Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2004.

V 1. členu Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99, 31/2000 – ZP-L in 52/02 – ZJA) se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 110/02, 73/03 – sklep US, 32/04 avtentična razlaga in 42/04, v nadaljnjem besedilu: ZISDU-1) in določene po 240. členu ZISDU-1 z uporabo določb Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94, 25/97, 32/97 – popr., 10/98 in 26/99, v nadaljnjem besedilu: ZISDU);«.
Doda se tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Agencija odloča o prekrških za kršitve zakonov iz prvega odstavka tega člena in na njihovi podlagi izdanih predpisov, kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.«.

Za prvim členom se doda 1.a člen, ki se glasi:

Ta zakon ureja trg vrednostnih papirjev v skladu z naslednjimi direktivami:
– Direktivo Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev (UL L 141 z dne 11. 6. 1993),
– Direktivo 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L 184 z dne 6. 7. 2001),
– Direktivo 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (UL L 096 z dne 12. 4. 2003),
– Direktivo Komisije 2003/124/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo in javno objavo notranjih informacij ter opredelitvijo manipulacije trga (UL L 339 z dne 24. 12. 2003),
– Direktivo Komisije 2003/125/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s primerno predstavitvijo naložbenih priporočil in razkrivanjem navskrižij interesov (UL L 339 z dne 24. 12. 2003) in
– Direktivo Direktiva Komisije 2004/72/ES z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega Parlamenta in Sveta glede sprejetih tržnih praks, opredelitve pojma notranje informacije pri izvedenih finančnih instrumentih na blago, priprave seznama oseb z notranjimi informacijami, obveščanja o transakcijah uprav in obveščanja o sumljivih transakcijah (UL L 162 z dne 30. 4. 2004).«.

V 3. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Vrednostni papirji po tem zakonu so tudi serijski vrednostni papirji, ki jih izda posamezen izdajatelj delnic oziroma obveznic, in ki dajejo imetniku oblikovalno upravičenje do odkupa, prodaje oziroma zamenjave teh vrednostnih papirjev za druge vrednostne papirje izdajatelja, in z uresničitvijo katerega je med imetnikom in izdajateljem sklenjena pogodba o odkupu, prodaji oziroma zamenjavi teh vrednostnih papirjev (izvedeni vrednostni papirji).«.

V 6. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izvedeni finančni instrumenti po tem zakonu so pravice oziroma obveznosti:
1. katerih vsebina je glede vrednosti posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tuje valute, blaga, višine obrestne mere, indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk,
2. ki ne zahtevajo začetne čiste finančne naložbe ali ki zahtevajo le majhno začetno čisto finančno naložbo,
3. ki se poravnavajo v prihodnosti, in
4. ki niso vrednostni papirji po 3. členu tega zakona.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za izvedene finančne instrumente se štejejo zlasti:
1. terminske pogodbe, ki se nanašajo na finančne instrumente, na indekse ali obrestne mere, valutne terminske pogodbe in njim enakovredni instrumenti, če se obveznosti, ki izhajajo iz teh instrumentov ali obveznosti, ki nastanejo na podlagi sklenjenih poslov s temi instrumenti, izpolnijo z denarnimi sredstvi,
2. obrestne in valutne zamenjave ter zamenjave, katerih višina poravnave s strani ene ali obeh strank zamenjave je odvisna od gibanja delniškega indeksa ali gibanja cene oziroma donosnosti posamezne vrste delnic,
3. opcije na finančne instrumente, opcije na obrestno mero, valutne opcije in njim enakovredni instrumenti, če se obveznosti, ki izhajajo iz opcij ali obveznosti, ki nastanejo na podlagi sklenjenih poslov z opcijami, izpolnijo z denarnimi sredstvi,
4. izvedeni finančni instrumenti na blago.«.
Na začetku dosedanjega drugega odstavka, ki postane nov tretji odstavek, se doda nov prvi stavek, ki se glasi: »Tržni izvedeni finančni instrumenti so po tem zakonu standardizirani izvedeni finančni instrumenti.«. V dosedanjem prvem stavku, ki postane drugi stavek, se za besedo »Standardizirani« doda beseda »izvedeni«.
Za novim tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Netržni izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu.«.

Za 6. členom se doda 6.a člen, ki se glasi:

Finančni instrumenti po tem zakonu so vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti.«.

Za 10. členom se dodajo 10.a, 10.b in 10.c člen, ki se glasijo:

(1) Druge finančne organizacije po tem zakonu so pravne osebe, ki kot izključno ali pretežno dejavnost opravljajo:
1. bančne storitve ali
2. druge finančne storitve iz prvega odstavka 6. člena ZBan, ki niso storitve v zvezi z vrednostnimi papirji iz 73. člena tega zakona.
(2) Druge nadzorovane finančne organizacije po tem zakonu so druge finančne organizacije, nad katerimi opravlja nadzor pristojni nadzorni organ v skladu z zakoni oziroma drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje:
1. bančnih storitev oziroma
2. drugih finančnih storitev iz prvega odstavka 6. člena ZBan, ki niso storitve v zvezi z vrednostnimi papirji iz 73. člena tega zakona.
(3) Kot merilo za pretežno opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo merila, ki jih predpiše minister, pristojen za finance, na podlagi četrtega odstavka 7. člena ZBan.

(1) Dobro poučen investitor je fizična ali pravna oseba, ki nalaga svoje premoženje z namenom ohranjanja vrednosti tega premoženja in doseganja donosov iz takih naložb, in ki ima ustrezna strokovna znanja in izkušnje potrebne za presojo tveganj, povezanih z vlaganjem v finančne instrumente ter zna pridobiti dodatne informacije ali strokovno svetovanje kadar to zahteva posamezna vrsta naložb ali določena naložba v finančne instrumente.
(2) Za dobro poučenega investitorja iz prvega odstavka tega člena se štejejo države, centralne banke, mednarodne finančne organizacije, banke, hranilnice, borzno posredniške družbe, zavarovalnice, investicijski skladi, družbe za upravljanje investicijskih skladov, pokojninski skladi in upravitelji teh skladov.
(3) Za dobro poučenega investitorja iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi:
1. druge nadzorovane finančne organizacije, ki niso finančne organizacije iz drugega odstavka tega člena,
2. družbe, ki so izdajatelji vrednostnih papirjev s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,
3. gospodarske družbe, ki ustrezajo merilom za velike družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
4. lokalne skupnosti in
5. fizične osebe in druge pravne osebe, ki niso pravne osebe iz 1. do 3. točke tega odstavka,
za katere borzno posredniška družba oziroma banka oceni, da izpolnjujejo kriterije iz prvega odstavka tega člena.
(4) Pri oceni ali pravna oseba iz 1., 2., 3. ali 5. točke oziroma lokalna skupnost iz 4. točke prejšnjega odstavka izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka tega člena, borzno posredniška družba oziroma banka upošteva izpolnjevanje teh kriterijev s strani fizičnih oseb, ki so v pravni osebi pooblaščene za sklenitev posla s finančnim instrumentom oziroma za podpis pogodbe, katere predmet je finančna storitev oziroma finančni instrument.
(5) Borzno posredniška družba oziroma banka, ki opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, prične osebo iz tretjega odstavka tega člena obravnavati kot dobro poučenega investitorja po tem, ko ta oseba:
1. borzno posredniški družbi oziroma banki, ki zanjo opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, predloži pisno zahtevo, da jo le-ta prične obravnavati kot dobro poučenega investitorja,
2. od borzno posredniške družbe oziroma banke, ki zanjo opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, prejme pisno opozorilo o prenehanju pravice do jamstva za terjatve vlagateljev iz 16. poglavja tega zakona ter navedbo in opis tveganj, ki jih kot dobro poučen investitor prevzema,
3. poda borzno posredniški družbi oziroma banki, ki zanjo opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji pisno izjavo, da se zaveda tveganj iz 2. točke tega odstavka.
(6) Podrobnejše kriterije iz prvega odstavka tega člena predpiše agencija.
(7) Vsi drugi investitorji, ki niso investitorji iz drugega oziroma petega odstavka tega člena, se štejejo za nepoučene investitorje.
(8) Dobro poučeni investitorji imajo pravico kadarkoli pisno zahtevati, da jih borzno posredniška družba oziroma banka, ki zanj opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, prične obravnavati kot nepoučenega investitorja.
(9) Borzno posredniška družba oziroma banka, ki opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, mora pred pričetkom opravljanja teh storitev sprejeti notranji akt, v katerem opredeli postopke in politiko razvrščanja investitorjev med nepoučene in dobro poučene investitorje.

(1) Agencija vodi register fizičnih oseb ter gospodarskih družb, ki ustrezajo merilom za srednje in majhne družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki se štejejo za dobro poučene investitorje (v nadaljevanju: register dobro poučenih investitorjev) ob izpolnjevanju pogojev za ustrezno varstvo osebnih podatkov. Register mora vsebovati najmanj podatke o imenu, priimku in stalnem prebivališču fizične osebe oziroma o firmi in sedežu gospodarske družbe.
(2) Register dobro poučenih investitorjev iz prejšnjega odstavka tega člena je dostopen dobro poučenim investitorjem, vsem izdajateljem, borzno posredniškim družbam oziroma bankam ter družbam za upravljanje na uradni internetni spletni strani oziroma na sedežu agencije.
(3) Borzno posredniška družba oziroma banka, ki opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma družba za upravljanje, ki upravlja finančno premoženje dobro poučenih investitorjev, mora najkasneje deseti dan po tem, ko prične posamezno fizično osebo oziroma majhno ali srednje veliko družbo iz prvega odstavka tega člena, šteti za dobro poučenega investitorja, vložiti v njenem imenu in za njen račun zahtevo agenciji za vpis v register dobro poučenih investitorjev.
(4) Borzno posredniška družba oziroma banka oziroma družba za upravljanje mora v 10 dneh po prejemu pisne zahteve iz osmega odstavka 10.b člena tega zakona oziroma zahteve iz osmega odstavka 7.a člena ZISDU-1, v imenu in za račun osebe, ki je vpisana v register dobro poučenih investitorjev, na agencijo vložiti zahtevo za izbris iz registra dobro poučenih investitorjev.
(5) Natančnejšo vsebino registra dobro poučenih investitorjev, postopek vpisa ter izbrisa in način dostopa do podatkov v registru določi agencija.«.

V 12. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Posredne naložbe so naložbe v osebe, ki obvladujejo ali jih obvladuje določena oseba, v kateri borzno posredniška družba po tem zakonu ne sme imeti naložb.«.

V 13. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je druga oseba, ki jo ta oseba obvladuje.«.

V 15. členu se v tretjem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. izdaja vrednostnih papirjev zaradi zamenjave obstoječih vrednostnih papirjev ob izvedbi združitve oziroma delitve družb,«.

V 22. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Prospekt delniške družbe za javno ponudbo vsebuje tudi:
1. podatke o desetih največjih delničarjih družbe (ime, priimek oziroma firma in sedež),
2. številu delnic posameznih oseb iz 1. točke po posameznih razredih in odstotni delež vseh glasovalnih pravic, ki jih te osebe imajo,
3. celotna plačila, povračila in druge ugodnosti članov uprave družbe, pri čemer se plačila razkrijejo za vsakega posameznega člana uprave po naslednjih sklopih:
– fiksni del prejemkov,
– gibljivi del prejemkov (dolgoročne in kratkoročne spodbude za doseganje večje storilnosti, bonusi ter del prejemkov iz naslova uspešnosti poslovanja, ki ni udeležba pri dobičku),
– udeležba pri dobičku,
– opcijsko nagrajevanje,
– drugi prejemki člana uprave (odpravnine, dodatna zavarovanja, bonitete).«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

V 41. členu se v petem odstavku za besedo »prosti« črta beseda »borzni«.

V 49. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za dovoljenje za organizirano trgovanje z vrednostnimi papirji tujega izdajatelja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za organizirano trgovanje, razen določb 61. člena in 2. točke tretjega odstavka 55. člena tega zakona.«.
V drugem odstavku se za besedo »tudi« doda besedilo »potrdilo družbe, ki vodi register izdanih vrednostnih papirjev tujega izdajatelja, o veljavnosti izdaje ter prenosov oziroma trgovanja z vrednostnimi papirji, na katere se nanaša zahteva iz 55. člena tega zakona in«.

V 51. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Določba prvega odstavka tega člena ne veljajo za delnice iz 2. točke tretjega odstavka 15. člena tega zakona, če je izdajatelj za delnice, ki se ob izvedbi zamenjave zaradi spremembe nominalnega zneska razveljavijo, pridobil dovoljenje za javno prodajo oziroma za organizirano trgovanje.«.

V 58. členu se v petem odstavku beseda »petega« nadomesti z besedo »prvega«.

V 61. členu se v tretjem in četrtem odstavku za besedo »prosti« črta beseda »borzni«.

66. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Javna družba mora nemudoma javno objaviti informacije o pravnih oziroma poslovnih dogodkih oziroma druge informacije, ki se tičejo javne družbe oziroma njenega poslovanja ali ki se nanašajo na finančni instrument, katerega izdajateljica je, oziroma druge informacije, ki imajo značilnosti notranje informacije iz 275. člena tega zakona, in ki bi lahko pomembneje vplivale na ceno finančnega instrumenta, ter zagotoviti, da so vse informacije, ki imajo značilnosti notranje informacije iz 275. člena tega zakona, najmanj sedem dni objavljene tudi na njeni uradni spletni strani. Prav tako mora javna družba nemudoma objaviti vse spremembe v zvezi z objavljenimi informacijami na enak način kot je objavila pretekle informacije.
(2) Informacije iz prvega odstavka tega člena, je javna družba pred njihovo javno objavo, dolžna predložiti agenciji, kadar se s finančnimi instrumenti te družbe trguje na katerem od organiziranih trgov pa tudi borzi.
(3) Agencija lahko na podlagi obrazložene zahteve javno družbo oprosti dolžnosti takojšnje javne objave informacij iz prvega odstavka tega člena v primeru, ko bi njihova takojšnja javna objava oziroma razkritje javnosti resno ogrozilo upravičene interese javne družbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če je javna objava teh informacij oziroma njihovo razkritje javnosti zgolj časovno odloženo, pri čemer se v zahtevi navede predviden čas odložitve javne objave,
2. če javna družba zagotovi, da se z odložitvijo razkritja teh informacij ne bo zavajalo javnosti in vlagateljev glede podatkov, ki so pomembni za odločitev o pridobitvi ali odtujitvi finančnih instrumentov,
3. če javna družba zagotovi zaupnost teh informacij do njihovega razkritja javnosti, in
4. če odložitev javne objave oziroma razkritja teh informacij javnosti ni v nasprotju z javnim interesom.
(4) Za upravičen interes iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti naslednje okoliščine:
1. pogajanja v teku ali z njimi povezana ravnanja, če bi javno razkritje informacij iz prvega odstavka tega člena javnosti, lahko vplivalo na potek teh pogajanj oziroma z njimi povezanih ravnanj;
2. odločitve sprejete oziroma pogodbe ali drugi pravni posli sklenjeni s strani članov uprave izdajatelja, za veljavnost katerih je potrebno soglasje drugega organa izdajatelja, in bi javno razkritje informacij iz prvega odstavka tega člena pred pridobitvijo tega soglasja ter sočasno razkritje informacije o potrebnosti pridobitve navedenega soglasja javnosti, lahko ogrozilo oziroma vplivalo na pravilnost ocene razkritih informacij iz prvega odstavka tega člena.
(5) Pri zagotavljanju zaupnosti notranjih informacij na podlagi 3. točke tretjega odstavka tega člena mora izdajatelj vzpostaviti evidentiran in nadzorovan dostop do teh informacij tako, da:
1. se prepreči dostop nepooblaščenih oseb do teh informacij, in
2. sprejme ukrepe, potrebne za seznanitev oseb, pooblaščenih za dostop do teh informacij o zakonskih obveznostih zagotavljanja zaupnosti informacij ter o sankcijah v zvezi s kršitvami teh obveznosti, zlorabo ali širjenjem teh informacij v nasprotju z določili tega zakona, in
3. sprejme ukrepe za takojšnje razkritje notranjih informacij javnosti v primeru, da ni uspel zagotoviti zaupnosti teh informacij.
(6) Izdajatelj odgovarja za točnost in popolnost informacij, ki jih je navedel v obrazložitvi zahteve iz tretjega odstavka tega člena ter za odložitev javne objave informacij iz prvega odstavka tega člena.
(7) Izdajatelj mora takoj, ko je to mogoče, javno objaviti informacije, ki so bile predmet zahteve iz tretjega odstavka tega člena.
(8) Če izdajatelj ali fizična oziroma pravna oseba, ki nastopa v njegovem imenu ali za njegov račun, pri izvrševanju svojih delovnih ali poklicnih nalog, razkrije informacijo iz prvega odstavka tega člena, tretji osebi, kot je to določeno v 1. točki petega odstavka 276. člena tega zakona, mora to informacijo oziroma dogodek v celoti javno objaviti, in sicer:
1. sočasno z razkritjem te informacije tretji osebi, če je bilo razkritje namerno, ali
2. nemudoma, v primeru nenamernega razkritja informacije oziroma dogodka tretji osebi,
razen če je tretja oseba, ki je pridobila te informacije, zavezana k varovanju zaupnih podatkov na podlagi pogodbe, pravil internih aktov, zakona oziroma drugih predpisov.
(9) Določbe tretjega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za oprostitev dolžnosti poročanja javne družbe v zvezi z objavo informacij iz prvega odstavka tega člena v prospektu oziroma letnem oziroma polletnem poročilu.
(10) Agencija s predpisom določi:
1. podrobnejšo vsebino, način in roke za objave oziroma obvestila iz prvega, drugega, sedmega in osmega odstavka tega člena,
2. podrobnejše pogoje oziroma okoliščine, na podlagi katerih lahko izdajatelj v skladu s tretjim odstavkom tega člena odloži javno objavo oziroma razkritje notranjih informacij, pravnih in poslovnih dogodkov javnosti,
3. podrobnejšo vsebino zahteve iz tretjega odstavka tega člena,
4. način, na katerega mora izdajatelj na podlagi določb 3. točke tretjega odstavka tega člena zagotavljati zaupnost informacij.
(11) Obveznost objave po prvem odstavku tega člena ter določbe tretjega do devetega odstavka tega člena se ne uporabljajo za izdajatelje, ki niso vložili zahteve za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje, oziroma ki niso pridobili dovoljenja za trgovanje z njihovimi finančnimi instrumenti na organiziranih trgih Republike Slovenije oziroma držav članic Evropske unije.
(12) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se do objave izida javne prodaje iz 26. člena tega zakona, določbe prvega odstavka tega člena uporabljajo tudi za izdajatelja, ki je pridobil dovoljenje agencije za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev.«.

V 67. členu se besedilo »v letnih in polletnih poročilih ter poročilih o poslovnih dogodkih«, nadomesti z besedilom »v letnih oziroma polletnih poročilih, obvestilih o poslovnih dogodkih in v obvestilih o spremembah deleža glasovalnih pravic ali udeležbe v kapitalu javne družbe«.

V 73. členu se v prvem odstavku doda nova 1. točka, ki se glasi:
»1. sprejemanje in posredovanje naročil za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki jih izvršujejo druge borzno posredniške družbe (posredovanje naročil);«.
Za dosedanjo 1. točko, ki postane 2. točka, se doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. nakup ali prodaja vrednostnih papirjev po nalogu in za račun borzno posredniške družbe (trgovanje za svoj račun);«.
Dosedanje 2., 3. in 4. točka postanejo 4., 5. in 6. točka.

V 76. členu se v drugem odstavku doda 6. točka, ki se glasi:
»6. sklepanje poslov z vrednostnimi papirji za svoj račun.«.

V 79. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko borzno posredniša družba opravlja tudi naslednje storitve:
1. sprejemanje naročil strank za odkup neprenosljivih investicijskih kuponov vzajemnih skladov iz ZISDU-1 in posredovanje teh naročil družbam, ki upravljajo te vzajemne sklade, ter
2. prodajo neprenosljivih investicijskih kuponov vzajemnih skladov iz ZISDU-1 v skladu s 7. členom ZISDU-1 na podlagi pooblastila iz šestega odstavka 5. člena ZISDU-1.
(3) Za storitve iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o drugih storitvah v zvezi z vrednostnimi papirji.«.

V 82. členu se v prvem odstavku za besedo »potrebno« doda besedilo »predhodno pridobiti«.
V drugem odstavku se za besedo »pridobiti« doda beseda »predhodno«.
V tretjem odstavku se pred besedo »obvestiti« doda beseda »predhodno«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Agencija se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena posvetovati s pristojnim nadzornim organom druge države članice, če je bodoči pridobitelj kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena ena od naslednjih oseb:
1. borzno posredniška družba, ki je v tej drugi državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma banka ali zavarovalnica, ki je v tej drugi državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev oziroma zavarovalniških storitev,
2. fizična ali pravna oseba, ki obvladuje borzno posredniško družbo, banko oziroma zavarovalnico iz 1. točke;
3. odvisna družba borzno posredniške družbe, banke oziroma zavarovalnice iz 1. točke;
4. pravna oseba, ki jo obvladuje ista oseba, ki obvladuje borzno posredniško družbo, banko oziroma zavarovalnico iz 1. točke.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če je bodoči pridobitelj kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena borzno posredniška družba države članice oziroma tuja borzno posredniška družba ali druga nadzorovana finančna organizacija države članice oziroma tuje države, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, takšno soglasje oziroma mnenje ni potrebno.«.
Doda se sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena preneha veljati, če oseba:
1. v šestih mesecih od vročitve odločbe agencije o izdaji dovoljenja, ne pridobi delnic, na katere se dovoljenje nanaša, ali
2. odtuji delnice, na katere se dovoljenje nanaša, tako, da se zaradi tega njen delež zniža pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje agencije.«.

V 83. členu se v drugem odstavku v 1. točki za besedilom »bi bilo« doda besedilo »zaradi pravnega oziroma finančnega položaja bodočega kvalificiranega imetnika oziroma«.
Na koncu drugega odstavka se doda besedilo:
»Med podatke, s katerimi agencija razpolaga, se štejejo tudi informacije oziroma mnenja pridobljeno na podlagi 93.a člena tega zakona.«.

V 84. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Postopek odvzema dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in postopek odvzema dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji se lahko združita.«.
Za petim odstavkom se dodajo šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»(6) Če imetnik pridobi delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 82. člena tega zakona in v enem mesecu od pridobitve delnic ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 82. člena tega zakona, mu agencija z odredbo o odpravi kršitev naloži, da delnice, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 82. člena tega zakona odtuji v roku, določenem z odredbo, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
(7) Imetnik iz šestega odstavka tega člena mora do roka, določenega v odredbi, agenciji predložiti poročilo o odtujitvi delnic, ki mora obsegati podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in ji predložiti dokazilo o odtujitvi.
(8) Agencija lahko od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da se izjavi, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Agencija lahko v postopku presoje, ali je imetnik iz šestega odstavka tega člena ravnal v skladu z odredbo, izvede dokaze o dejstvu, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prejšnjega stavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 373.a člena tega zakona.
(9) Če imetnik iz šestega odstavka tega člena delnic ne odtuji v roku, določenem z odredbo agencije oziroma če agencija v postopku po osmem odstavku tega člena ugotovi, da ima pridobitelj delnic iz sedmega odstavka tega člena delnice v svojem imenu in za račun imetnika iz šestega odstavka tega člena, izda odločbo, s katero ugotovi, da imetnik iz šestega odstavka tega člena ni ravnal v skladu z odredbo. Odločba iz prejšnjega stavka se vroči tudi borzno posredniški družbi.
(10) Od izdaje odločbe iz devetega odstavka tega člena imetnik iz šestega odstavka tega člena oziroma pridobitelj teh delnic iz sedmega odstavka tega člena, iz delnic, ki jih ima v nasprotju z odredbo agencije iz šestega odstavka tega člena, v razmerju do borzno posredniške družbe ne more uresničevati nobenih pravic. Agencija v izreku odločbe iz devetega odstavka tega člena navede podatke o imetniku iz šestega odstavka tega člena oziroma pridobiteljih in številu delnic, v zvezi s katerimi navedene osebe v razmerju do borzno posredniške družbe ne morejo uresničevati nobenih pravic in prepove borzno posredniški družbi, da bi navedenim osebam na kakršenkoli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic.
(11) Če je borzno posredniška družba v obdobju od izdaje odločbe agencije iz devetega odstavka tega člena do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala odločba agencije, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, mora borzno posredniška družba dividendo, ki pripada navedenim delnicam izplačati novemu imetniku v osmih dneh po tem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.
(12) Določbe šestega do enajstega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v naslednjih primerih:
1. če imetnik pridobi delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 82. člena tega zakona in v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 82. člena, pa je ta zahteva zavrnjena, zavržena oziroma umaknjena, ali
2. če je imetniku odvzeto dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka 82. člena tega zakona.«.

Za 84. členom se dodata 84.a in 84.b člen, ki se glasita:

Če posamezni delničarji borzno posredniške družbe sklenejo sporazum, s katerim se dogovorijo o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz delnic, katerih imetniki so, mora vsak izmed njih v treh delovnih dneh od sklenitve sporazuma obvestiti agencijo o sklenitvi sporazuma in obvestilu priložiti kopijo tega sporazuma. V primeru iz prejšnjega stavka lahko sklenitelji sporazuma pooblastijo posameznega sklenitelja, da v imenu ostalih skleniteljev obvesti agencijo o sklenitvi sporazuma in mu predloži njegovo fotokopijo.

(1) Borzno posredniška družba mora četrtletno pisno obveščati agencijo o nameri pridobitve kvalificiranega deleža v drugi borzno posredniški družbi oziroma drugi finančni organizaciji s sedežem izven območja Republike Slovenije in izven območja države članice (v nadaljnjem besedilu: tuja finančna organizacija), pri čemer se poročajo namere za obdobje najmanj treh mesecev pred nameravano pridobitvijo, ki so aktualne na dan poročanja.
(2) Borzno posredniška družba iz prejšnjega odstavka tega člena mora četrtletno pisno obveščati agencijo o nameri vsake nadaljnje pridobitve, na podlagi katere bo dosegla ali presegla mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu tuje finančne organizacije ali na podlagi katere bo borzno posredniška družba postala obvladujoča družba tuje finančne organizacije, pri čemer se poročajo namere za obdobje najmanj treh mesecev pred nameravano pridobitvijo, ki so aktualne na dan poročanja.
(3) Če namerava borzno posredniška družba odtujiti delnice oziroma poslovne deleže tako, da bi se njen delež v tuji finančni organizaciji zmanjšal pod kvalificiran delež oziroma pod mejo iz drugega odstavka tega člena, mora o tem predhodno obvestiti agencijo.
(4) V primeru, če vrednost naložbe ne dosega 10% kapitala borzno posredniške družbe, mora borzno posredniška družba o nameravani pridobitvi obvestiti agencijo v skladu z 198. členom tega zakona.
(5) Predhodnemu pisnemu obvestilu o nameri iz prvega odstavka je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo:
1. seznam imetnikov kvalificiranih deležev v tuji finančni organizaciji, s podatki o njihovih deležih ter prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za vsakega izmed njih,
2. prevod overjenega izpisa iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za tujo finančno organizacijo,
3. letni poročili tuje finančne organizacije za zadnji dve poslovni leti,
4. če je tuja finančna organizacija po predpisih države sedeža zavezana k revidiranju: revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za zadnje poslovno leto,
5. seznam oseb, ki so povezane s tujo finančno organizacijo z opisom načina povezav,
6. strategijo upravljanja tuje finančne organizacije z oceno ekonomske učinkovitosti naložbe.«.

86. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za člana uprave borzno posredniške družbe je lahko imenovana le oseba, ki pridobi dovoljenje agencije za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 85. člena tega zakona.
(3) Agencija lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov borzno posredniške družbe.
(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 85. člena tega akona.
(5) Agencija izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če na podlagi listin iz drugega odstavka tega člena in predstavitve iz tretjega odstavka tega člena ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave borzno posredniške družbe.
(6) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj oziroma pravili varnega in skrbnega poslovanja ali če na podlagi predstavitve iz tretjega odstavka tega člena presodi, da kandidat ne bo zagotovil vodenja poslov borzno posredniške družbe v skladu s pravili določenimi v tem zakonu in predpisi izdanimi na njegovi podlagi.
(7) Če agencija pravnomočno zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za člana uprave borzno posredniške družbe, oseba ne sme vložiti nove zahteve za izdajo dovoljenja za člana uprave pred potekom najmanj treh let od pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja. Odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja se vroči tudi borzno posredniški družbi.
(8) Če je oseba pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe, mora pred imenovanjem za opravljanje te funkcije v drugi borzno posredniški družbi pridobiti dovoljenje agencije za imenovanje. Za dovoljenje se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.
(9) Če je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, se postopek odločanja o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
(10) Agencija lahko podatke potrebne za presojo, ali obstajajo okoliščine iz šestega odstavka tega člena, pridobi od pristojnih državnih organov.
(11) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena preneha veljati:
1. če oseba ni imenovana za člana uprave borzno posredniške družbe v šestih mesecih po prejemu odločbe, s katero je agencija osebi izdala dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe v postopku izdaje dovoljenja borzno posredniški družbi za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji;
2. če je oseba prejela odločbo, s katero ji je agencija izdala dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe pred postopkom odločanja agencije o zahtevi za izdajo dovoljenja tej borzno posredniški družbi za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji: z dnem, ko agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja borzno posredniški družbi za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji;
3. če osebi preneha funkcija člana uprave borzno posredniške družbe, na katero se dovoljenje nanaša, z dnem prenehanja funkcije.
(12) Če dovoljenje iz prvega odstavka tega člena preneha veljati zaradi razlogov iz enajstega odstavka tega člena, izda agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.«.

