabnik mora pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje ali pred posegom v prostor, kjer se nahaja sistem javne kanalizacije, pridobiti soglasje upravljavca. K vlogi za izdajo soglasja mora predložiti naslednjo dokumentacijo:
a) mapno kopijo z vrisanim objektom,
b) lokacijsko informacijo v zvezi s predvidenim posegom v prostor,
c) projektno gradbeno dokumentacijo,
d) projekt kanalskega priključka,
e) pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967,
f) izvedbeni načrt interne kanalizacije,
g) soglasja lastnikov parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomešča soglasje.

Pozitivno soglasje se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano dokumentacijo,
b) če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,
c) če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna,
d) če ima uporabnik poravnane vse obveznosti do lastnika in upravljavca.

Priključek na kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.
Začasen priključek se izvede pri začasnih objektih (gradbišča, delovišča, javne prireditve, naravne in druge nesreče itd.).
V vseh ostalih primerih se zgradi stalni priključek.
Začasni priključek se ukine ob prenehanju potrebe. Stalni priključek se ukine samo v primeru rušitve priključenega objekta.

Upravljavec je dolžan omogočiti stalen kanalizacijski priključek najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev.

Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede katerikoli usposobljeni izvajalec pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje upravljavca in da financira stroške izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje. Izvajalec oziroma uporabnik sta o tem dolžna obvestiti upravljavca najmanj 7 dni pred pričetkom del.
Priključitev na obstoječo javno kanalizacijo je dovoljena le v revizijskem jašku javne kanalizacije, pri čemer se mora dno priključka nahajati nad temenom iztočnega kanala.
Če se priključek nahaja več kot 50 cm nad temenom obstoječega kanala je potrebno izvesti priključitev preko suhega izliva oziroma kolena.

V času projektiranja novega kanala imajo uporabniki pravico predlagati smer oziroma lokacijo kanala pod pogojem, da se s tem strinjajo tudi lastniki zemljišč po katerih naj bi potekal kanal. Prav tako imajo pravico določiti mesto priključitve na javno kanalizacijo, bodisi v jašku ali na poljubnem drugem mestu, pri čemer jim mora upravljavec omogočiti izvedbo odcepa in možnost direktnega priklopa na kanal. V primeru, da uporabnik mesta priključitve ne določi, to v njegovem imenu opravi upravljavec oziroma pooblaščeni izdelovalec projektne dokumentacije.

Izdelovalec projektne dokumentacije na podlagi zbranih predlogov določi smer in globino kanala, ki glede na dane pogoje omogoča optimalno rešitev ob upoštevanju stroškov izvedbe in funkcionalnih lastnosti na celotni trasi predvidenega kanala.

Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja, ne pa tudi kletnih prostorov gradbenih objektov.
V kolikor ni drugače določeno, se mora dno sekundarne kanalizacije nahajati na globini najmanj 1,4 m od kote raščenega terena, s čimer je omogočeno nemoteno gravitacijsko odvodnjavanje pritličja priključenih objektov.
Upravljavec lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode.

Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka.
V primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahaja več kot 5 objektov z več kot 20 PE obremenitve, pri čemer posamezni objekt ni mogoče neposredno povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno črpališče, ki ga je dolžan upravljati in vzdrževati izvajalec javne službe.

Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov pod pogojem, da se plačajo vse potrebne dajatve in obračunajo višji stroški vzdrževanja sistema.

Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča), izvedejo tudi odcepi za hišne priključke do parcelne meje oziroma roba cestnega telesa.
Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino po kateri se gradi javna kanalizacija, se zgradi odcep do mesta na katerem sta priključena najmanj dva uporabnika pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega zemljišča.
V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in dostop do objekta) pa mora uporabnik sam zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo.

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.

Odjava priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta in v primeru začasnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati upravljavcu kanalizacije.
Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika.

Uporabnik, ki dnevno proizvede več kot 15 m3 odpadne tehnološke vode, ali ko ta vsebuje nevarne snovi, je pred vsakim priključkom na javno kanalizacijsko omrežje dolžan urediti mersko mesto in mesto za odvzem vzorcev odpadne vode.

Upravljavec kakor tudi pooblaščeni izvajalec monitoringa odpadne vode morata imeti zagotovljen neomejen dostop do merskega mesta in mesta za odvzem vzorcev.

Uporabnik mora zagotoviti enakomeren dotok odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, pri čemer količinsko ne sme preseči vrednosti, ki mu jo je v soglasju za priključitev določil upravljavec. V primeru, da je ta vrednost presežena zaradi dnevnih, sezonskih ali deževnih konic, mora višek odvajati kontrolirano in ga po potrebi tudi začasno zadržati.

