Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o meroslovju (ZMer-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2004.

V Zakonu o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/2000) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

Ta zakon ureja točna in mednarodno usklajena merjenja, sistem merskih enot, etalone, merilne instrumente, veljavnost listin in znakov skladnosti, meroslovne zahteve za predpakirane izdelke in meroslovni nadzor ter pristojnosti in odgovornosti Urada Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: Urad).«.

V drugem odstavku 4. člena se za peto alineo doda nova šesta alinea, ki se glasi:
»– pripravlja predloge predpisov s področja meroslovja;«.
Dosedanja šesta alinea, ki postane sedma alinea, se spremeni tako, da se glasi:
»– sodeluje pri pripravi predpisov iz pristojnosti drugih ministrstev v zvezi z meroslovnimi vprašanji oziroma kadar je za izvedbo teh predpisov treba vzpostaviti ali vzdrževati meroslovno infrastrukturo;«.
Dosedanje sedma, osma, deveta in deseta alinea postanejo osma, deveta, deseta in enajsta alinea.

V 9. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Merilo, ki je v uporabi, je treba uporabljati v skladu z zahtevami, pogoji in omejitvami, določenimi v listinah o skladnosti z meroslovnimi predpisi, ter v skladu z navodilom proizvajalca za uporabo.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

Urad lahko za opravljanje strokovno-tehničnih nalog v okviru ugotavljanja skladnosti imenuje tudi pravno osebo oziroma samostojnega podjetnika posameznika.
Urad lahko za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka imenuje le pravno osebo oziroma samostojnega podjetnika posameznika, katerega usposobljenost za delovanje je bila predhodno preverjena po pravilih akreditacije. Minister, pristojen za meroslovje, s predpisom določi zahteve za imenovanje, postopek imenovanja, naloge imenovanih pravnih oseb oziroma samostojnih podjetnikov posameznikov ter način nadzora nad izpolnjevanjem zahtev za imenovanje.«.

Drugi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izredno overitev zagotovi imetnik merila.«.

Prvi in drugi odstavek 14. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Redne in izredne overitve izvaja Urad ali pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki ga imenuje Urad.
Urad lahko za redne in izredne overitve imenuje le pravno osebo oziroma samostojnega podjetnika posameznika, katerega usposobljenost za delovanje je bila predhodno preverjena po pravilih akreditacije.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Minister, pristojen za meroslovje, s predpisom določi zahteve za imenovanje, postopek imenovanja, naloge imenovanih pravnih oseb oziroma samostojnih podjetnikov posameznikov in način nadzora nad izpolnjevanjem zahtev za imenovanje.«.

V naslovu VII. poglavja se črtata vejica in besedilo »izdanih v tujini«.

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V Republiki Sloveniji veljajo listine o skladnosti in znaki skladnosti, če so bili izdani v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificirala Republika Slovenija.«.
Drugi in tretji odstavek se črtata.

Naslov VIII. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »Meroslovne zahteve za predpakirane izdelke«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

Predpakirani izdelki v smislu tega zakona so predpakirani proizvodi, vključno s predpakiranimi tekočinami, v poljubni embalaži, ki so pakirani v odsotnosti kupca, pri čemer količine izdelka brez odpiranja ali spremembe embalaže ni mogoče spremeniti.
Če se za predpakirane izdelke kot embalaža uporabljajo merilne steklenice, morajo te imeti take meroslovne lastnosti, da jih je mogoče uporabljati kot merila.
Proizvajalec merilnih steklenic mora pri Uradu vložiti vlogo za odobritev evidenčnega znaka za odtis na merilne steklenice.
Količine oziroma prostornine predpakiranih izdelkov in merilne steklenice v prometu morajo biti pod meroslovnim nadzorom. Odgovorni za pakiranje ali proizvodnjo morajo brezplačno zagotoviti potrebne vzorce za nadzor skladnosti predpakiranih izdelkov s predpisanimi meroslovnimi zahtevami.
Predpakirani izdelki in merilne steklenice smejo biti dani v promet ali biti pripravljeni za dajanje v promet, če:
– so količine ali prostornine ustrezne,
– so pravilno označeni,
– so bili meritve in pregledi izvedeni z ustreznimi merili,
– imajo odgovorni za pakiranje ali proizvodnjo ustrezno dokumentacijo o izvajanju notranje kontrole.
Predpakirani izdelki so lahko označeni z znakom, ki kaže na poreklo iz Evropske skupnosti, če izpolnjujejo posebne zahteve, ki se nanašajo na njihove količine ali prostornine.
Tisti, ki uporablja znak iz prejšnjega odstavka, mora o tem pisno obvestiti Urad.
Minister, pristojen za meroslovje, natančneje določi meroslovne zahteve za predpakirane izdelke ter merilne steklenice, posebne zahteve za predpakirane izdelke, ki so lahko označeni z znakom iz šestega odstavka tega člena, način izvajanja meroslovnega nadzora, označevanje, odgovornosti za pakiranje oziroma proizvodnjo in dajanje v promet, referenčno metodo za pregled ter stopnje nazivnih količin vsebine oziroma prostornin posod določenih vrst predpakiranih izdelkov.«.