Za 87. členom se doda 87.a člen, ki se glasi:

(1) Uprava borzno posredniške družbe mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet borzno posredniške družbe o naslednjih dogodkih:
1. če je ogrožena likvidnost ali solventnost borzno posredniške družbe,
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma prepoved opravljanja posameznih storitev v zvezi z vrednostnimi papirji,
3. če se finančni položaj borzno posredniške družbe spremeni tako, da borzno posredniška družba ne dosega minimalnega kapitala iz 117. člena tega zakona,
4. o nastanku velikih izpostavljenosti ter izpostavljenostih borzno posredniške družbe do članov uprave, članov nadzornega sveta oziroma prokuristov borzno posredniške družbe in s temi osebami povezanih oseb, če takšna izpostavljenost presega 1% kapitala borzno posredniške družbe,
5. o ugotovitvah agencije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad borzno posredniško družbo.
(2) Član uprave borzno posredniške družbe mora nadzorni svet nemudoma pisno obvestiti o:
1. imenovanju in prenehanju njegove funkcije v nadzornih organih drugih pravnih oseb,
2. pravnih poslih, na podlagi katerih je, posredno ali neposredno, član uprave sam oziroma njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član uprave skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež, oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.«.
(3) Določbe 87.a, 88.a, 88.b in 88.c člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za družbe za upravljanje oziroma nadzorne svete družb za upravljanje.«.

V 88. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. če je bil član uprave pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke petega odstavka 85. člena tega zakona«,
Za 8. točko se doda 9. točka, ki se glasi:
»9. če nastopijo razlogi iz šestega odstavka 86. člena tega zakona, zaradi katerih lahko agencija zavrne izdajo dovoljenja;«.

Za 88. členom se dodajo 88.a, 88.b in 88.c člen, ki se glasijo:

(1) Funkcijo člana nadzornega sveta borzno posredniške družbe ne more opravljati oseba:
1. ki je povezana s pravnimi osebami, v katerih ima borzno posredniška družba več kot 5% delež glasovalnih pravic ali delež v njihovem osnovnem kapitalu,
2. ki je član nadzornega sveta, član uprave, prokurist, ali imetnik večine glasovalnih pravic oziroma deležev v naslednjih pravnih osebah ne glede na njihov sedež:
– v drugi borzno posredniški družbi,
– v banki,
– v družbi, ki je neposredno ali posredno obvladujoča družba druge borzno posredniške družbe oziroma banke, ali
– v finančnem holdingu,
3. katerih obveznosti do borzno posredniške družbe so večje od njenih terjatev in naložb v borzno posredniški družbi.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki urejajo udeležbo delavcev pri upravljanju, delavci borzno posredniške družbe ne morejo biti člani nadzornega sveta te borzno posredniške družbe.
(3) Agencija predpiše podrobnejši način izračuna obveznosti, terjatev in naložb za ugotovitev izločitvenega razloga iz 3. točke prvega odstavka tega člena in za ugotovitev neto izpostavljenosti borzno posredniške družbe iz petega odstavka tega člena.
(4) Prepoved iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki so člani nadzornega sveta, uprave ali prokuristi nadrejene borzno posredniške družbe ali druge nadrejene družbe v skupini.
(5) Število članov nadzornega sveta borzno posredniške družbe, ki so povezani s pravnimi osebami, do katerih neto izpostavljenost borzno posredniške družbe presega 1% kapitala borzno posredniške družbe, lahko doseže največ tretjino članov nadzornega sveta borzno posredniške družbe.

(1) Za člana nadzornega sveta borzno posredniške družbe je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadziranje poslov borzno posredniške družbe,
2. da ni bila pravnomočno obsojena v skladu z 2. točko petega odstavka 85. člena tega zakona,
3. da ni bila član uprave podjetja, nad katerim je bila uvedena prisilna poravnava, likvidacija, stečaj ali izredna uprava.
(2) Šteje se, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj štiriletne izkušnje vodenja ali nadziranja poslov družbe primerljive velikosti ali dejavnosti kot borno posredniška družba oziroma drugih primerljivih poslov ali je strokovnjak na teh področjih.
(3) Agencija lahko zahteva od borzno posredniške družbe, da predlaga družbenikom, oziroma delničarjem na skupščini, ki jo skliče, razrešitev člana nadzornega sveta borzno posredniške družbe, če:
1. član nadzornega sveta krši dolžnost člana nadzornega sveta iz 88.c člena tega zakona,
2. so kršene določbe 88.a člena tega zakona,
3. ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.

(1) Člani nadzornega sveta borzno posredniške družbe morajo:
1. nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije,
2. obravnavati ugotovitve agencije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad borzno posredniško družbo,
3. preveriti letna in druga finančna poročila borzno posredniške družbe in o tem izdelati obrazloženo mnenje,
4. obrazložiti skupščini delničarjev oziroma družbenikov svoje mnenje k letnemu poročilu notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.
(2) Člani nadzornega sveta borzno posredniške družbe solidarno odgovarjajo borzno posredniški družbi za škodo, ki je nastala kot posledica opustitve njihovih dolžnosti po prvem odstavku tega člena, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
(3) Član nadzornega sveta borzno posredniške družbe mora agencijo nemudoma obvestiti o:
1. imenovanju in prenehanju njegove funkcije v upravnih in nadzornih organih drugih pravnih oseb,
2. pravnih poslih, na podlagi katerih so posredno ali neposredno, član nadzornega sveta sam oziroma njegovi ožji družinski člani, pridobili delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član nadzornega sveta skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.«.

V 91. členu se v prvem odstavku število »122« nadomesti s številom »121«.

V 93. členu se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. opis storitev, ki jih bo opravljala družba ali banka ter poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, iz katerega je razvidna vrsta načrtovanih poslov;«.
V 4. točki se pred podpičjem doda besedilo »letni poročili za zadnji dve poslovni leti in v primeru če je imetnik zavezan k revidiranju, tudi revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za zadnje poslovno leto«.

Za 93. členom se doda 93.a člen, ki se glasi:

(1) Pred izdajo dovoljenja borzno posredniški družbi za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji mora agencija pridobiti mnenje pristojnega nadzornega organa druge države članice, če je borzno posredniška družba, na katero se nanaša zahteva za izdajo tega dovoljenja odvisna družba:
1. borzno posredniške družbe, ki je v tej drugi državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ali banke oziroma zavarovalnice, ki je v tej drugi državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih oziroma zavarovalniških storitev;
2. družbe, ki je obvladujoča družba borzno posredniške družbe, ki je v tej drugi državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ali banke oziroma zavarovalnice, ki je v tej drugi državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih oziroma zavarovalniških storitev.
(2) Pred izdajo dovoljenja borzno posredniški družbi za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji mora agencija pridobiti mnenje pristojnega nadzornega organa druge države članice tudi v primeru, če je borzno posredniška družba, na katero se nanaša zahteva za izdajo tega dovoljenja, družba, ki jo kapitalsko ali kako drugače obvladuje ista fizična ali pravna oseba oziroma osebe, ki obvladujejo borzno posredniško družbo, banko oziroma zavarovalnico iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
(3) Agencija mora pridobiti mnenje pristojnih organov druge države članice iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zlasti zaradi ocene ustreznosti delničarjev in ugleda ter izkušenj članov uprav, ki vodijo poslovanje drugih družb znotraj iste skupine.
(4) Agencija izmenjuje informacije s pristojnimi organi druge države članice iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na ustreznost delničarjev in ugled ter izkušnje članov uprav, ki so pomembne za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev družbam iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena kot tudi za oceno izpolnjevanja pogojev poslovanja s strani teh družb.«.

V 94. členu se v drugem odstavku za 3. točko doda 4. točka, ki se glasi:
»4. če na podlagi informacij, pridobljenih od pristojnih organov druge države članice na podlagi tretjega in četrtega odstavka 93.a člena tega zakona, oceni, da bi lahko bilo ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj oziroma pravili varnega in skrbnega poslovanja.«.

Za 94. členom se doda 94.a člen, ki se glasi:

(1) Dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji preneha:
1. če borzno posredniška družba ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje dovoljenja,
2. če borzno posredniška družba preneha z opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji za več kot eno leto,
3. z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad borzno posredniško družbo,
4. če skupščina borzno posredniške družbe sprejme sklep o začetku redne likvidacije oziroma o spremembi dejavnosti, po katerem borzno posredniška družba ne bo več opravljala storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
(2) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
(3) V postopku odločanja o prenehanju dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji iz razloga, določenega v 1. in 2. točki prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o postopku odvzema dovoljenja.
(4) Borzno posredniška družba ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji:
1. v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena od dneva vročitve odločbe iz drugega odstavka tega člena,
2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je oklic o začetku stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nabit na oglasno desko sodišča,
3. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ki je v sklepu skupščine določen kot dan, do katerega bo borzno posredniška družba opravljanje storitev za račun strank prenesla na drugo borzno posredniško družbo.«.

V 95. členu se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev tudi, če organ, pristojen za varstvo konkurence, zavrne zahtevo za soglasje za združitev oziroma prepove združitev na podlagi zakona, ki ureja varstvo konkurence.«.

V 112. členu se v prvem odstavku v 2. točki črta beseda »nepogojno«, v 6. točki pa se besedilo »6. poglavja« nadomesti z besedilom »7. poglavja«.

V 133. členu se v drugem odstavku število »206« nadomesti s številom »204«.

V 169. členu se v drugem odstavku za besedilom »netržne vrednostne papirje« doda besedilo »ali v standardizirane izvedene finančne instrumente, razen izvedenih finančnih instrumentov na blago«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko borzno posredniška družba naloži denarna sredstva dobro poučenega investitorja tudi v netržne izvedene finančne instrumente, če se pogodbeni stranki za takšne naložbe izrecno pisno dogovorita.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo »papirje« doda besedilo »oziroma v izvedene finančne instrumente«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

V 178. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Borzno posredniška družba mora tekoče sestavljati seznam vrednostnih papirjev oziroma izdajateljev, v zvezi s katerimi je pridobila zaupne podatke iz prvega odstavka 177. člena tega zakona, ki so na podlagi prvega ali četrtega odstavka 275. člena tega zakona notranje informacije. O vsebini seznama morajo biti seznanjeni vsi borzni posredniki in drugi zaposleni pri borzno posredniški družbi oziroma vsi borzni posredniki in drugi zaposleni v organizacijski enoti banke, ki opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.«.

V 181. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija pri izvajanju nalog iz tega zakona sodeluje z Banko Slovenije, Agencijo za zavarovalni nadzor, inšpekcijskimi organi ministrstva, pristojnega za finance, in organi v sestavi ministrstva za finance. Navedeni organi morajo na podlagi obrazložene zahteve posameznega organa temu posredovati vse podatke, informacije in dokumentacijo, ki so jih pridobili pri izvajanju svoje nadzorne funkcije, in jih ta potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj, pri odločanju v drugih posamičnih zadevah ter za preprečevanje in odkrivanje kršitev prepovedi uporabe notranjih informacij in tržnih manipulacij.«.

Za 181. členom se doda 181.a člen, ki se glasi:

(1) Agencija in državni organi, ki niso navedeni v prvem odstavku 181. člena tega zakona, pri izvajanju svojih nalog medsebojno sodelujejo z izmenjavo, posredovanjem in pridobivanjem podatkov, informacij in dokumentacije.
(2) Agencija lahko od nosilcev javnih pooblastil zahteva podatke, informacije in dokumentacijo, ki jo potrebuje v zvezi z opravljanjem svojih nalog. Nosilec javnega pooblastila mora zahtevane podatke, informacije in dokumentacijo poslati agenciji brez odlašanja, najkasneje pa v 15 dnevih od prejema obrazložene zahteve.
(3) Agencija, državni organi iz prvega odstavka in nosilci javnih pooblastil ter njihovi delavci smejo podatke, informacije in dokumentacijo, ki so jo pridobili po prvem ali drugem odstavku tega člena, uporabljati samo za namene, določene s tem zakonom.«.