Uporabnik mora pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje opraviti obvezno predčiščenje odpadne vode v vseh primerih, ko vsebnost onesnaženja začasno ali stalno presega dovoljene vrednosti.
Zaradi zagotavljanja predpisanega učinka delovanja komunalne čistilne naprave lahko upravljavec v skladu s predpisi dodatno omeji dotok ali količino onesnaženja v odpadni vodi.
Upravljavec lahko začasno tudi dovoli, da vsebnost onesnaženja presega zakonsko dopustne vrednosti, če to ne vpliva na kakovost delovanja in življenjsko dobo objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Na območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode je obvezna uporaba greznic. Upravljavec je dolžan zagotoviti:
a) prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,
b) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
c) redno praznjenje nepretočnih greznic,
d) predelavo grezničnih odplak na Centralni čistilni napravi Kranj,
e) evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.
Praznjenje pretočnih greznic upravljavec izvaja skladno s programom prevzema grezničnih odplak.
Prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in odplak iz nepretočnih greznic pa se izvaja skladno s pogoji pogodbe, ki jo je uporabnik dolžan skleniti z upravljavcem ali drugim pooblaščenim prevzemnikom odplak.
Stroške prevoza in predelave blata ter odplak krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja.

Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec.

Na območju, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik dolžan greznico opustiti in se v roku 6 mesecev priključiti na javno kanalizacijo. Pred priključitvijo jo mora na lastne stroške izprazniti, očistiti in uporabiti v druge namene ali jo zasuti.

Viri financiranja javne službe so:
a) cena za odvajanje odpadne vode (kanalščina),
b) priključnina,
c) cena za čiščenje odpadne vode,
d) komunalni prispevek,
e) republiška taksa za obremenjevanje vode,
f) cena praznjenja greznic in predelave grezničnih odplak,
g) sredstva občinskega proračuna,
h) lastna sredstva občanov in pravnih oseb,
i) sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
j) sredstva Evropske unije,
k) različne dotacije ali subvencije,
l) druga sredstva namenjena izgradnji javne kanalizacije.

Ceno odvajanja in čiščenja odpadne vode na predlog upravljavca in v skladu z veljavnimi predpisi sprejme Svet mestne občine Kranj.

Svet mestne občine Kranj lahko s posebnim predpisom uvede plačevanje priključnine. Svet mestne občine Kranj lahko s posebnim predpisom uvede tudi komunalni prispevek namenjen pokrivanju stroškov rekonstrukcije obstoječe komunalne infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše funkcionalnosti, večje kapacitete ali višjega standarda oskrbe, ki jih pogojujejo zahteve uporabnikov ali nova okoljska zakonodaja.

Kanalščina in čiščenje odpadne vode se plačujeta glede na količino v javno kanalizacijsko omrežje odvedene vode. Enota za obračun je m3.

Količina odvedene vode se meri z obračunskimi vodomeri.
Količino meteorne vode se lahko določi tudi iz prispevnih površin, iz katerih se deževna voda steka v javno kanalizacijsko omrežje s pomočjo naslednje formule:
V = A*R
V = količina odvedene vode v m3/mesec
A = prispevna površina v m2
R = desetletno povprečje količine padavin na območju Kranja (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije Republike Slovenije za okolje), izražene v m3/m2/mesec.

Pri uporabnikih, ki razpolagajo z lastnimi zajetji vode in so priključeni na javno kanalizacijo, se kot osnova za obračun upošteva količina zajete vode, pri čemer se odšteje morebitni delež vode uporabljen v reprodukcijske namene.

Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunane kanalščine, stroška čiščenja in takse za obremenjevanje vode pod naslednjimi pogoji:
a) da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom,
b) da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa ostala soglasja.

Pri večjih onesnaževalcih kjer dnevno nastane več kot 15 m3 odpadne vode in ta lahko vsebuje nevarne snovi, se zgradi mersko mesto z merilcem pretoka. Merilnik pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM povezavo do nadzornega centra na Centralni čistilni napravi Kranj. Biti mora atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu javne službe ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled.

Mersko mesto in merilnik pretoka je dolžan zgraditi in vzdrževati uporabnik storitve.
Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilnika pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba upravljavca.

Upravljavec ima poleg rednih pregledov merilnika pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti.
Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec kanalizacije.

V primeru okvare merilnika pretoka se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode.
Če uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku osmih dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti upravljavec kanalizacije.