Prvi in drugi odstavek 17. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Za ugotavljanje skladnosti in overitve, ki jih po tem zakonu opravlja Urad ali pravne osebe oziroma samostojni podjetniki posamezniki, ki jih imenuje Urad, se plačujejo stroški.
Pravne osebe oziroma samostojni podjetniki posamezniki, ki jih imenuje Urad, plačujejo Uradu stroške vzdrževanja sistema imenovanih pravnih oseb oziroma samostojnih podjetnikov posameznikov (nadzor in podporna infrastruktura).«.

Prvi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Meroslovni nadzor nad merili v prometu in uporabi, predpakiranimi izdelki in merilnimi steklenicami ter nad pravilno uporabo merskih enot izvaja Urad.«.
Na koncu drugega odstavka se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Inšpekcijski organi so dolžni sodelovati z Uradom na področju meroslovnega nadzora neposredno in preko Inšpekcijskega sveta.«.
V tretjem odstavku se za besedo »in« črta besedilo »v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino, predpiše način nadzora nad«.

Za 18. členom se dodata nova 18.a in 18.b člen, ki se glasita:

Naloge meroslovnega nadzora nad merili v prometu oziroma uporabi, predpakiranimi izdelki in merilnimi steklenicami ter nad pravilno uporabo merskih enot izvajajo pooblaščene uradne osebe Urada.
Pooblaščeni uradni osebi iz prejšnjega odstavka sta inšpektor in meroslovni nadzornik.
Meroslovni nadzornik vodi enostavne postopke meroslovnega nadzora pred izdajo odločbe, preprečuje in odkriva prekrške ter izdaja plačilne naloge.
Inšpektor izvaja zahtevnejše postopke meroslovnega nadzora, odreja ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga določi, preprečuje in odkriva prekrške ter izvaja druge ukrepe in dejanja po predpisih o prekrških in predpisih o inšpekcijskem nadzoru.

Inšpektor je lahko, kdor ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ter opravljen izpit za inšpektorja.
Meroslovni nadzornik je lahko, kdor ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo ter strokovni izpit za meroslovnega nadzornika.
Pooblaščena uradna oseba, ki nima strokovnega izpita, ga mora opraviti v roku enega leta od dneva imenovanja za inšpektorja oziroma razporeditve na delovno mesto meroslovnega nadzornika.
Pooblaščena uradna oseba se razreši, če v predpisanem roku iz razlogov, ki so na njegovi strani, ne opravi strokovnega izpita za inšpektorja oziroma meroslovnega nadzornika.
Pooblaščene uradne osebe morajo stalno izpopolnjevati svoje strokovno znanje, se usposabljati in udeleževati preverjanj strokovne usposobljenosti.
Vsebino in način izvajanja strokovnega izpita za inšpektorja oziroma meroslovnega nadzornika ter vsebino in način preverjanja strokovne usposobljenosti pooblaščenih uradnih oseb predpiše minister, pristojen za meroslovje.«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

Če inšpektor pri nadzoru ugotovi, da merilo ne ustreza zahtevam tega zakona ter meroslovnim in tehničnim zahtevam predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izda odločbo, s katero odloči, da se merilo umakne iz uporabe oziroma prometa do odprave pomanjkljivosti.
Inšpektor z odločbo prepove promet predpakiranih izdelkov ali merilnih steklenic, če ne izpolnjujejo zahtev tega zakona ter zahtev predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ko gre za določbe, ki se nanašajo na ustreznost dejanskih količin vsebin predpakiranih izdelkov ali dejanskih prostornin merilnih steklenic, ter če niso označeni skladno z določili teh predpisov.
Če inšpektor pri nadzoru ugotovi, da se merske enote uporabljajo v nasprotju s predpisom iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena tega zakona, z odločbo naloži kršitelju, da v določenem roku odpravi ugotovljeno nepravilnost.
Meroslovni nadzornik lahko vodi postopke iz prvega, drugega in tretja odstavka tega člena samo v primerih iz tretjega odstavka 18.a člena tega zakona.
Če inšpektor pri nadzoru oceni, da je glede na pomen kršitve opozorilo zadosten ukrep, ima pravico, da najprej le ustno opozori na kršitev in na njene posledice ter določi rok za njeno odpravo. Svoje ugotovitve, izrečeno opozorilo ter rok za odpravo kršitve navede v zapisnik. Če kršitev ni odpravljena v določenem roku in za to ni opravičljivega razloga, inšpektor izda odločbo iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
Zoper odločbo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
Pri opravljanju meroslovnega nadzora ima pooblaščena uradna oseba pravico vstopiti v poslovne ali proizvodne prostore ter vozila, kjer se nahajajo merila, predpakirani izdelki ali merilne steklenice.«.

20., 21. in 22. člen se črtajo.

V prvem odstavku 23. člena se za besedo »prepovedi« črtata besedi »ali omejitvi«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Predpakirane izdelke in merilne steklenice, za katere je bila izdana odločba o prepovedi dajanja v promet, je treba posebej označiti ali ločiti od izdelkov, ki izpolnjujejo predpisane zahteve.«.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

Urad izvaja nadzor nad pravno osebo oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom, ki ga je imenoval, v tistem delu, na katerega se imenovanje nanaša.
Če Urad ugotovi, da pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki ga je imenoval, ne dela v skladu s predpisi ali da ne izpolnjuje več zahtev za imenovanje, lahko razveljavi odločbo o imenovanju.«.

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

Minister, pristojen za meroslovje, predpiše način izvajanja nadzora nad delom imenovanih pravnih oseb oziroma samostojnih podjetnikov posameznikov ter vsebino in obliko uradne izkaznice, s katero se izkažejo pooblaščene uradne osebe, ki opravljajo meroslovni nadzor.«.

26. člen se spremeni tako, da se glasi:

Z globo od 300.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. če v Republiki Sloveniji uporablja merske enote, ki niso predpisane s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona (6. člen);
2. če ne ravna v skladu z odločbo, ki jo je izdala pooblaščena uradna oseba Urada (prvi, drugi in tretji odstavek 19. člena).
Z globo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. če da v promet in uporabo merila, ki ne izpolnjujejo zahtev tega zakona ter meroslovnih in tehničnih zahtev predpisov, ki jih minister, pristojen za meroslovje, izda na podlagi tega zakona, in za katera njihova skladnost ni bila ugotovljena po predpisanih načinih in postopkih ugotavljanja skladnosti oziroma niso označena oziroma zanje ni bila izdana listina o skladnosti z meroslovnimi predpisi (prvi, drugi in tretji odstavek 9. člena);
2. če izvaja postopke ugotavljanja skladnosti, redne ali izredne overitve meril oziroma, če s svojimi oglaševalskimi sporočili imetnike meril oziroma kupce storitev zavaja, da lahko izvaja postopke ugotavljanja skladnosti, redne ali izredne overitve meril čeprav za te storitve ni imenovan (10. in 14. člen), če z listino o umerjanju (kalibraciji) namesto z redno overitvijo potrjuje, da merilo izpolnjuje predpisane meroslovne zahteve (tretji odstavek 11. člena) ali če za označitev meril uporablja namesto oznak iz 13. člena tega zakona, oznake, ki bi se zaradi njihove oblike oziroma izgleda lahko z njimi zamenjale.
Z globo od 100.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojni podjetnik posameznik ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo od 200.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojni podjetnik posameznik ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.«.

27. člen se spremeni tako, da se glasi:

Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. če uporablja merilo, za katerega ni bila ugotovljena skladnost po predpisanih načinih in postopkih ugotavljanja skladnosti in ki ni označeno oziroma nima veljavne listine o skladnosti (tretji odstavek 9. člena);
2. če ne zagotovi redne (četrti odstavek 11. člena) ali izredne overitve (drugi odstavek 12. člena) merila;
3. če uporablja merilo, za katerega je nehala veljati oznaka redne oziroma izredne overitve oziroma potrdilo o skladnosti merila s predpisi (tretji in četrti odstavek 13. člena);
4. če ne uporablja merila v skladu z zahtevami, pogoji in omejitvami, ki so določeni v listini, izdani v postopku ugotavljanja skladnosti, ter v skladu z navodili za uporabo (četrti odstavek 9. člena);
5. če o uporabi znaka iz šestega odstavka 16. člena pisno ne obvesti Urada (sedmi odstavek 16. člena);
6. če ne vloži vloge za odobritev evidenčnega znaka za odtis na merilne steklenice (tretji odstavek 16. člena);
7. če da v promet ali pripravi za dajanje v promet predpakirane izdelke ali merilne steklenice v nasprotju z zahtevami petega odstavka 16. člena.
Z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojni podjetnik posameznik ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

Višina globe iz 19. in 20. člena tega zakona se začne uporabljati z začetkom uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).
Do roka iz prejšnjega odstavka se kaznuje za:
1. prekršek iz 19. člena tega zakona:
– pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 300.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev za prekrške iz prvega odstavka 26. člena zakona in denarno kaznijo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev za prekrške iz drugega odstavka 26. člena zakona,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 400.000 tolarjev,
2. prekršek iz 20. člena tega zakona:
– pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo 50.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 25.000 tolarjev.
Določbe 19. in 20. člena tega zakona, ki urejajo globe za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).

Minister, pristojen za meroslovje, izda predpise iz 4., 6., 10., 13. in 18. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Odločbe o imenovanju, ki jih je izdal minister na podlagi 10. in 14. člena zakona, veljajo še naprej do izteka njihove veljavnosti.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o zahtevah za pravne osebe, ki izvajajo strokovne naloge meroslovnega nadzora nad predpakiranimi izdelki, ki so označeni z znakom EGS (Uradni list RS, št. 65/03).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.