Naslov 182. člena se spremeni tako, da se glasi: »Obdelava podatkov, pridobivanje in posredovanje informacij«.
V prvem odstavku se za besedo »pristojna« doda beseda »pridobivati«, za besedo »ZISDU« pa se doda besedilo », ZISDU-1«.
V drugem odstavku se v 2. točki za besedilom »borzno posredniških družb« doda besedilo »(ime in priimek ter stalno prebivališče, firmo zaposlitve, funkcije, ki jih opravljajo v drugih institucijah ali gospodarskih subjektih, podatki o udeležbi v kapitalu v gospodarskih družbah)«.
5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. poslih iz 277. člena tega zakona in pojasnila, podatki ter dokumentacija iz 278. člena tega zakona;«
V 12. točki se za besedo »članic« doda besedilo »oziroma tujih držav«.
V tretjem odstavku se za besedilom »sme agencija«, doda besedilo »na podlagi pisne obrazložene zahteve,«.
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
»4. sodišču, policiji, državnemu tožilstvu in drugim državnim organom, če jih potrebujejo v drugem postopku, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti;«.
Doda se 6. točka, ki se glasi:
»6. Ministrstvu za finance, če jih to potrebuje za pripravo zakonskih in podzakonskih predpisov, vodenje statistike ali vodenje strategije na področju finančnega sistema in na področju davkov, pri čemer zanj velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu, kot je določen v prvem odstavku 303. člena tega zakona;«.
Na koncu tretjega odstavka se doda besedilo:
»V zahtevi se mora navesti zakonska pristojnost za pridobitev podatkov.«.
Na koncu četrtega odstavka se doda besedilo, ki se glasi:
»Ti podatki se lahko uporabijo samo za namen, za katerega je bilo dano omenjeno dovoljenje.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili iz prvega odstavka 181. člena tega zakona smejo podatke, informacije in dokumentacijo iz 5. točke drugega odstavka tega člena uporabljati samo za namene preprečevanja, odkrivanja ali dokazovanja zlorabe notranjih informacij in tržnih manipulacij.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se doda 3. točka, ki se glasi:
»3. Ministrstva za finance, če jih to potrebuje za pripravo zakonskih in podzakonskih predpisov, vodenje statistike ali vodenje strategije na področju finančnega sistema in na področju davkov, pri čemer zanj velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu, kot je določen v prvem odstavku 303. člena tega zakona.«.
Dodajo se sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Agencija lahko v primeru, če so v zvezi s poslom z vrednostnimi papirji ali določeno osebo podani razlogi za sum kršitve prepovedi uporabe notranjih informacij, uvede postopek nadzora ali uvede postopek o prekršku tudi na obrazloženo pisno zahtevo sodišča, državnega tožilstva, policije, Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor, Urada RS za preprečevanje pranja denarja, Borze vrednostnih papirjev, klirinško depotne družbe ali pristojnega nadzornega organa druge države članice.
(8) Agencija mora obveščati Evropsko komisijo in nadzorne organe drugih držav članic o imenih oseb oziroma organov, katerim se sme posredovati podatke iz drugega odstavka tega člena.
(9) Če agencija pri opravljanju nadzora ugotovi, da obstaja razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora to naznaniti pristojnemu državnemu organu.«.

Za 182. členom se doda 182.a člen, ki se glasi:

(1) Agencija lahko v zvezi z izvrševanjem svojih nalog pristojne organe drugih držav članic, pristojne organe tujih držav in mednarodne organizacije zaprosi za določene podatke, informacije in dokumentacijo oziroma za izvršitev ukrepov iz njihove pristojnosti.
(2) Agencija lahko na lastno pobudo ali na podlagi obrazloženega pisnega zaprosila, posreduje pridobljene podatke, informacije in dokumentacijo pristojnim organom drugih držav članic in mednarodnim organizacijam na podlagi zakona, mednarodne pogodbe oziroma pravnega akta ali odločitve, sprejetih v okviru mednarodne organizacije, na katere je Republika Slovenija prenesla izvrševanje dela suverenih pravic, pristojnim organom tujih držav pa na podlagi in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
(3) Pisno zaprosilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati natančno navedbo vrste zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije, navedbo namena njihove uporabe in takšno obrazložitev tega namena, da je iz obrazložitve razvidno, da bo organ (uporabnik) osebne podatke uporabil samo za namene, določene s tem zakonom.
(4) Agencija sme posredovati podatke, informacije in dokumentacijo iz drugega odstavka tega člena, ki jih je pridobila od državnih organov iz prvega odstavka 181. člena ali prvega odstavka 181.a člena tega zakona, le pod pogojem, da je za to predhodno pridobila soglasje teh organov.
(5) Agencija lahko na podlagi obrazloženega pisnega zaprosila pristojnih organov drugih držav članic, pristojnih organov tujih držav in mednarodnih organizacij izvrši tudi določene ukrepe iz svoje pristojnosti.
(6) Pred posredovanjem osebnih podatkov organom iz prejšnjih odstavkov tega člena (uporabnikom) mora agencija pridobiti potrdilo pristojnega organa Republike Slovenije, da ima država, v katero se podatki iznašajo, urejeno ustrezno raven varstva osebnih podatkov, ki vključuje tudi tuje državljane. Ne glede na navedeno, agenciji ni potrebno pridobiti potrdilo pristojnega organa Republike Slovenije v primerih, če se ti podatki iznašajo v države članice Evropske unije oziroma v države Evropskega gospodarskega prostora.
(7) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se lahko z mednarodno pogodbo določijo drugačni pogoji in način sodelovanja.
(8) Agencija, katere zahteva za posredovanje podatkov, informacij in dokumentacije je bila v nasprotju z določbami prejšnjih odstavkov zavrnjena ali ni bila v ustreznem roku upoštevana, lahko o tem obvesti Odbor Evropskih regulatorjev vrednostnih papirjev.«.

V 191. členu se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Revizor mora agenciji na njeno zahtevo posredovati tudi druge podatke, ki jih agencija potrebuje pri opravljanju nadzora nad borzno posredniško družbo v skladu s tem zakonom. Glede posredovanja podatkov po prejšnjem stavku za revizorja ne velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov. Podatke iz prvega stavka sme agencija uporabiti samo za namene, zaradi katerih so bili pridobljeni.«.

V 192. členu se v prvem odstavku v 2. točki beseda »uspeha« nadomesti z besedilom »poslovnega izida«.
V 3. točki se besedilo »finančnih tokov« nadomesti z besedilom »finančnega izida«.
Za 3. točko se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. izkazu gibanja kapitala;«.
Dosedanje 4. do 9. točka postanejo 5. do 10. točka.

V 193. členu se v prvem odstavku besedilo »na skupščini« nadomesti z besedilom »letnega poročila«.

V 194. členu se v prvem odstavku za besedilom »ZISDU,« doda besedilo »ZISDU-1,«, za besedilom »v zvezi z vrednostnimi papirji,« pa se doda besedilo »oziroma, ki se nanašajo na razpolaganje z vrednostnimi papirji,«.

V 198. členu se v 3. točki za besedilom »oziroma delnic borzno posredniške družbe« doda besedilo »o spremembah teh imetnikov«.
V 6. točki se beseda »spremembi« nadomesti z besedilom »imenovanju in razrešitvi«.
V 9. točki se pika nadomesti s podpičjem.
Dodajo se 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. točka, ki se glasijo:
»10. o sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini;
11. o nameravanem odprtju, preselitvi, zaprtju ali začasnem prenehanju podružnice oziroma spremembah vrste poslov, ki jih opravlja podružnica;
12. o vsaki načrtovani spremembi kapitala borzno posredniške družbe za 25% oziroma več;
13. o naložbah v druge borzno posredniške družbe oziroma pravne osebe, ki opravljajo storitve v zvezi z vrednostnimi papirji;
14. o povezanih osebah borzno posredniške družbe;
15. o članstvu borznih posrednikov, finančnih analitikov, članov uprave in prokuristov borzno posredniške družbe v nadzornih svetih oziroma upravnih organih drugih gospodarskih družb;
16. o seznamu vrednostnih papirjev iz drugega odstavka 178. člena tega zakona;
17. o vseh drugih dogodkih, ki lahko vplivajo na varno in skrbno poslovanje borzno posredniške družbe.«.

V 205. členu se v prvem odstavku črtata 2. in 4. točka.
Dosedanja 3. točka postane 2. točka, dosedanje 5. do 7. točka postanejo 3. do 5. točka.
V 8. točki, ki postane 6. točka, se beseda »družba« nadomesti z besedo »oseba«.

V 212. členu se v prvem odstavku beseda »drugega« nadomesti z besedo »prvega«, beseda »tega« pa s številom »211«.

V 215. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, se z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na enem od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, sme trgovati tudi na organiziranih trgih vrednostnih papirjev drugih držav članic.«.
Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena, se v primeru, ko izda izdajatelj vrednostne papirje, ki z že izdanimi vrednostnimi papirji tvorijo isti razred, z novo izdanimi vrednostnimi papirji lahko organizirano trguje tudi na organiziranih trgih drugih držav članic.«.

Črta se 232. člen.

V 233. členu se v prvem odstavku črta beseda »posamezno«.
V drugem odstavku se besedilo »posamezne vrste kotacij« nadomesti z besedilom »borzno kotacijo«.

V 234. členu se v prvem odstavku črta beseda »posamezno«.

V 240. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) V primerih iz drugega odstavka tega člena mora izdajatelj izvleček prospekta in prospekt izročiti brezplačno.«.

V naslovu poglavja 13.5. se črta beseda »borzni«.

248. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Nihče ne sme trgovati oziroma posredovati pri trgovanju s finančnimi instrumenti ali opravljati drugih ravnanj oziroma aktivnosti, s katerimi se ustvari oziroma bi se lahko ustvarila napačna oziroma zavajajoča predstava pri drugih udeležencih na trgu finančnih instrumentov o:
1. ponudbi ali povpraševanju oziroma ceni ali prometnosti posameznega oziroma več finančnih instrumentov, ali
2. lastnostih posameznega oziroma večih finančnih instrumentov, ali
3. izdajatelju posameznega oziroma večih finančnih instrumentov,
(tržna manipulacija).
(2) Za tržno manipulacijo iz prvega odstavka tega člena se šteje zlasti:
1. ravnanja oziroma aktivnosti, vključno s sklepanjem poslov oziroma dajanjem naročil za nakup ali prodajo finančnega instrumenta oziroma finančnih instrumentov, ki:
– ustvarijo ali bi lahko ustvarili zavajajočo ali napačno predstavo o ponudbi ali povpraševanju ali ceni oziroma prometnosti finančnega instrumenta, ali
– omogočajo določeni fizični ali pravni osebi ali več fizičnim ali pravnim osebam, na podlagi medsebojno usklajenega delovanja, oblikovanje cene posameznega ali več finančnih instrumentov na nenormalni oziroma umetni ravni,
razen če oseba, za račun katere se sklene posel, oziroma oseba, ki sklene posel, oziroma oseba, za račun katere se da naročilo za nakup oziroma prodajo finančnega instrumenta, dokaže, da je bil posel sklenjen oziroma naročilo za sklenitev posla dano v skladu z zakonom in s pravili organiziranega trga;
2. sklepanje navideznih poslov o nakupu ali prodaji finančnih instrumentov oziroma dajanje navideznih naročil za sklepanje takšnih poslov ali kakršna koli druga oblika prevare ali zvijače;
3. razširjanje informacij preko medijev, vključno z internetom, ali na drug način, ki ustvarijo ali bi lahko ustvarile napačne ali zavajajoče predstave o enem ali več finančnih instrumentih oziroma njihovih izdajateljih, vključno z razširjanjem nepreverjenih govoric in napačnih ali zavajajočih novic, če je oseba, ki je razširila te informacije, vedela ali bi morala vedeti, da je bila informacija napačna ali zavajajoča. Če oseba, pri razširjanju informacij deluje v okviru opravljanja svojih poklicnih nalog novinarstva, se razširjanje informacij ocenjuje na podlagi pravil stroke in profesionalne etike novinarjev, razen v kolikor ima novinar zaradi razširjanja informacij neposredne ali posredne osebne koristi. Novinarji morajo pri opravljanju svojih poklicnih nalog, skladno s pravili stroke in profesionalne etike, oceniti oziroma preveriti informacijo preden jo razširijo ali pa pri razširjanju informacij navesti, da gre za nepreverjene informacije.
(3) Za ravnanja oziroma aktivnosti iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti:
1. ravnanja osebe ali oseb, ki medsebojno usklajeno delujejo v zvezi s trgovanjem, s katerimi se ustvarja ali se želi ustvariti napačno ali zavajujočo predstavo o aktivnostih, kot so:
– posli, katerih posledica ni resnična sprememba lastništva finančnega instrumenta;
– posli, ki se sklenejo na podlagi naročil za nakup in prodajo, ki se vnesejo v sistem trgovanja ob istem času oziroma zaporedno, ob enaki ceni in enaki količini za račun oseb, ki so medsebojno povezane, oziroma ki delujejo usklajeno tako, da se takšna naročila in nasprotna naročila teh oseb med seboj oziroma navzkrižno izvršijo;
– sklepanje večjega števila poslov, ki se javno objavljajo, da se ustvari vtis o prometnosti oziroma o gibanju cene finančnega instrumenta;
– druge aktivnosti osebe ali več oseb, ki delujejo usklajeno, s katerimi te osebe povzročijo ali bi lahko povzročile umeten dvig oziroma padec cene določenega finančnega instrumenta, da bi nato po tej ceni množično prodajale oziroma kupovale ta finančni instrument ali drug finančni instrument, katerega cena je odvisna od cene tega finančnega instrumenta;
– umetno povečanje ponudbe oziroma povpraševanja po določenem finančnem instrumentu, s katerim se vpliva oziroma želi vplivati na dvig oziroma padec njegove cene oziroma ustvarjanje vtisa, da je navidezna prometnost razlog za dvig oziroma padec njegove cene;
2. ravnanje osebe ali oseb, ki medsebojno usklajeno delujejo, da bi si zagotovile prevladujoč položaj na strani ponudbe ali povpraševanja po finančnih instrumentih, in s tem možnost posrednega ali neposrednega vpliva na določitev nakupnih ali prodajnih cen oziroma nastanek nelojalnih, neenakih ali manj ugodnih pogojev trgovanja.
3. ravnanja v zvezi s trgovanjem s finančnim instrumentom zaradi vplivanja na njegovo ceno:
– da bi se zagotovil prevladujoč položaj na strani ponudbe ali povpraševanja po določenem finančnem instrumentu, ki je hkrati osnova določenega izvedenega finančnega instrumenta, in s tem možnost posrednega ali neposrednega vpliva na določitev nakupnih ali prodajnih cen tega izvedenega finančnega instrumenta oziroma neenakih ali manj ugodnih pogojev trgovanja s tem izvedenim finančnim instrumentom;
– da bi se zagotovil prevladujoč položaj na strani povpraševanja oziroma ponudbe po določenem finančnem instrumentu, in s tem možnost navideznega višanja oziroma nižanja cen tega finančnega instrumenta oziroma oblikovanje navideznih cen, po katerih se nato zahteva sklenitev poslov s tem finančnim instrumentom;
4. ravnanja opravljena v zanje značilnih časovnih obdobjih, kot je kupovanje oziroma prodajanje finančnih instrumentov tik pred koncem trgovalnega dne, s katerimi se zavaja tiste vlagatelje, ki sprejemajo naložbene odločitve na podlagi oblikovanih zaključnih tečajev finančnih instrumentov;
5. ravnanja, ki se nanašajo na posredovanje oziroma razširjanje zavajajočih informacij ali mnenj o finančnem instrumentu ali izdajatelju finančnega instrumenta:
– pridobitev določenega finančnega instrumenta za svoj račun, še preden se nakup le-tega priporoči tretji osebi, pri čemer se nato tej osebi proda ta finančni instrument po dvigu cene na trgu ter s tem doseže dobiček na račun lastnega zavajajočega nasveta za nakup;
– posredovanje oziroma razširjanje napačnih ali zavajajočih govoric oziroma informacij o določenem finančnem instrumentu ali izdajatelju finančnega instrumenta, pred oziroma po pridobitvi takšnega finančnega instrumenta za svoj račun, ki ima za posledico padec oziroma dvig cene tega finančnega instrumenta in izkoriščenje tako oblikovanih nižjih oziroma višjih cen za doseganje dobička za svoj račun, če se sočasno na primeren in učinkovit način javno ne objavi nasprotje interesov, povezano s pridobitvijo tega finančnega instrumenta;
– razširjanje napačnih ali zavajajočih izjav o dejstvih, ki se nanašajo na določen finančni instrument ali izdajatelja.
(4) Agencija pri presoji ali gre pri posameznem ravnanju za ravnanje iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ali pa gre za dovoljeno ravnanje, upošteva zlasti naslednje:
1. stopnjo preglednosti ravnanj na trgu,
2. potrebno stopnjo varstva vlagateljev ter varstva delovanja trga, zlasti medsebojnega delovanja ponudbe in povpraševanja po finančnih instrumentih,
3. vpliv na likvidnost in učinkovitost trga,
4. ali ravnanje upošteva obstoječ režim in sistem trgovanja na posameznem trgu,
5. ali ravnanje omogoča tržnim udeležencem pravočasen in ustrezen odziv na nove tržne pogoje, ustvarjene s takšnim ravnanjem,
6. ali ravnanje predstavlja tveganje za integriteto organiziranih oziroma neorganiziranih trgov finančnih instrumentov, neposredno ali posredno povezanih s tem ravnanjem,
7. ugotovitve zaključenih postopkov sodišča, državnega tožilstva, Policije, Banke Slovenije, organa pristojnega za zavarovalni nadzor, Urada RS za preprečevanje pranja denarja, Borze vrednostnih papirjev, klirinško depotne družbe ali pristojnega nadzornega organa druge države članice, ki so jih vodili v zvezi s kršenjem etičnih kodeksov, pravil oziroma predpisov, ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje tržnih manipulacij oziroma trgovanja na podlagi notranjih informacij,
8. strukturne značilnosti posameznega organiziranega oziroma neorganiziranega trga, vrsto finančnih instrumentov, značilnosti udeležencev na tem trgu,
9. pomembne spremembe tržnega okolja, kot so na primer spremembe pravil trgovanja ali sistema trgovanja.
(5) Pri upoštevanju potrebne stopnje varstva vlagateljev in delovanja trga iz 2. točke prejšnjega odstavka, mora agencija oceniti vpliv ravnanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena na podlagi osnovnih tržnih kazalcev.
(6) Agencija se pri presoji, ali naj določena ravnanja na trgu finančnih instrumentov prične šteti oziroma šteje za dovoljena ravnanja, po potrebi posvetuje z:
1. drugimi pristojnimi nadzornimi organi v Republiki Sloveniji,
2. pristojnimi nadzornimi organi drugih držav članic, zlasti tistimi s primerljivi trgi finančnih instrumentov,
3. organizatorjem organiziranega trga finančnih instrumentov,
4. interesnimi združenji udeležencev organiziranega trga finančnih instrumentov.
Agencija pri presoji ali naj določena ravnanja na trgu finančnih instrumentov šteje za dovoljena, upošteva tudi morebitna navodila oziroma priporočila ali smernice Evropske komisije.
(7) Kolikor agencija določeno ravnanje šteje za dovoljeno na podlagi predhodnega posvetovanja iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko takšno ravnanje prične šteti za nedovoljeno le, če pri tem uporabi enak postopek posvetovanja.
(8) Agencija nemudoma obvesti Odbor evropskih regulatorjev vrednostnih papirjev o ravnanjih na trgu finančnih instrumentov, ki jih šteje za dovoljena ravnanja. V obvestilu navede dejavnike, ki jih je upoštevala pri oceni, ali naj določena ravnanja šteje za dovoljena ter navede primere teh ravnanj. Agencija obvestilo javno objavi na svoji uradni internetni spletni strani.
(9) Vsaka nova vrsta ravnanj, ki se pojavi na trgu finančnih instrumentev, se sama po sebi ne šteje za nedovoljeno ravnanje iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(10) Družba, ki je pridobila dovoljenje agencije za organiziranje trgovanja s finančnimi instrumenti, mora v pravilih za organizirano trgovanje ali v drugih aktih, ki so zavezujoči za tržne udeležence, določiti pravila, katerih cilj je preprečitev in odkrivanje primerov tržnih manipulacij ter o aktivnostih v zvezi z preprečitvijo in odkrivanjem posameznih primerov obveščati agencijo.
(11) Določbe tega člena se uporabljajo za:
1. vse aktivnosti, opravljene na območju Republike Slovenije oziroma zunaj njenega območja, glede finančnih instrumentov, ki so bili uvrščeni na organizirani trg na območju Republike Slovenije oziroma v zvezi s katerimi je bila vložena zahteva za dovoljenje za organizirano trgovanje oziroma zahteva za uvrstitev na ta trg, in
2. vse aktivnosti, opravljene na območju Republike Slovenije, glede finančnih instrumentov, ki so bili uvrščeni na organizirani trg v državi članici oziroma v zvezi s katerimi je bila vložena zahteva za uvrstitev na ta trg.«.

V 260. členu se v prvem odstavku za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. skrbniške storitve po ZISDU-1,«.
Dosedanja 3. točka postane 4. točka.

275. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Notranja informacija je vsaka natančna informacija, ki se nanaša posredno ali neposredno na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov, ki še ni postala dostopna javnosti oziroma, ki še ni bila javno objavljena, in ki bi, če bi postala znana javnosti, verjetno imela pomemben vpliv na cene teh finančnih instrumentov oziroma na ceno iz njih izvedenih finančnih instrumentov.
(2) Šteje se, da je informacija iz prejšnjega odstavka natančna, če navaja:
1. obstoječa dejstva oziroma okoliščine, ali
2. dejstva oziroma okoliščine, za katere se utemeljeno pričakuje, da bodo nastopili, ali
3. dogodek, ki se je zgodil oziroma se utemeljeno pričakuje, da se bo zgodil,
in se na njeni podlagi lahko sklepa, da bi lahko ta dejstva, okoliščine ali dogodek vplivali na ceno finančnega instrumenta oziroma na ceno z njim povezanih izvedenih finančnih instrumentov.
(3) Informacija iz prvega odstavka tega člena, ki bi lahko imela pomemben vpliv na ceno finančnega instrumenta ali z njim povezanih izvedenih finančnih instrumentov, je tista informacija, ki bi jo razumen vlagatelj upošteval pri svoji naložbeni odločitvi, če bi bila ta informacija dostopna javnosti.
(4) V zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pomeni notranja informacija vsako natančno informacijo, ki se nanaša posredno ali neposredno na enega ali več izvedenih finančnih instrumentov na blago, ki še ni bila javno objavljena, in za katero bi uporabniki trgov, na katerih se trguje s takšnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, iz naslednjih razlogov pričakovali, da jim bo postala znana:
1. ker jim je takšna informacija običajno vedno na razpolago, ali
2. ker se zahteva razkritje takšne informacije na podlagi zakonskih določil, predpisov izdanih na podlagi zakona, pravil trga, pogodbenih določil ali na podlagi običajev na trgu izvedenih finančnih instrumentov na blago ali na trgu tega blaga.
(5) Za osebo, ki opravlja storitev sprejema, posredovanja oziroma izvršitve naročil v zvezi s finančnimi instrumenti pomeni notranja informacija tudi vsako natančno informacijo, ki jo tej osebi pri opravljanju navedene storitve posreduje stranka, in ki se nanaša posredno ali neposredno na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov, in ki bi, če bi bila javno objavljena, verjetno imela pomemben vpliv na ceno teh finančnih instrumentov oziroma na ceno iz njih izvedenih finančnih instrumentov.«.

276. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nihče ne sme pridobiti finančnih instrumentov ali z njimi razpolagati, za svoj račun ali za račun tretje osebe, na podlagi notranjih informacij. Navedena prepoved velja tudi za poskus pridobitve ali razpolaganja s finančnim instrumentom.
(2) Prepoved iz prvega odstavka tega člena velja tudi za vse osebe, ki so notranje informacije neposredno pridobile oziroma so jim bile te neposredno dostopne zaradi:
1. članstva v upravnih ali nadzornih organih javne družbe oziroma podeljene prokure v javni družbi, ki je izdajatelj finančnega instrumenta;
2. udeležbe v kapitalu javne družbe, ki je izdajatelj finančnega instrumenta;
3. izvrševanja delovnih nalog ter poklicnih nalog ali dolžnosti;
4. storitve kaznivega dejanja.
(3) Če ima ali pridobi notranje informacije pravna oseba, se prepoved iz prvega odstavka tega člena nanaša tudi na fizične osebe, ki sodelujejo pri sprejemanju odločitev za račun te pravne osebe.
(4) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za posle oziroma transakcije, opravljene zaradi izpolnitve obveznosti, ki so nastale pri pridobitvi ali odtujitvi finančnega instrumenta, če so te obveznosti nastale na podlagi pogodbe, sklenjene pred trenutkom, ko je oseba pridobila notranjo informacijo.
(5) Nihče, ki ima notranje informacije, ne sme:
1. teh notranjih informacij razkrivati tretjim osebam, razen če je takšno razkritje storjeno zaradi izvrševanja običajnih delovnih oziroma poklicnih nalog ali dolžnosti;
2. na podlagi teh informacij priporočati ali kako drugače napeljevati tretje osebe k pridobitvi ali razpolaganju s katerimikoli finančnimi instrumenti, na katere se te informacije nanašajo.
(6) Borzno posredniška družba ali borzni posrednik, ki ima notranje informacije, zlasti ne sme:
1. na podlagi notranje informacije o še ne izvršenem naročilu stranke za nakup finančnega instrumenta, s katerim se trguje na organiziranem trgu, ki jo član borze ali borzni posrednik poseduje, kupiti ali vzpodbuditi nakupa tega finančnega instrumenta:
a) za račun:
– drugega borznega posrednika,
– s članom borze povezane družbe,
– od člana borze odvisne družbe,
– uslužbenca člana borze,
– družbe povezane z uslužbencem člana borze, ali
b) za svoj račun,
2. prodati ali vzpodbuditi prodajo finančnega instrumenta, s katerim se trguje na organiziranem trgu, za svoj račun ali za račun oseb iz 1. točke tega odstavka, na podlagi notranje informacije o še ne izvršenem naročilu stranke za prodajo tega finančnega instrumenta, ki jo član borze ali borzni posrednik poseduje.
(7) Prepoved uporabe notranjih informacij, določena v prejšnjih odstavkih tega člena, velja tudi za katerokoli drugo osebo, ki ni oseba iz 1. do 4. točke drugega odstavka oziroma ki ni oseba iz tretjega, petega oziroma šestega odstavka tega člena, in ki zaradi poznavanja določenih dejstev ve za notranje informacije, če ta oseba ve ali bi morala vedeti, da je informacija za katero ve, notranja informacija.«.

Za 276. členom se dodata 276.a in 276.b člen, ki se glasita:

(1) Izdajatelji finančnih instrumentov oziroma fizične in pravne osebe, ki nastopajo v njihovem imenu ali za njihov račun, so dolžni sestaviti in tekoče obnavljati seznam oseb, ki zanje opravljajo delovne, poklicne ali druge naloge oziroma dolžnosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugega pravnega razmerja (pogodbe o opravljanju storitev, podjemne pogodbe ipd.) in ki so imele oziroma imajo dostop do določenih notranjih informacij ter takšen seznam na njeno zahtevo posredovati agenciji.
(2) Seznam iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj naslednje podatke o osebi:
1. ime in priimek oziroma firmo,
2. stalno prebivališče oziroma sedež,
3. enotno identifikacijsko številko oziroma matično številko,
4. firmo in sedež redne zaposlitve,
5. navedbo delovne, poklicne ali druge naloge oziroma dolžnosti, ki jih opravlja za izdajatelja finančnega instrumenta ali za osebo, ki nastopa v imenu ali za račun tega izdajatelja,
6. navedbo pravnega razmerja, na podlagi katerega opravlja naloge oziroma dolžnosti iz 5. točke,
7. razlog uvrstitve na seznam,
8. navedbo vrste notranjih informacij do katerih ima dostop in razloge za takšen dostop,
9. datum pridobitve dostopa do notranjih informacij, način in nivo tega dostopa,
10. datum sestave seznama oseb, ki so jim dostopne notranje informacije, ter datum zadnje spremembe vsebine tega seznama.
(3) Seznam oseb, ki so jim dostopne notranje informacije, se mora tekoče obnavljati:
1. ob vsaki spremembi razloga, zaradi katerega se oseba uvrsti na seznam,
2. ob uvrstitvi novih oseb na seznam,
3. z navedbo, da oseba, ki je že uvrščena na seznam, nima več dostopa do notranjih informacij.
(4) Agencija predpiše podrobnejše pogoje, pod katerimi morajo osebe iz prvega odstavka tega člena sestaviti in tekoče obnavljati seznam iz prvega odstavka tega člena ter način vodenja tega seznama.
(5) Seznam oseb, ki so jim dostopne notranje informacije, se mora hraniti najmanj pet let od datuma njegove sestave oziroma datuma zadnje obnovitve tega seznama.
(6) Osebe iz prvega odstavka tega člena, ki so dolžne sestaviti seznam oseb, ki so jim dostopne notranje informacije, morajo pisno seznaniti vsako osebo, ki ima dostop do notranjih informacij o:
1. s tem povezanih zakonskih in drugih obveznostih,
2. sankcijah neupravičenega, neustreznega ali napačnega razširjanja takšnih informacij.

(1) Fizične ali pravne osebe, kot so na primer finančni analitiki, novinarji ali uslužbenci bonitetnih agencij, ki se poklicno ukvarjajo z izdelavo ali posredovanjem raziskav, študij, ocen ali drugih informacij o finančnih instrumentih ali izdajateljih finančnih instrumentov, oziroma fizične ali pravne osebe, ki se poklicno ukvarjajo z izdelavo ali posredovanjem informacij, s katerimi oziroma na podlagi katerih se priporočajo, ali predlagajo naložbene strategije ali drugih informacij, ki se jih namerava javno objaviti ali posredovati na kakšen drugačen način, da bodo te informacije dostopne javnosti, so dolžne s potrebno strokovno skrbnostjo zagotoviti, da bodo te informacije pošteno predstavljene na način in pod pogoji, predpisanimi v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Poleg tega so te osebe dolžne hkrati razkriti svoje interese in morebitno nasprotje interesov v zvezi s finančnimi instrumenti, o katerih razširjajo te informacije.
(2) Vsaka raziskava, študija, ocena ali priporočilo naložbene strategije iz prejšnjega odstavka mora navajati tudi identiteto naslednjih oseb:
1. fizičnih oseb, ki so sodelovale pri izdelavi oziroma posredovanju teh informacij (navede se ime, priimek ter naziv delovnega mesta),
2. pravne osebe, ki je odgovorna za izdelavo oziroma posredovanje teh informacij (navede se firma in sedež),
3. pristojnega nadzornega organa v primeru, ko je pravna oseba iz 2. točke borzno posredniška družba ali banka (navede se firma in sedež).
(3) Agencija s predpisom določi:
1. kategorije oseb iz prvega odstavka tega člena, ki so zavezane k pošteni predstavitvi raziskav ali drugih informacij, s katerimi se priporoča naložbena strategija,
2. način in pogoje, pod katerimi lahko osebe iz prvega odstavka tega člena posredujejo, razširjajo oziroma predstavijo informacije ter podrobnejše kategorije informacij iz prvega odstavka tega člena;
3. način in vsebino razkritja morebitnih nasprotij interesov:
– oseb iz prvega odstavka tega člena in z njimi povezanih pravnih oseb,
– fizičnih oseb, ki za pravno osebo iz prvega odstavka tega člena opravljajo naloge izdelave ali posredovanja informacij o priporočanju ali predlaganju naložbenih strategij;
4. podrobnejšo vsebino raziskave, študije, ocene ali priporočila naložbene strategije, ki se nanaša na identifikacijo oseb iz drugega odstavka tega člena;
5. načela zagotavljanja poštene predstavitve informacij iz prvega odstavka tega člena.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki se poklicno ukvarja z izdelavo ali posredovanjem priporočil oziroma predlogov naložbenih strategij, mora s skrbnostjo dobrega strokovnjaka zagotoviti, da na zahtevo agencije priporočilo oziroma predlog naložbene strategije utemelji kot razumen.
(5) Organizacije, ki se ukvarjajo z izdelavo ali posredovanjem takšnih statističnih podatkov, informacij in ocen, ki imajo velik vpliv na finančne trge, morajo takšne podatke, informacije in ocene predstaviti na pošten in transparenten način.«.

277. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Osebe, ki so jim neposredno dostopne notranje informacije in z njimi povezane osebe, morajo agenciji poročati o vsakem poslu, ki je predmet poročanja, sklenjenim s finančnimi instrumenti izdajatelja iz prvega odstavka 276.a člena tega zakona in s finančnimi instrumenti, izvedenimi iz finančnih instrumentov tega izdajatelja.
(2) Predmet poročanja iz prvega odstavka tega člena je vsak pravni posel, ki je pravni temelj za pridobitev oziroma odtujitev finančnega instrumenta izdajatelja, v katerem ima zavezanec za poročanje iz prejšnjega odstavka tega člena položaj osebe, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije, in sicer ne glede na to ali je posel sklenil za svoj ali za tuj račun in ne glede na to ali je bil posel sklenjen na organiziranem trgu ali izven organiziranega trga. Zavezanci za poročanje poročajo agenciji najkasneje naslednji dan po sklenitvi posla.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije, ni dolžna poročati o tistih poslih iz prvega odstavka tega člena, ki so bili sklenjeni na organiziranem trgu posamezne druge države članice, in o katerih poroča pristojnemu nadzornemu organu te druge države članice.
(4) Poročilo o poslu iz prvega odstavka tega člena mora obsegati naslednje podatke o poslu:
1. ime in priimek oziroma firmo zavezanca za poročanje,
2. naslov oziroma sedež zavezanca za poročanje,
3. status zavezanca za poročanje (imetnik kvalificiranega deleža, član uprave, član nadzornega sveta ipd.),
4. firmo in sedež družbe, izdajatelja vrednostnih papirjev, v kateri ima zavezanec položaj osebe, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije,
5. opis lastnosti vrednostnega papirja,
6. oznako vrednostnega papirja, ki se uporablja pri trgovanju,
7. datum in uro sklenitve posla,
8. ceno po kateri se je sklenil posel za posamezen vrednostni papir,
9. količino vrednostnega papirja, ki je bila predmet posla, v lotih, ki se uporabljajo pri trgovanju,
10. oznako ali gre za nakup oziroma pridobitev ali za prodajo oziroma odtujitev vrednostnega papirja,
11. ali je zavezanec opravil posel za lasten račun, oziroma ime, priimek in naslov ali firmo in sedež, če je zavezanec opravil posel za tuj račun,
12. nasprotno stranko v poslu,
13. organizirani trg, na katerem je bil posel sklenjen (borza, segment trga), oziroma kraj sklenitve posla, če je bil posel sklenjen zunaj organiziranega trga,
14. morebitne opombe v zvezi s poslom, navesti vrsto pogodbe, ki je bila podlaga za transakcijo, če to ni bila kupoprodajna pogodba.
(5) Agencija vzpostavi register poslov iz prvega odstavka tega člena, ki mora biti dostopen javnosti.
(6) Vsaka oseba, ki izvaja določene aktivnosti v zvezi s posameznim poslom s finančnim instrumentom v okviru svoje delovne ali poklicne naloge oziroma dolžnosti, ali oseba, ki izvaja te aktivnosti na podlagi pogodbe sklenjene z borzno posredniško družbo, in pri svojem delu utemeljeno sumi, da bi posel lahko vseboval znake trgovanja na podlagi notranje informacije ali znake tržne manipulacije, mora o tem takoj obvestiti agencijo.
(7) Obvestilo agenciji v dobri veri, o utemeljenem sumu, ne predstavlja kršitve omejevanja razkrivanja informacij, ki bi izhajale iz zakonskih ali pogodbenih določil in ne sme predstavljati dodatnih obveznosti za osebo iz prejšnjega odstavka.
(8) Agencija je osebam iz šestega odstavka tega člena dolžna zagotoviti anonimnost v primeru, ko bi jim razkritje identitete lahko škodovalo.
(9) Agencija predpiše:
1. kategorije oseb iz prvega in šestega odstavka tega člena, ter
2. način in podrobnejšo vsebino poročanja in obveščanja iz tega člena.«.

Prvi odstavek 278. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z namenom preprečiti kršitev uporabe notranjih informacij oziroma odkriti takšne kršitve oziroma z namenom preprečiti ali odkriti kršitev prepovedi tržnih manipulacij, lahko agencija zahteva ustrezna pojasnila, podatke in dokumentacijo od:
1. oseb, ki so jim neposredno dostopne notranje informacije oziroma oseb, ki neposredno sodelujejo pri sprejemanju in posredovanju naročil za nakupe in prodaje finančnih instrumentov,
2. izdajateljev vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranih trgih v Republiki Sloveniji oziroma na organiziranih trgih držav članic s seznama iz tretjega odstavka 183. člena tega zakona,
3. fizičnih in pravnih oseb, ki sprejemajo naročila oziroma opravljajo posamezna dejanja v zvezi s posli iz drugega odstavka 277. člena tega zakona,
4. fizičnih in pravnih oseb, ki bi lahko vedele za posamezne kršitve prepovedi uporabe notranjih informacij oziroma kršitve prepovedi tržnih manipulacij,
5. zaposlenih in članov uprav pravnih oseb iz prejšnjih točk.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Agencija lahko z namenom iz prvega odstavka tega člena pri oziroma od fizičnih in pravnih oseb, nad katerimi izvaja nadzor na podlagi zakonov, navedenih v prvem odstavku 1. člena tega zakona:
1. zahteva dostop do kateregakoli dokumenta in zahteva kopijo tega dokumenta,
2. opravi pregled poslovanja,
3. zahteva izpiske telefonskih številk na katere je bilo klicano oziroma s katerih je bil klican uporabnik telefona,
4. jim odredi prenehanje vseh aktivnosti, ki so v nasprotju z določbami tega poglavja in 248. člena tega zakona,
5. odredi zaustavitev trgovanja s finančnim instrumentom,
6. pozove osebe, ki bi lahko karkoli vedele o posamezni kršitvi prepovedi uporabe notranjih informacij oziroma kršitvi prepovedi tržnih manipulacij, na informativni razgovor,
7. izreka druge ukrepe določene v tem zakonu,
in lahko vloži zahtevek pri sodišču, da odredi začasno prepoved izplačila sredstev teh oseb, zamrznitev ali zaseg njihovega premoženja.«.
Za tretjim odstavkom se dodata četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Agencija lahko podatke iz 3. točke tretjega odstavka tega člena zahteva tudi od upravljavca telekomunikacijskih sredstev.
(5) Agencija lahko z namenom iz prvega odstavka tega člena, vloži zahtevek pri sodišču, državnemu tožilstvu, Policiji, Banki Slovenije, organu, pristojnem za zavarovalni nadzor, organu, pristojnem za preprečevanje pranja denarja, Borzi vrednostnih papirjev, klirinško depotni družbi ali pristojnemu nadzornemu organu druge države članice, da v skladu s svojimi pooblastili proti osebam nad katerimi agencija ne izvaja nadzora, sprejmejo ustrezne ukrepe kot so na primer ukrepi iz tretjega odstavka tega člena.«.

Za 278. členom se dodajo 278.a, 278.b in 278.c člen, ki se glasijo:

Agencija lahko razkrije javnosti vsak ukrep ali sankcijo, ki jo bo izrekla zaradi kršitve določb 248. člena in 15. poglavja tega zakona ter na podlagi teh določb sprejetih predpisov, razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo strankam postopka agencije.

(1) Določbe 248. člena in 15. poglavja tega zakona se uporabljajo za:
1. finančne instrumente izdajatelja, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je javna družba iz 8. člena tega zakona, in
2. finančne instrumente izdajatelja, s sedežem v državi članici Evropske unije ali tuji državi, ki so bili sprejeti v trgovanje na organiziran trg vsaj ene države članice Evropske unije ali v Republiki Sloveniji, ali za katere je izdajatelj vložil zahtevo za izdajo dovoljenja za trgovanje na organiziranih trgih vsaj ene države članice Evropske unije ali v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali se posel s tem finančnim instrumentom sklene na organiziranem trgu ali izven organiziranega trga,
3. vse aktivnosti, opravljene na območju Republike Slovenije oziroma zunaj njenega območja, glede finančnih instrumentov, ki so bili uvrščeni na organiziran trg na območju Republike Slovenije oziroma v zvezi s katerimi je bila vložena zahteva za dovoljenje za organizirano trgovanje oziroma zahteva za uvrstitev na ta trg, in
4. vse aktivnosti, opravljene na območju Republike Slovenije, glede finančnih instrumentov, ki so bili uvrščeni na organiziran trg v državi članici oziroma v zvezi s katerimi je bila vložena zahteva za uvrstitev na ta trg.
(2) Ne glede na določbe 2. točke prvega odstavka tega člena se določbe 276. člena tega zakona uporabljajo tudi za finančni instrument izdajatelja, s sedežem v državi članici Evropske unije ali tuji državi, s katerim se ne trguje na organiziranem trgu države članice Evropske unije oziroma tuje države, in katerega cena je odvisna od cene finančnih instrumentov iz 2. točke prvega odstavka tega člena.

(1) Določbe 248. člena in 15. poglavja tega zakona se ne uporabljajo za posle oziroma transakcije, ki jih sklepa oziroma opravlja Banka Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance, oziroma drug uradno določen organ ali katerakoli pooblaščena oseba v njihovem imenu, zaradi izvajanja denarne politike, tečajne politike ali politike upravljanja z javnim dolgom.
(2) Določbe 248. člena in 15. poglavja tega zakona se ne uporabljajo za:
1. odkup lastnih delnic v okviru programov odkupov lastnih delnic na način in pod pogoji kot jih določajo druga, peta, sedma in osma alinea 240. člena ZGD, oziroma če je odkup lastnih delnic izvršen z namenom umika delnic, ter
2. sklepanje poslov s finančnimi instrumenti v okviru zagotavljanja stabilizacije cene ali likvidnosti teh finančnih instrumentov, kolikor se takšno zagotavljanje stabilizacije vrši na podlagi sklenjene pisne pogodbe z izdajateljem tega instrumenta,
kolikor se odkupi lastnih delnic iz 1. točke tega odstavka oziroma posli s finančnimi instrumenti ali izvedenimi finančnimi instrumenti iz 2. točke tega odstavka vršijo v skladu z Uredbo Evropske komisije (ES), številka 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/EC Evropskega parlamenta in Sveta o oprostitvah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov (UL L, št. 336, z dne 23. 12. 2003, z vsemi spremembami).«.

V 279. členu se v drugem odstavku znesek »3,700.000« nadomesti z zneskom »5,100.000«.
V tretjem odstavku se v 3. točki za besedo »skupnosti« doda besedilo »in mednarodnih organizacij«.
V 8. točki se črta beseda »ne«.
Doda se 10. točka, ki se glasi:
»10. terjatve dobro poučenih investitorjev.«

V 287. členu se v prvem odstavku za besedo »za« doda besedilo »standardizirane izvedene finančne instrumente in«.

V 293. členu se v drugem odstavku beseda »obsegati« nadomesti z besedilom »poleg podatkov iz prvega odstavka 37. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02, v nadaljnjem besedilu: ZJA) obsegati tudi«.
Doda se četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Poročilo iz prvega odstavka tega člena za preteklo leto mora agencija v roku iz prejšnjega odstavka predložiti v vednost tudi Vladi Republike Slovenije.«.

Za 293. členom se doda 293.a člen, ki se glasi:

Agencija in ministrstvo, pristojno za finance, sta se dolžna medsebojno posvetovati pri spremembah zakonov in iz njih izvedenih predpisov, ki so v njuni pristojnosti. Pri tem proučita tudi prejete pripombe in predloge drugih udeležencev trga finančnih instrumentov.«.

V 298. členu se v 5. točki za besedilom »notranjih informacij (276. člen)«, doda besedilo », prepoved tržne manipulacije (248. člen)«.
Dodata se 6. in 7. točka, ki se glasita:
»6. če se naknadno izkaže, da ne izpolnjuje pogojev za imenovanje,
7. če ne opravlja nalog, določenih v tem zakonu in poslovniku agencije, oziroma jih opravlja nevestno ali nestrokovno.«.

302. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Direktorja oziroma direktorico (v nadaljnjem besedilu: direktorja) agencije imenuje, in razrešuje Vlada Republike Slovenije, na predlog ministra, pristojnega za finance, za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja, na podlagi 21. člena oziroma prvega odstavka 23. člena ter 50. člena ZJA.
(2) Minister, pristojen za finance, predlaga Vladi Republike Slovenije kandidata za direktorja agencije na podlagi javnega natečaja, izvedenega s strani posebne natečajne komisije, ki jo imenuje uradniški svet, ki mora biti objavljen najmanj 6 mesecev pred potekom mandata obstoječemu direktorju.
(3) Poleg pogojev za direktorja iz drugega odstavka 19. člena ZJA mora oseba, ki je imenovana za direktorja agencije izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. ima najmanj univerzitetno izobrazbo pravne ali ekonomske smeri,
2. je strokovnjak s področja financ ali gospodarskega prava,
3. ima strokovne, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti ter teoretična in tehnična znanja potrebna za vodenje poslovanja agencije,
4. aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik,
5. da ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, ki še ni izbrisana.
(4) Direktor agencije ne sme biti pogodbeno vezan, zaposlen ali imeti lastniških deležev pravnih oseb, ki jim agencija izdaja dovoljenje oziroma soglasje za poslovanje, in ne sme opravljati nalog v organih političnih strank.«.

Za 302. členom se dodata 302.a in 302.b člen, ki se glasita:

(1) Direktor agencije zastopa in predstavlja agencijo, vodi poslovanje agencije in organizira njeno delo.
(2) Direktor agencije mora zagotoviti, da agencija posluje v skladu z določili tega zakona in svojim poslovnikom. Pri svojem delu je direktor agencije dolžan varovati poslovne skrivnosti agencije in podatke iz prvega odstavka 303. člena tega zakona.

Direktorja agencije se sme predčasno razrešiti v primerih iz prvega odstavka 23. člena ZJA ter dodatno v primerih:
1. če je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 5. točke tretjega odstavka 302. člena tega zakona, ki še ni bilo izbrisano iz kazenske evidence,
2. zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije,
3. če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (303. člen),
4. če krši prepoved uporabe notranjih informacij (276. člen) oziroma prepovedi iz prvega odstavka 248. člena tega zakona.«.

V 303. členu se v prvem odstavku za besedama »delavci agencije« doda besedilo »kakor tudi revizorji, strokovnjaki in druge osebe, ki za agencijo opravljajo določena dela,«.
V tretjem odstavku se beseda »drugega« nadomesti z besedo »prvega«.

V 305. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(2) Iz presežka prihodkov nad odhodki, realiziranega v preteklem letu, se del izloči v rezerve agencije v višini, določeni s finančnim načrtom agencije za leto, v katerem je bil presežek realiziran, preostanek pa se usmeri v proračun Republike Slovenije.«.

V 307. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Do soglasja Vlade Republike Slovenije k finančnem načrtu agencije se financiranje agencije izvaja po sklepu o začasnem financiranju, ki ga sprejme strokovni svet.«.

Za 308. členom se doda 308.a člen, ki se glasi:

(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba agencije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
(2) Agencija z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo agencije iz prvega odstavka tega člena. Agencija predpiše tudi program strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka 309. člena tega zakona se postopek o prekršku vodi po določilih predpisa, ki ureja prekrške.
(4) Predlog agenciji za uvedbo postopka o prekršku zaradi kršitev 247. člena tega zakona lahko poda agenciji tudi pristojni organ borze iz prvega odstavka 216. člena tega zakona.«.

V 336. členu se v prvem odstavku za besedilom »ZISDU,« doda besedilo »ZISDU-1,«.
V drugem odstavku se za besedilom »ZISDU,« doda besedilo »ZISDU-1,«.

V 341. členu se v prvem odstavku v 1. točki za besedo »ZISDU« doda besedilo », ZISDU-1«.

V 349. členu se v prvem odstavku za besedilom »ZISDU,« doda besedilo »ZISDU-1,«.

V 356. členu se v prvem odstavku za besedilom »z odločbo« doda besedilo », s sklepom pa v primeru, če ugovor zavrže«.

V 373. členu se v drugem odstavku besedilo »z odločbo« nadomesti z besedilom »s sklepom«.
V četrtem odstavku se besedilo »z odločbo« nadomesti z besedilom »s sklepom«.

Za 373. členom se doda 373.a člen, ki se glasi:

(1) V postopku odločanja o zahtevi lahko agencija izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o zahtevi.
Pri tem lahko agencija od vložnika zahteva, da ji:
1. v roku, ki ne sme biti krajši od osmih dni, predloži dodatne podatke oziroma listine,
2. omogoči, da opravi pregled njegovega poslovanja oziroma poslovanja z njim povezanih oseb.
(2) Za pregled poslovanja iz 2. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 342. do 348. člena tega zakona.
(3) Agencija zavrne zahtevo, če vložnik:
1. v roku, določenem v zahtevi iz 1. točke prvega odstavka agenciji ne predloži zahtevanih podatkov oziroma listin, ali
2. odkloni zahtevo agencije iz 2. točke prvega odstavka oziroma kako drugače ovira izvedbo pregleda poslovanja.
(4) Pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve na podlagi dejstev, ugotovljenih po prvem odstavku tega člena, oziroma na podlagi tretjega odstavka tega člena, mora agencija vložniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev. V primeru iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja 314. člen tega zakona.«.

V 374. členu se za drugim odstavkom doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če je agencija vložnika zahteve po četrtem odstavku 373.a člena tega zakona pozvala, da se izjavi o razlogih agencije za zavrnitev dovoljenja, rok iz prvega odstavka tega člena za odločitev o dovoljenju oziroma soglasju ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila ta posredovana v roku, določenem s pozivom.«.

V 378. členu se spremeni drugi odstavek tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na določbo šestega odstavka 373. člena tega zakona mora predsednik senata, če se zadeva nanaša na ponudbo za odkup iz 10. člena ZPre, sklep iz tretjega odstavka 373. člena tega zakona izdati v roku sedmih dni od prejema zahteve, v ostalih primerih pa v roku petih dni od prejema zahteve.«.

V 379. členu se v tretjem odstavku črta zadnji stavek.

V 380. členu se v drugem odstavku beseda »pet« nadomesti z besedo »osmih«.
V petem odstavku se beseda »petih« nadomesti z besedo »osmih«.

Za 387. členom se doda 387.a člen, ki se glasi:

(1) Borzno posredniška družba mora vzpostaviti učinkovito shemo izvensodnega reševanja sporov med ponudniki storitev v zvezi z vrednostnimi papirji na eni strani in njihovimi strankami, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o borznem posredovanju, pogodbe o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev, pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji ali druge pogodbe, katerih predmet je opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, na drugi strani. Borzno posredniške družbe morajo vzpostaviti interni postopek za reševanje pritožb strank.
(2) Obliko in sestavo razsodišča (na primer: arbitraža, pristojni varuh človekovih pravic, mediacija, konciliacija, odbor za potrošniške pritožbe), način ter postopek odločanja določi borzno posredniška družba s svojim notranjim aktom.
(3) Borzno posredniška družba mora v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o shemi izvensodnega reševanja sporov ter v splošnih pogojih poslovanja svoje stranke, s katerim bo sklenila pogodbo, neposredno ali posredno preko pooblaščene osebe seznaniti z vsemi elementi sheme izvensodnega reševanja sporov.«.

V 388. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« pa z besedo »prekršek«. Znesek »10,000.000« se nadomesti z zneskom »20,000.000«, znesek »100,000.000« pa z zneskom »90,000.000«.
V 3. točki se besedilo »(22. člen)« nadomesti z besedilom »(22. in 23. člen)«.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« pa z besedo »prekršek«. Znesek »250.000« se nadomesti s številom »600.000«, znesek »500.000« pa z zneskom »3,000.000«.

V 389. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« pa z besedo »prekršek«. Znesek »1,000.000« se nadomesti z zneskom »3,000.000«, znesek »20,000.000« pa z zneskom »30,000.000«.
V 3. točki se beseda »tretjem« nadomesti z besedo »četrtem«.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »50.000« se nadomesti z zneskom »100.000«, znesek »300.000« pa z zneskom »1,000.000«.

V 390. členu se besedilo »gospodarski prestopek« nadomesti z besedo »prekršek«.

V 391. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« z besedo »prekršek«. Znesek »10,000.000« se nadomesti z zneskom »20,000.000«, znesek »100,000.000« pa z zneskom »90,000.000«.
Doda se nova 1. točka, ki se glasi:
»1. če imetnikov ne obvesti ali jih ne obvesti na predpisan način o vložitvi zahteve za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje (prvi in četrti odstavek 56. člena);«.
Dosedanji 1. in 2. točka postaneta 2. in 3. točka.
V dosedanji 3. točki, ki postane 4. točka, se besedilo »četrtega odstavka 63. člena« nadomesti z besedilom »četrtega odstavka 64. člena«.
Dosedanja 4. točka, ki postane 5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. če so bile njene delnice sprejete v kotacijo na borzi in agenciji ne predloži polletnega poročila v roku dveh mesecev po končanem polletnem obračunskem obdobju in z vsebino, določeno v predpisu, izdanem na podlagi četrtega odstavka 64. člena tega zakona (prvi odstavek 65. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena);«.
V dosedanji 5. točki, ki postane 6. točka, se beseda »treh« nadomesti z besedo »dveh«.
Dosedanja 6. točka postane 7. točka.
Dosedanja 7. točka, ki postane 8. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»8. če ne objavi nemudoma notranje informacije in pravnega ter poslovnega dogodka, ki se tiče javne družbe ali finančnega instrumenta in ki bi lahko pomembneje vplival na ceno finančnega instrumenta v rokih, z vsebino in na način, določen v predpisu, izdanem na podlagi desetega odstavka 66. člena tega zakona in ne zagotovi, da so vse notranje informacije, za katere se zahteva razkritje javnosti v predpisanem obdobju objavljene tudi na njeni spletni strani (prvi odstavek 66. člena);«.
Za novo 8. točko se doda 9. točka, ki se glasi:
»9. če javno ne objavi informacij, ki so predmet zahteve iz tretjega odstavka 66. člena oziroma če notranje informacije po tem, ko jo je razkrila tretji osebi, javno ne objavi (sedmi in osmi odstavek 66. člena);«.
V dosedanji 8. točki, ki postane 10. točka, se število »236.« nadomesti s številom »238.«, število »237.« pa s številom »239.«.
Doda se 12. točka, ki se glasi:
»12. če agenciji ne posreduje poročil, pojasnil, podatkov, dokumentacije (277. in 278. člen);«.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »250.000« se nadomesti z zneskom »600.000«, znesek »500.000« pa z zneskom »3,000.000«.

V 392. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »1,000.000« se nadomesti z zneskom »3,000.000«, znesek 20,000.000« pa z zneskom »30,000.000«.
V 3. točki se besedilo »četrtega odstavka 63. člena« nadomesti z besedilom »četrtega odstavka 64. člena«.«
5., 6. in 7. točka se spremenijo tako, da se glasijo:
»5. če so bile njene delnice sprejete v kotacijo na borzi in vsaki od borzno posredniških družb ne predloži polletnega poročila v roku dveh mesecev po končanem polletnem obračunskem obdobju in z vsebino, določeno v predpisu izdanem na podlagi četrtega odstavka 64. člena tega zakona (tretji odstavek 63. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena);
6. če informacij iz prvega odstavka 66. člena tega zakona pred objavo ne predloži agenciji (drugi odstavek 66. člena);
7. če informacij iz prvega odstavka 66. člena tega zakona pred objavo ne predloži borzi (drugi odstavek 66. člena);«.
Za 7. točko se doda nova 8. točka, ki se glasi:
»8. če ne odpravi kršitev obveznosti poročanja in agenciji ne dostavi poročilo o odpravi kršitev (drugi odstavek 69. člena);«.
Dosedanja 8. točka postane 9. točka.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«, znesek »50.000« pa se nadomesti z zneskom »100.000«. Znesek »300.000« se nadomesti z zneskom »1,000.000«.

V 393. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »10,000.000« se nadomesti z zneskom »20,000.000«, znesek »100,000.000« pa z zneskom »90,000.000«.
Dodajo se nove 1. do 3. točka, ki se glasijo:
»1. če pred začetkom javne ponudbe ne pridobi dovoljenja agencije za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja iz 44. člena zakona (prvi odstavek 44. člena);
2. če vrši nadaljnjo javno prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja na območju Republike Slovenije izven organiziranega trga (48. člen);
3. če se z vrednostnimi papirji izdanimi na podlagi tretjega odstavka 15. člena oziroma prvega odstavka 18. člena zakona, ki niso vrednostni papirji iz tretjega oziroma četrtega odstavka 51. člena zakona, trguje na organiziranem trgu ali se jih kako drugače javno ponuja (prvi odstavek 51. člena);«.
Dosedanji 1. in 2. točka postaneta 4. in 5. točka.
V dosedanji 3. točki, ki postane 6. točka se besedilo »(prvi odstavek 86. člena)« nadomesti z besedilom »oziroma če v predpisanem roku ne obvesti agencijo o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave borzno posredniške družbe (prvi odstavek 86. člena)«.
Za novo 6. točko se dodata 7. in 8. točka, ki se glasita:
»7. če sklepa posle v zvezi z opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in s tem krši določbe četrtega odstavka 94.a člena tega zakona;
8. če ne opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji v tujini preko podružnice (prvi odstavek 100. člena);«.
Dosedanje 4. do 14. točka postanejo 9. do 19. točka.
Za dosedanjo 15. točko, ki postane 20. točka, se doda nova 21. točka, ki se glasi:
»21. če krši določbe o nalaganju denarnih sredstev stranke (169. člena);«.
Za dosedanjo 16. točko, ki postane 22. točka, se doda nova 23. točka, ki se glasi:
»23. če ne sprejme in ne zagotavlja ukrepov za varovanje zaupnih podatkov (178. člen);«.
Dosedanja 17. točka, ki postane 24. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»24. če trguje oziroma posreduje pri trgovanju s finančnimi instrumenti ali vrši druga ravnanja, katerih namen je pri drugih udeležencih na trgu finančnih instrumentov ustvariti napačno oziroma zavajajočo predstavo – tržna manipulacija (prvi odstavek 248. člena zakona);«.
Dosedanje 18. do 22. točka postanejo 25. do 29. točka.
Dodajo se 30., 31. in 32. točka, ki se glasijo:
»30. če ne ravna v skladu s pravili organiziranega trga (247. člen);
31. če agenciji ne posreduje poročil, pojasnil, podatkov, dokumentacije (277. in 278. člen);
32. če agenciji ne omogoči izvrševanja ukrepov po tretjem odstavku 278. člena.«.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »250.000« se nadomesti z zneskom »600.000«, znesek »500.000« pa z zneskom »3,000.000«.

V 394. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »1,000.000« se nadomesti z zneskom »3,000.000«, znesek »20,000.000« pa z zneskom »30,000.000«.
Dodata se novi 1. in 2. točka, ki se glasita:
»1. če v zakonskem roku ne vloži zahteve agenciji za vpis oziroma izbris iz registra dobro poučenih investitorjev (tretji in četrti odstavek 10.c člena);
2. če ne ravna s strokovno skrbnostjo dobrega borznega posrednika in ne pazi na interese strank ter če spodbuja ali priporoča nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev zgolj z namenom pridobitve provizije (111. člen);«.
Dosedanje 1. do 19. točka postanejo 3. do 21. točka.
V dosedanji 20. točki, ki postane 22. točka, se črta besedilo »in 278. člen«.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »50.000« se nadomesti z zneskom »100.000«, znesek »300.000« pa z zneskom »1,000.000«.

V 395. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »10,000.000« se nadomesti z zneskom »20,000.000«, znesek »100,000.000« pa z zneskom »90,000.000«.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »250.000« se nadomesti z zneskom »600.000«, znesek »500.000« pa z zneskom »3,000.000«.
V tretjem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »1,000.000« se nadomesti z zneskom »3,000.000«, znesek »20,000.000« pa z zneskom »30,000.000«. Besedilo v oklepaju »prvi odstavek 249. člena« se nadomesti z besedilom »prvi odstavek 251. člena«.
V četrtem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«, znesek »50.000« pa se nadomesti z zneskom »100.000«. Znesek »300.000« se nadomesti z zneskom »1,000.000«.

V 396. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »10,000.000« se nadomesti z zneskom »20,000.000«, znesek »100,000.000« pa z zneskom »90,000.000«.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »250.000« se nadomesti z zneskom »600.000«, znesek »500.000« pa z zneskom »3,000.000«.
V tretjem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«, znesek »1,000.000« se nadomesti z zneskom »3,000.000«, znesek »20,000.000« pa z zneskom »30,000.000«.
V četrtem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »50.000« se nadomesti z zneskom »100.000«, znesek »300.000« pa z zneskom »1,000.000«.

V 397. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »10,000.000« se nadomesti z zneskom »20,000.000«, znesek »100,000.000« pa z zneskom »90,000.000«. Besedilo »prvega odstavka« se črta.
1. in 2. točka se spremenita tako, da se glasita:
»1. če pridobi finančne instrumente ali z njimi razpolaga na podlagi notranjih informacij (prvi odstavek 276. člena);
2. če notranje informacije v nasprotju z zakonskimi določili razkrije tretjim osebam ali če na podlagi teh informacij priporoča ali kako drugače napeljuje tretje osebe k pridobitvi ali razpolaganju s finančnimi instrumenti, na katere se te informacije nanašajo (peti odstavek 276. člena);«.
Za 2. točko se doda 3. točka, ki se glasi:
»3. če agenciji ne posreduje poročil, pojasnil, podatkov in dokumentacije (277. in 278. člen).«.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »250.000« se nadomesti z zneskom »600.000«, znesek »500.000« pa z zneskom »3,000.000«.
V tretjem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »250.000« se nadomesti z zneskom »200.000«, znesek »500.000« pa z zneskom »900.000«. Besedilo »prvega odstavka« se črta.
1. in 2. točka se spremenita tako, da se glasita:
»1. če pridobi finančne instrumente ali z njimi razpolaga na podlagi notranjih informacij (prvi odstavek 276. člena);
2. če notranje informacije v nasprotju z zakonskimi določili razkrije tretjim osebam ali če na podlagi teh informacij priporoča ali kako drugače napeljuje tretje osebe k pridobitvi ali razpolaganju s finančnimi instrumenti, na katere se te informacije nanašajo (peti odstavek 276. člena);«.
Za 2. točko se doda 3. točka, ki se glasi:
»3. če agenciji ne posreduje poročil, pojasnil, podatkov in dokumentacije (277. in 278. člen).«.
Četrti, peti in šesti odstavek se črtajo.

V 398. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »10,000.000« se nadomesti z zneskom »20,000.000«, znesek »100,000.000« pa z zneskom »90,000.000«.
Za 2. točko se dodata novi 3. in 4. točka, ki se glasita:
»3. če oseba iz 210. člena tega zakona agenciji ne predloži poročila, v katerem opiše ukrepe v zvezi s prenehanjem opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji ali storitev oglaševanja (tretji odstavek 211. člena);
4. če oseba iz 210. člena opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, ne da bi za to pridobila dovoljenje agencije oziroma ne preneha z objavljanjem oglasov in reklamiranjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji (prvi odstavek 211. člena);«.
Za dosedanjo 3. točko, ki postane 5. točka, se dodajo 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točka, ki se glasijo:
»6. če pridobi več kot 10% vseh delnic borze oziroma klirinško depotne družbe (220. člen in 261. člen);
7. če trguje oziroma posreduje pri trgovanju s finančnimi instrumenti ali vrši druga ravnanja, s katerimi se pri drugih udeležencih na trgu finančnih instrumentov lahko ustvari ali se ustvariti napačna oziroma zavajajoča predstava – tržna manipulacija (prvi odstavek 248. člena);
8. če ne sestavlja in tekoče ne obnavlja seznama oseb, ki so jim dostopne notranje informacije, v skladu s predpisano vsebino, ter ne vodijo tega seznama na predpisan način in pod predpisanimi pogoji (276.a člen);
9. če ne zagotavljajo s potrebno strokovno skrbnostjo, da bodo informacije pošteno predstavljene na predpisan način oziroma če ne razkrijejo morebitno nasprotje interesov oziroma če na zahtevo agenciji ne predloži dokazil, s katerimi utemeljuje priporočila oziroma predloge (prvi in peti odstavek 276.b člena);
10. če statističnih podatkov, informacij in ocen, ki imajo velik vpliv na finančne trge, ne predstavi na pošten in transparenten način (peti odstavek 276.b člena);
11. če agenciji ne omogoči izvrševanja ukrepov po tretjem odstavku 278. člena;
12. če oseba iz 210. člena agenciji ne predloži poročil in informacij zahtevanih v postopku nadzora agencije (344. člen);«.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »250.000« se nadomesti z zneskom »600.000«, znesek »500.000« pa z zneskom »3,000.000«.
V tretjem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »250.000« se nadomesti z zneskom »200.000«, znesek »500.000« pa z zneskom »900.000«.
Za 2. točko se dodata novi 3. in 4. točka, ki se glasita:
»3. če oseba iz 210. člena tega zakona agenciji ne predloži poročila, v katerem opiše ukrepe v zvezi s prenehanjem opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji ali storitev oglaševanja (tretji odstavek 211. člena);
4. če oseba iz 210. člena opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, ne da bi za to pridobila dovoljenje agencije oziroma ne preneha z objavljanjem oglasov in reklamiranjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji (prvi odstavek 211. člena);«.
Za dosedanjo 3. točko, ki postane 5. točka, se dodajo 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točka, ki se glasijo:
»6. če pridobi več kot 10% vseh delnic borze oziroma klirinško depotne družbe (220. člen in 261. člen);
7. če trguje oziroma posreduje pri trgovanju s finančnimi instrumenti ali vrši druga ravnanja, s katerimi se pri drugih udeležencih na trgu finančnih instrumentov ustvari ali bi se lahko ustvarila napačna oziroma zavajajoča predstava – tržna manipulacija (prvi odstavek 248. člena);
8. če ne sestavlja in tekoče ne obnavlja seznama oseb, ki so jim dostopne notranje informacije, v skladu s predpisano vsebino, ter ne vodijo tega seznama na predpisan način in pod predpisanimi pogoji (276.a člen);
9. če ne zagotavljajo s potrebno strokovno skrbnostjo, da bodo informacije pošteno predstavljene na predpisan način oziroma če ne razkrijejo morebitno nasprotje interesov oziroma če na zahtevo agenciji ne predloži dokazil, s katerimi utemeljuje priporočila oziroma predloge (prvi in peti odstavek 276.b člena);
10. če statističnih podatkov, informacij in ocen, ki imajo velik vpliv na finančne trge, ne predstavi na pošten in transparenten način (peti odstavek 276.b člena);
11. če agenciji ne omogoči izvrševanja ukrepov po tretjem odstavku 278. člena;
12. če oseba iz 210. člena agenciji ne predloži poročil in informacij zahtevanih v postopku nadzora agencije (344. člen);«.
V četrtem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »1,000.000« se nadomesti z zneskom »3,000.000«, znesek »20,000.000« pa z zneskom »30,000.000«.
V petem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, besedilo »gospodarski prestopek« se nadomesti z besedo »prekršek«. Znesek »300.000« se nadomesti z zneskom »1,000.000«.

Za 398. členom se dodata 398.a in 398.b člen, ki se glasita:

Postopek o prekršku za prekrške, ki jih določa ta zakon, ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Z vsakim pretrganjem začne zastaralni rok znova teči, vendar pa se postopek zaradi prekrška v nobenem primeru ne more več začeti ali nadaljevati po preteku šestih let od dneva, ko je bil prekršek storjen.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, lahko agencija izreče globo za prekrške po tem zakonu v katerikoli višini razpona, predpisanega po tem zakonu.«.

Do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, v nadaljnjem besedilu: ZP-1) postopek o prekršku za prekrške, ki jih določa ta zakon, ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Z vsakim pretrganjem začne zastaralni rok znova teči, vendar pa se postopek zaradi prekrška v nobenem primeru ne more več začeti ali nadaljevati po preteku štirih let od dneva, ko je bil prekršek storjen.

(1) Ne glede na določbe 92. člena zakona se za borzno posredniške družbe in banke, ki so pridobile dovoljenje agencije za opravljanje storitev borznega posredovanja pred uveljavitvijo tega zakona, šteje, da so z uveljavitvijo tega zakona pridobile dovoljenje agencije za opravljanje storitev sprejemanja in posredovanja naročil iz 1. točke prvega odstavka 73. člena zakona.
(2) Agencija z ugotovitveno odločbo dopolni dovoljenje agencije za opravljanje storitev borznega posredovanja, ki so ga borzno posredniške družbe in banke pridobile pred uveljavitvijo tega zakona, z dovoljenjem za opravljanje storitev sprejemanja in posredovanja naročil iz 1. točke prvega odstavka 73. člena zakona. Agencija izda ugotovitvene odločbe najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Borzno posredniška družba, ki je pred uveljavitvijo tega zakona opravljala dejavnost trgovanja z vrednostnimi papirji oziroma finančnimi instrumenti za svoj račun in to trgovanje ni bilo povezano z opravljanjem posebnih storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, mora za opravljanje storitev iz 3. točke prvega odstavka 73. člena zakona najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona pridobiti dovoljenje agencije. Če borzno posredniška družba v tem roku ne pridobi navedenega dovoljenja, začne pristojno sodišče na podlagi pravnomočne odločbe agencije, na njen predlog, postopek vpisa izbrisa navedene dejavnosti borzno posredniške družbe iz sodnega registra.
(4) Borzno posredniška družba oziroma banka, ki na dan uveljavitve tega zakona že opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, mora najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona, sprejeti notranji akt iz devetega odstavka 10.b člena zakona.
(5) Borzno posredniške družbe in družbe za upravljanje se morajo uskladiti z določbami 87.a, 88.a, 88.b in 88.c člena zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja funkcijo direktorja agencije, nadaljuje z opravljanjem navedene funkcije do izteka mandata, kolikor ne obstaja razlog za njeno predčasno razrešitev iz 302.b člena zakona.

Oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja funkcijo člana ali predsednika strokovnega sveta agencije, nadaljuje z opravljanjem navedene funkcije do izteka mandata, v kolikor ne obstaja razlog za njeno predčasno razrešitev po določbah ZJA.

(1) Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe ZP-1 izrekajo kot denarne kazni, in sicer za:
1. prekršek iz 388. člena zakona:
– izdajatelju vrednostnih papirjev v razponu od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev;
– odgovorni osebi izdajatelja v razponu od 250.000 do 1,500.000 tolarjev;
2. prekršek iz 389. člena zakona:
– izdajatelju vrednostnih papirjev v razponu od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev;
– odgovorni osebi izdajatelja v razponu od 50.000 do 500.000 tolarjev
3. prekršek iz 391. člena zakona:
– javni družbi v razponu od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev;
– odgovorni osebi javne družbe v razponu od 250.000 do 1,500.000 tolarjev;
4. prekršek iz 392. člena zakona:
– javni družbi v razponu od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev;
– odgovorni osebi javne družbe v razponu od 50.000 do 500.000 tolarjev;
5. prekršek iz 394. člena zakona:
– borzno posredniška družba v razponu od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev;
– odgovorni osebi borzno posredniške družbe v razponu od 50.000 do 500.000;
6. prekršek iz prvega in drugega odstavka 395. člena zakona:
– borzi v razponu od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev;
– odgovorni osebi borze v razponu od 250.000 do 1,500.000 tolarjev;
7. prekršek iz tretjega in četrtega odstavka 395. člena zakona;
– borzi v razponu od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev;
– odgovorni osebi borze v razponu od 50.000 do 500.000 tolarjev;
8. prekršek iz prvega in drugega odstavka 396. člena zakona:
– klirinško depotni družbi v razponu od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev;
– odgovorni osebi klirinško depotne družbe v razponu od 250.000 do 1,500.000 tolarjev;
9. prekršek iz tretjega in četrtega odstavka 396. člena zakona:
– klirinško depotni družbi v razponu od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev;
– odgovorni osebi klirinško depotne družbe v razponu od 50.000 do 500.000 tolarjev;
10. prekršek iz 397. člena zakona:
– pravni osebi v razponu od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev;
– odgovorni osebi pravne osebe v razponu od 250.000 do 1,500.000 tolarjev
– fizični osebi v razponu od 250.000 do 350.000 tolarjev;
11. za prekršek iz 398 člena zakona:
– pravni osebi v razponu od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev;
– odgovorni osebi pravne osebe v razponu od 250.000 do 1,500.000 tolarjev;
– fizični osebi v razponu od 250.000 do 350.000 tolarjev;
– revizijski družbi v razponu od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev;
– odgovorni osebi revizijske družbe v razponu od 50.000 do 500.000 tolarjev.

Predpise iz 60. in 61. člena tega zakona mora agencija izdati izdati najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega zakona, druge predpise, za katere ta zakon določa, da jih predpiše agencija, pa mora agencija predpisati najkasneje v 10 mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.