Uporabnik je dolžan urediti mersko mesto in merilnik pretoka skladno s pogoji tega odloka v roku 12 mesecev od sprejetja tega odloka, če povprečna količina odvedene odpadne vode presega 100 m2 na dan, oziroma v roku 24 mesecev, če je povprečna količina odvedene odpadne vode večja od 15 in ne presega 100 m3 na dan.

Čiščenje odpadne vode plačujejo samo uporabniki, katerih odpadna voda se preko javne kanalizacije odvaja do naprav za čiščenje odpadne vode, ali pa se odvaža iz greznic in čisti na čistilni napravi.

Prispevek za čiščenje je odvisen od količine in obremenjenosti odpadne vode:
P = Q * F * C
P = prispevek v SIT/mesec
Q = količina odvedene vode v m3/mesec
F = skupni faktor onesnaženja odpadne vode (to je vsota faktorjev komunalnega, dodatnega in hidravličnega onesnaženja odpadne vode)
C = cena za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode z naslednjo sestavo: usedljive snovi 5ml/l, KPK(d) 600 mg O(2)/l, celokupni dušik 40 mg N/l, in celokupni fosfor 5 mg P/l

Osnova za izračun faktorja onesnaženja so pretočne količine izmerjene na merskem mestu in rezultati analize vsebnosti odpadnih snovi v vodi, ki jih opravi pooblaščeni izvajalec monitoringa.
Med dvema meritvama se za izračun upošteva faktor onesnaženja, ki je bil določen na osnovi podatkov predhodne meritve.
Vzorec se odvzame nenapovedano. V primeru, da upravljavec posumi v verodostojnost podatkov opravljenih meritev, ima pravico na lastne stroške naročiti dodatno meritev, ki jo opravi drugi pooblaščeni izvajalec monitoringa.

Komunalno onesnaženje odpadne vode je določeno z vsebnostjo usedljivih snovi (5 ml/l), kemijskega onesnaženja (600 mg O(2)/l, izmerjeno po dikromatni metodi), dušika (40 mg N/l) in fosforja (5 mg P/l). V primeru, da so te vrednosti prekoračene, se obračuna faktor komunalnega onesnaženja s pomočjo naslednje formule:

Če odpadna voda vsebuje tudi škodljive snovi, katerih vsebnost je omejena s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, se k faktorju komunalnega onesnaženja prišteje faktor dodatnega onesnaženja.
Osnova za izračun faktorja dodatnega onesnaženja je koncentracija tiste nečistoče, ki presega zakonsko dovoljeno vrednost.

Faktor hidravlične preobremenitve sistema se upošteva pri velikih onesnaževalcih, ki nimajo zgrajenih egalizacijskih bazenov in ob proizvodnih konicah ali ob dotoku meteorne vode v času intenzivnih padavin prekomerno obremenijo javni kanalizacijski sistem, povečajo stroške in povzročijo motnje delovanja čistilne naprave.
Osnova za obračun je dnevni pretok izmerjen na merskem mestu. V primeru, da dnevni pretok ne presega povprečnega letnega pretoka izraženega v m3/dan, se upošteva, da je faktor hidravlične obremenitve enak nič. V nasprotnem primeru se faktor izračuna s pomočjo formule:

Skupni faktor onesnaženja odpadne vode se izračuna s pomočjo formule:

Upravljavec vsem uporabnikom izstavlja mesečne račune. Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti obveznosti.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode ali pa mu začasno prekine izpust v javno kanalizacijsko omrežje.

Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila.
Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po pisnem odgovoru, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina začasno prekine dobava vode, oziroma onemogoči odvajanje odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Upravljavec lahko s predhodno vročenim pisnim opozorilom prekine dobavo vode, oziroma odvajanje odpadne in padavinske vode, če se s tem ukrepom ne ogrozi okolja ali ostalih uporabnikov javnega kanalizacijskega omrežja:
a) če je bil priključek na kanalizacijsko omrežje izveden brez soglasja upravljavca ali v nasprotju z njim, ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,
b) če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo in pregled merilca pretoka,
c) če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na merilcu pretoka ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
d) če uporabnik upravljavcu onemogoči izvajanje nujnih vzdrževalnih del,
e) če je prostor, kjer se nahaja obračunski vodomer nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati količine porabljene vode,
f) če uporabnik ne vzdržuje merskega mesta in v njem instalirane merilne opreme,
g) če uporabnik z odvodom odpadne vode ogrozi kvaliteto pitne vode,
h) če kvaliteta odpadne vode ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
i) če uporabnik v fekalni sistem nedovoljeno odvaja meteorno, drenažno ali izvorno vodo,
j) če uporabnik, ki mora izvajati redni monitoring, upravljavcu ne predloži analize odpadne vode ali če te analize ni opravil pooblaščen laboratorij,
k) če se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo v skladu s pogoji tega odloka,
l) če uporabnik ne plača računa niti v roku 7 dni po prejemu pisnega opomina.
Dobava vode ali odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve.

V primeru obnove in izvedbe rednih vzdrževalnih del ima upravljavec pravico brez povračila škode začasno prekiniti odvajanje in čiščenje odpadne ter padavinske vode.
Če prekinitev traja več kot 16 ur in vzrok prekinitve ni višja sila, uporabnik lahko zahteva, da mu upravljavec uredi začasno odvodnjavanje odpadne vode.

Kot višja sila se upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja na objektih in napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa, zemeljskega premika, udora, eksplozije, požara, daljšega izpada električne energije, terorističnega dejanja in podobno. V tem primeru mora upravljavec ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Ob vsaki začasni prekinitvi odvajanja in čiščenja odpadne vode mora upravljavec o tem pisno ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti vse prizadete uporabnike, pri čemer mora obvezno navesti čas, dolžino trajanja prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in posledice v primeru neupoštevanja tega navodila. Prav tako je dolžan obvestiti tudi vse ostale osebe, ki niso neposredno priključene na javno kanalizacijo, bi pa v času prekinitve lahko utrpele morebitno škodo.

Uporabniku v času trajanja prekinitve ni dovoljeno izpuščati vode v javno kanalizacijsko omrežje in je odgovoren za vso neposredno in posredno škodo, ki bi nastala s tem dejanjem.

Z denarno kaznijo 300.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec:
a) če ne vzdržuje objektov in naprav javne kanalizacije kot to določajo 13.,14. in 15. člen tega odloka,
b) če v nasprotju s 15. členom ne opravi kontrole objektov in naprav javne kanalizacije, ko je to nujno potrebno,
c) če ne dopusti priključitve na javno kanalizacijo kot to določajo 20., 34., 36. in 41. člen tega odloka,
d) če ne izvaja praznjenja in čiščenja grezničnih odplak kot to določa 51. člen tega odloka,
e) če prekine odvajanje brez obvestila, to je v nasprotju s 75. in 78. členom tega odloka,
f) če obračunava storitev odvajanja in čiščenja v nasprotju z določili tega odloka.
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
a) če ne izpolnjuje obveznosti navedenih v 13., 15. in 17. členu tega odloka,
b) če v nasprotju z 8. in 49. členom tega odloka v javno kanalizacijo odvede prekomerno količino vode, s tem povzroči nevarnost poplav in zmanjšuje učinek čiščenja odpadne vode,
c) če v nasprotju z 18. in 50 členom tega odloka v javno kanalizacijo odvaja snovi, ki v prekomerni količini škodujejo okolju, javni kanalizaciji in delavcem, ki delajo na vzdrževanju kanalizacijskega omrežja,
d) če v nasprotju z 18. členom tega odloka odvaja odpadno fekalno ali tehnološko vodo v meteorni kanal oziroma izvorno, drenažno ali meteorno vodo v fekalno kanalizacijsko omrežje,
e) če ne izvaja rednega monitoringa kot to določa 19. člen tega odloka,
f) če v nasprotju z 20. in 44. členom tega odloka nedopustno posega v objekte in naprave javne kanalizacije ali v interno kanalizacijo drugih uporabnikov,
g) če se ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje kot to določata 32. in 53. člen tega odloka,
h) če v nasprotju z 52. členom tega odloka odpadno vodo in goščo iz greznic odvaža na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvaja v površinske ali podzemne vode,
i) če ne uredi merskega mesta kot to določajo 47., 61., 62. in 65. člen tega odloka,
j) če v nasprotju s 15., 48. in 61. členom tega odloka pristojni inšpekcijski službi, upravljavcu ali izvajalcu monitoringa onemogoča dostop do kanalizacijskega priključka in merskega mesta.
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil izvaja pristojna inšpekcijska služba varstva okolja.

Upravljavec je dolžan v roku enega leta od uveljavitve tega odloka izdelati pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije, ki ga sprejme skupščina družbe upravljavca.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem uveljavitve preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda ter padavinskih voda na območju Mestne občine Kranj (Ur. list RS 113/00), za tisti del dejavnosti, ki se nanaša na odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode,