Na podlagi 23., 31., 77. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 55/03 in 58/03) in 16. in 24. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03 in 29/03) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 2. julija 2004 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt kamnoloma Velika Pirešica (v nadaljnjem besedilu: UN), ki ga je izdelal Piano, Atelje krajinske arhitekture, št. projekta Piano/76/2004-UN-P, maj 2004. Projekt je v celoti sestavni del tega odloka.

Meja UN je razvidna iz grafičnih prilog UN iz 1. člena tega odloka. Od izhodiščne točke ob stiku meje kamnoloma in ceste (začetek opisa je označen na grafični prilogi iz 1. člena tega odloka) poteka meja v nasprotni smeri urinega kazalca po vzhodnem robu magistralne ceste Arja vas – Velenje oziroma vzhodnem robu parcele 1255/1 vse do mostu čez Pirešico; tu preko mostu prečka potok oziroma parcelo 1261/2, poteka po zahodnem robu parcele 1146/1 in prečka parcelo 1261/2 oziroma potok Pirešico; nadaljuje po levem bregu potoka oziroma vzhodni meji parcele potoka vse do skrajne južne točke parcele 956/1, kjer se obrne proti vzhodu do skrajne vzhodne točke parcele 956/2, kjer se obrne proti severu; nekaj časa poteka po vzhodni meji parcel 956/2 in 329/2, potem prečka parcele 1229, 171 170, 970, 166/3 in 165/1; od tu nekaj časa poteka po vzhodni meji parcele 167, potem prečka parcele 165/2, 163/1, 156, 29/1, teče po severovzhodni meji parcele 28, diagonalno prečka parcelo 25 in južni vogal parcele 1; v skrajnem severnem vogalu parcele 976/1 se zasuče proti zahodu in poteka po njeni severozahodni meji; na njenem koncu se obrne in poteka proti jugu po zahodni meji parcel 976/1, 975/1 in 974/1, kjer se vrne na izhodiščno mesto.
Meja eksploatacijskega območja je manjša in poteka tako, da je iz območja pridobivanja izvzeto delno že sanirano območje (območje separacije agregata II), znotraj katerega je predvidena postavitev spremljajočih objektov proizvodnje (garaže, uprava in delavnice).
Površina UN obsega ca. 36,4 ha, območje eksploatacije ca. 33,7 ha, območje neeksploatacije ca. 2,7 ha.

Vse parcele območja UN kamnoloma Velika Pirešica so v k.o. Velika Pirešica.
V celoti so znotraj UN parcele 26, 27, 28, 158, 160, 164, 167, 942, 943, 944, 946, 947, 973, 956/1, 956/2, 956/3, 957/3, 959/3, 962/1, 962/2, 962/3, 962/4, 963/1, 963/2, 965/2, 965/3, 966/1, 966/2, 974/1, 975/1, 976/1, 1146/1, 1255/3 ter stavbni parceli 226 in 247.
Delno znotraj UN in delno znotraj varstvenega pasu so parcele 1, 25, 29/1, 155, 156, 163/1, 165/1, 165/2, 166/3, 170, 171, 329/2, 970, 1229 in 1261/2.

Namenska raba prostora je opredeljena v prostorskem planu in programskih zasnovah. Razporeditev objektov in naprav se tem zahtevam v celoti podreja in hkrati prilagaja obstoječi situaciji na terenu. Zasnova celotnega območja upošteva dosedanje ureditve in zahteve nosilcev urejanja prostora.
Območje je namenjeno dvema dejavnostima z vsemi potrebnimi spremljajočimi ureditvami (infrastrukturne ureditve):
– pridobivanju mineralne surovine iz kamnoloma s proizvodnimi in spremljajočimi objekti in napravami ter znotraj tega zbiranju, sortiranju in predelavi inertnih (nenevarnih) gradbenih odpadkov ter
– turistični dejavnosti (šport, rekreacija, gostinska ponudba).
Obravnavani prostor bo v prvi etapi namenjen nadaljnji eksploataciji s sprotno sanacijo in rekultivacijo ter zbiranju, sortiranju in predelavi inertnih (nenevarnih) gradbenih odpadkov, v drugi etapi (namenska raba po zaključeni eksploataciji) bo namenjen rekreacijski rabi s spremljajočimi objekti v zasnovi, ki bo še dodatno prostor sanirala in reklutivirala ter usposobila za nadaljnjo rabo.
UN določa način, obseg in pogoje eksploatacije apnenca in dolomita v kamnolomu Velika Pirešica, način, obseg in pogoje zbiranja, sortiranja in predelave inertnih (nenevarnih) gradbenih odpadkov ter ukrepe za sanacijo in ureditev kamnoloma med in po končani eksploataciji.
Prostor je v prvi etapi razdeljen v dve programski območji znotraj meje UN: (1) območje pridobivanja/eksploatacije z vsemi spremljajočimi dejavnostmi (eksploatacijsko območje) in (2) območje novih spremljajočih objektov. Zunaj meje UN pa je opredeljeno območje varovanja – varstveni pas kamnoloma. V drugi etapi je območje razdeljeno v tri programske sklope: (1) vstopni del s centralnim parkiriščem, (2) območje gostinske ponudbe ob Pirešici ter (3) rekreacijsko območje s športnimi igrišči, spremljajočimi objekti, jezerom z obalo in zaledjem.
Drugačna namenska raba na osnovi tega UN ni mogoča oziroma je potrebno zanjo izdelati nov prostorski dokument.

Eksploatacija kamnoloma lahko poteka samo znotraj meje UN. Ureditveno območje je razdeljeno na več gradbenih parcel. Namenska raba znotraj njih je natančno določena v 4. členu tega odloka.

Tehnologija pridobivanja rudnine iz kamnoloma mora biti opredeljena v rudarskem projektu, ki bo izdelan na osnovi tega UN in je obvezen. Spremembe tehnologije so možne samo na osnovi novega rudarskega projekta in na osnovi ugotovljene skladnosti s tem UN.

Varstveni ukrepi pri eksploataciji morajo upoštevati določila vseh ustreznih predpisov povezanih z izkoriščanjem rudnine in varstvom okolja.

Dovoljene so ureditve za eksploatacijo rudnine skladno s 6. členom tega odloka in naslednje druge ureditve v okviru zasnove in predpisanih toleranc:
– v prostoru UN Velika Pirešica so dovoljene ureditve in gradnje, ki spremljajo osnovno dejavnost – eksploatacijo rudnine (spremljajoči objekti);
– na območju so možne ureditve na objektih kamnoloma v smislu adaptacije, rekonstrukcije in rušitve obstoječih objektov, postavitve pomožnih in začasnih objektov ter novogradnje za potrebe pridobivanja in predelave rudnine. Območje proizvodnih objektov se lahko zmanjšuje in pomika znotraj grafično posebej prikazanega območja na grafičnih prilogah iz 1. člena tega odloka. Mobilna oprema naj ima prednost pred fiksno oziroma stalno;
– na območju osrednjega platoja so možne ureditve za potrebe zbiranja, sortiranja in predelave inertnih (nenevarnih) gradbenih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki in oceno vplivov na okolje.

Dovoljene so (1) ureditve za sanacijo, rekultivacijo in pogozditev pobočij etaž, (2) ureditev rekreacijskega območja na dnu kamnoloma s spremljajočimi objekti in (3) gostinskega objekta na levem bregu Pirešice v južnem delu območja, oboje skladno z zasnovo tega UN in v okviru predpisanih toleranc, (4) ureditve za vzdrževanje saniranega kamnoloma ter (5) monitoring.

Varstveni pas kamnoloma v širini 300 m od meje eksploatacijskega območja je določen na osnovi dolgoročnega programa razvoja kamnoloma Velika Pirešica (Z. Vončina, maj 1999) in obstoječega rudarskega projekta kamnoloma (Rudnik lignita Velenje, 1993). Varstveni pas leži izven meje UN. Po prenehanju odkopavanja se varstveni pas ukine.
Varstveni pas obsega naslednje parcele, vse v k.o.Velika Pirešica:
V celoti znotraj varstvenega pasu so parcele 14, 15, 16, 17, 21, 24, 29/2, 30, 31, 33/1, 33/2, 34, 35, 36, 37/1, 37/2, 37/3, 39/1, 39/2, 40, 132, 133, 135, 136, 137, 139, 140/1, 140/2, 141, 142, 143, 144, 145, 147/1, 147/2, 148/1, 148/2, 148/3, 148/4, 149, 151/1, 151/2, 152/3, 165/3, 166/1, 179/1, 181, 182, 184, 185/1, 185/2, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 194, 195, 197/1, 199/1, 199/2, 199/3, 199/4, 200, 201/1, 201/2, 202, 204, 205, 206, 207, 208/1, 208/2, 209/1, 209/2, 210, 212, 213, 214, 215/1, 215/2, 216, 217, 218, 219/1, 220, 299/24, 309/1, 309/2, 309/3, 309/4, 309/5, 310/1, 310/2, 310/4, 310/5, 311/1, 311/2, 312, 313/1, 313/3, 314/1, 314/2, 315/1, 315/2, 316/1, 316/2, 316/3, 318/1, 318/2, 318/3, 318/4, 319/1, 319/2, 319/3, 319/4, 319/5, 322, 323/1, 323/2, 324/1, 324/2, 324/3, 324/4, 326, 327/1, 327/2, 327/3, 328/1, 329/1, 330/1, 332, 333, 334, 335, 336, 337/1, 337/2, 337/3, 338/1, 338/2, 339, 340/1, 340/2, 341/1, 341/2, 341/4, 341/5, 342, 343/1, 343/2, 343/3, 343/4, 344/1, 344/2, 344/3, 346/1, 346/2, 350/1, 350/2, 351, 356, 357, 358, 359/1, 359/2, 360, 361, 362, 363, 364, 365, 366, 367, 368, 369, 370/1, 370/2, 372/1, 372/2, 373, 374, 375/1, 375/2, 376, 377, 379/2, 380, 385/1, 385/2, 386/2, 386/3, 386/4, 388/2, 388/3, 388/4, 388/5, 388/6, 388/7, 388/8, 388/9, 390/2, 390/3, 391/2, 394/1, 394/2, 395/1, 395/2, 396/1, 396/2, 396/3, 396/4, 398, 400/2, 400/3, 868/1, 887, 888, 891, 892, 893, 894, 903/1, 903/2, 904/1, 904/2, 905, 907, 910/2, 913/1, 913/2, 913/3, 913/4, 913/5, 913/6, 917/1, 917/2, 918, 920, 922/1, 922/2, 922/3, 923, 924/1, 924/2, 925, 927, 929/1, 929/2, 934, 936/1, 936/2, 937/1, 937/2, 938, 945, 948, 949, 950/1, 950/2, 951, 952, 953, 954/1, 954/2, 954/3, 954/4, 967, 968, 972/2, 974/2, 974/3, 975/2, 976/2, 977, 978, 980, 995, 996/1, 996/2, 997, 998, 999, 1000, 1001/1, 1001/2, 1002/1, 1002/3, 1003/1, 1003/2, 1003/3, 1004, 1005, 1019, 1020, 1022, 1024, 1025, 1026, 1031, 1033, 1034, 1035, 1036, 1118/1, 1118/3, 1118/4, 1118/5, 1118/7, 1118/8, 1119/1, 1119/2, 1119/3, 1119/4, 1120, 1124, 1125/1, 1125/2, 1126, 1127, 1129, 1130, 1131/1, 1131/2, 1131/3, 1131/4, 1133, 1134, 1135/1, 1135/2, 1135/3, 1136, 1137, 1138/1, 1138/2, 1139, 1140, 1142, 1143, 1145, 1146/2, 1147, 1148, 1150, 1151/1, 1151/2, 1152, 1153/1, 1153/2, 1153/3, 1154/1, 1154/2, 1155/1, 1155/2, 1155/4, 1155/5, 1155/6, 1156, 1157/1, 1157/2, 1158/1, 1158/2, 1158/3, 1158/4, 1161/1, 1161/2, 1162/1, 1162/2, 1162/3, 1162/4, 1162/5, 1162/6, 1163/1, 1163/2, 1163/3, 1163/4, 1164/1, 1164/2, 1164/3, 1164/4, 1165, 1182/1, 1182/2, 1182/3, 1182/4, 1182/5, 1182/6, 1226/3, 1230, 1231, 1256, 1257, 1262 in 1263 ter stavbne parcele 1/1, 1/2, 24, 25, 27, 28, 31/1, 31/2, 52/1, 52/2, 54, 55, 56/2, 57, 62, 63, 64, 66, 67, 68/1, 68/2, 68/3, 125, 128/1, 128/2, 131, 132, 151/2, 151/4, 157, 195, 196, 197, 198, 198, 204, 205, 206, 211, 233, 235, 237, 238, 257, 260 in 265.
Delno znotraj varstvenega pasu ter delno zunaj njega in zunaj meje UN so parcele 42, 44, 45/1, 46/1, 308/1, 347, 352, 353, 355, 381, 383, 384, 387, 400/1, 873/1, 886, 889, 981, 982, 983, 984, 985, 1008, 1015, 1018, 1023, 1028/1, 1029/1, 1030/1, 1037, 1176/1, 1176/2, 1177, 1179/1, 1179/3, 1183/5, 1185, 1227/1, 1250, 1255/1, 1258 in 1226/3.
Površina varstvenega pasu obsega ca. 105 ha.

Meja varstvenega pasu poteka kot zunanji obroč vzporedno z mejo območja obravnave na oddaljenosti ca. 300 m. Načeloma poteka po obstoječih parcelnih mejah razen takrat, kadar prečka velike parcele. Deli teh parcel so izven varstvenega pasu.

V varstvenem pasu kamnoloma ne smejo biti zaradi eksploatacije kamnoloma ogrožene možnosti za razvoj drugih dejavnosti, ki so v tem prostoru in so določene z veljavno prostorsko zakonodajo in občinskimi prostorskimi akti.
Lastnik kamnoloma je pravno, finančno in moralno odgovoren za škodo, ki nastane v varstvenem pasu kamnoloma in izven njega, kot posledica eksploatacije ali drugih del v kamnolomu v obdobju eksploatacije kamnoloma.
Drugačne interese v varstvenem pasu kamnoloma lahko lastnik uveljavlja le s spremembo tega UN in v soglasju z lastniki in občino.

Za ureditve in gradnje v varstvenem pasu kamnoloma veljajo določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto PUP 1 (Uradni list RS, št. 95/99 in 113/00). Znotraj varstvenega pasu je potrebno zaradi lege v vplivnem območju kamnoloma zagotoviti tehnično ustrezno gradnjo ali prenovo.
Znotraj varstvenega pasu so poleg posegov iz prvega odstavka tega člena dovoljeni še posegi za izboljšanje bivalnih pogojev okoliških prebivalcev kot so prikazani v grafičnih prilogah iz 1. člena tega odloka: oblikovanje protihrupnega nasipa in protiprašne zasaditve (zelene zavese). Vsi varovalni posegi znotraj varstvenega pasu se po končani eksploataciji v dogovoru z lastniki lahko ohranijo.

Ureditev celotnega območja je v fazi eksploatacije je treba zasnovati tako, da se upoštevajo dosedanje ureditve. Predvideno je minimalno odstopanje od obstoječega stanja predvsem v oblikovalskem smislu. Za predvideno bodočo rabo prostora je obvezna celovita ureditev skladno z UN iz 1. člena tega odloka.

Krajinska ureditev določa pogoje za sprotno saniranje in oblikovanje kamnoloma ter celovito sanacijo in rekultivacijo prostora po končanem odkopavanju. Pri izvedbi krajinske ureditve je treba izhajati iz rudarskega projekta, ki narekuje oblikovanje kamnoloma. Obvezna je izdelava podrobnejšega načrta krajinske ureditve s sanacijo ob upoštevanju usmeritev programskih zasnov in UN iz 1. člena tega odloka. V njem mora biti natančno opredeljena tehnologija sanacije, ki se mora izvajati na več načinov in fazno. Sanacija mora biti zasnovana čim bolj sonaravno, kar pomeni, da v okviru postavljenih zahtev, ustvarja pogoje za nastanek raznolikega in pestrega prostora. V okviru načrta sanacije morajo biti upoštevane vse zahteve soglasedajalcev in tega UN.
Tehnologija eksploatacije mora omogočati nenehno kontinuirano sanacijo, ki poteka po etažah od zgoraj navzdol tako, da je delež razgaljenega prostora v danih razmerah čim manjši (posamezne etaže ali njihovi deli so posamezna eksploatacijska polja ter predstavljajo dodatno faznost odkopavanja in sanacije). Delež saniranega prostora se mora iz faze v fazo povečevati, delež razgaljenega prostora pa zmanjševati.

Pred eksploatacijo se izvedejo pripravljalna dela: očisti se čelo fronte, zavaruje delovno območje, poseka in odstrani se vegetacijo, odstrani se odrivko (zemljino, zlasti humusni del v pasu najmanj 10 m od predvidene razširitve) in se jo odpelje na deponijo ali deponira na rob odkopnega polja, kjer se jo ustrezno zavaruje pred izsušitvijo, da je uporabna za kasnejšo rekultivacijo; jalovino je potrebno odlagati na razpoložljivo jalovišče znotraj in na robu kamnoloma.
Meteorno vodo je ves čas (1. in 2. etapa) potrebno zbirati v ustreznih usedalnikih ali zadrževalnih bazenih na dnu kamnoloma pred iztokom v vodotok. Zbrano meteorno vodo je možno uporabiti tudi za protiprašno vlaženje kamnoloma. Iztok meteorne vode v Pirešico v času eksploatacije naj bo, kolikor je mogoče izveden tako, da bo uporaben tudi v drugi etapi za iztok vode iz predvidenega jezera.
Zaradi preprečevanja širjenja hrupa proti objektom na vzhodni strani je potrebna izgradnja ozelenjenega protihrupnega nasipa na severovzhodnem robu kamnoloma.
Ves čas eksploatacije je potrebno zagotavljati vsaj 30 m varovalni pas gozda kot vizualno in protihrupno zaščito. Na vzhodnem robu, kjer ni gozda, se v času eksploatacije izvede pogozditev tako, da se zagotovi kontinuirana gozdna površina kot varovalni pas. Vegetacija se po prenehanju eksploatacije v dogovoru z lastniki lahko ohrani (2. etapa).

Predviden potek eksploatacije od zgoraj navzdol mora omogočati sprotno sanacijo in rekultivacijo kamnoloma. Ob zaključku vsake posamezne etaže se prostor delno sanira, omogoča pa se uporaba transportnih poti za dostop na območje naslednjih etaž. Transport materiala s posamezne etaže mora potekati na tak način, da pri tem niso ogrožena že sanirana ali še nerazgaljena območja.
Potrebno je zagotoviti ustrezno širino (minimalno 10 m) in ustrezen naklon posamezne terase (ca. 4( brez zemljine in minimalno 2% z zemljino proti notranji strani terase), višino etaž (maksimalno 20 m), nagib brežin posameznih etaž (maksimalno 72() ter skupni naklonski kot etaž (maksimalno 45(), položnejše oblikovanje vrhnjih brežin s prehodom v naravni teren, oblikovanje deponij jalovine v obliki, ki se prilagaja terenu, utrditev brežin, ureditev odprtih jarkov in muld za odvajanje zalednih in meteornih vod, ureditev vodnih zbiralnikov in usedalnikov.
Po končani eksploataciji na posamezni etaži se najprej izvede tehnična sanacija kamnoloma: ureditev zemljišča, nasutje zemljine (na etažo se nasuje zemlja tako, da se posamezna etaža izravna, ohranja se vsaj 2% naklon proti notranji strani terase), grobo in fino ravnanje terena, ureditev vzdrževalnih poti, odvodnjavanje ter zavarovanje brežin.
Ustrezni tehnični sanaciji morajo slediti agrobiološki ukrepi (rekultivacija): vegetativna utrditev teras z ozelenitvijo teras – zasadijo se avtohtone, pionirske rastlinske vrste v neformalni, čimbolj sonaravni zasnovi tako, da so na zunanjem robu etaže nizke rastline, na notranjem pa visoke oziroma višje in vzpenjavke (grmovnice, drevje, vzpenjavke rastlinskih vrst fitocenoloških združb Genisto – Pinetum in Ostryo – Fagetum). Osrednji del etaže se ohranja prost za transport in vzdrževanje.
Po potrebi se ozelenijo brežine (biotorkretiranje – setev travne mešanice na varovalni nastil ipd.).
Na celotnem območju okoli kamnoloma je potrebno zagotoviti maksimalno ohranitev obstoječe vegetacije in sanacijo obstoječega gozdnega roba oziroma oblikovanje novega gozdnega roba. Takšna zasaditev pomeni samo pospešitev procesa naravne sukcesije.
Levi breg Pirešice se uredi sonaravno in zasadi z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, primernimi za obvodno zasaditev, ki dobro prenašajo prašenje in nihanje vode. Dodatna zasaditev Pirešice (ali postavitev zidu) je predvidena ob proizvodnih objektih kamnoloma zaradi vizualne izpostavljenosti objektov, prahu in hrupa in je po ukinitvi obstoječega uvoza 1 nujna.

Po zaključku vseh dejavnosti kamnoloma (eksploatacija, proizvodnja, zbiranje, sortiranje in predelava inertnih gradbenih odpadkov) se celotno območje kamnoloma sanira tudi, če je obseg izvedene eksploatacije manjši od načrtovanega.
Končna sanacija obsega:
– odstranitev vseh objektov in naprav eksploatacije, proizvodnje, zbiranja, sortiranja in predelava, razen tistih komunalnih objektov in naprav, ki ostanejo za dobo cca 30 let (odvodnjavanje meteornih voda, usedalniki) ali za daljše obdobje (odvodnjavanje, čistilna naprava, objekt za vdrževanje kamnoloma),
– dosaditev vseh etaž, kjer je bila izvedena le delna sanacija po vzoru opisanem v 17. členu,
– dostopne (transportne) poti po posameznih etažah se postopno zatravijo in ozelenijo tako, da je ob ustreznih varnostnih ukrepih (zavarovanje pred padci) možna njihova uporaba za sprehajanje in rekreacijo, ne pa za vožnjo; ohrani se samo vzdrževalna cesta kot dostop do najvišje etaže,
– po potrebi sonaravna preureditev oziroma sanacija odvodnjavanja,
– odstranitev ograje in napisov v območju ob cesti,
– vzdrževanje, ki obsega košenje trave ca. 5 let in po potrebi čiščenje jarkov za odvodnjavanje meteorne vode,
– na območju umetno oblikovanega gozdnega varstvenega pasu se v dogovoru z lastniki vzpostavi prvotno stanje ali pa se pogozditev ohrani.

Po končani eksploataciji se osrednji del (dno kamnoloma), ki sega pod koto okoliškega terena, napolni z vodo. Z ureditvijo dotoka iz potoka Pirešica in iztoka dolvodno se oblikuje velika vodna površina/jezero. Jezero bo imelo predvsem ekološko funkcijo (biotop) in funkcijo zadrževanja visokih vod. Ob ustreznih pogojih (ureditev obale, čistost vode, upravljanje,…) se na njem in ob njem lahko izvaja pasivna – ekstenzivna rekreacija.
Na območju spremljajočih objektov (upravno – poslovni objekti, garderobe, garaže) je izvesti rekultivacijo na naslednjih kompleksih:
– ohranitev obstoječih gozdnih površin in vključitev v ostale zelene površine (primerna zasaditev kot zaščita pred erozijo, za večjo stabilnost terena in okolju prijazen videz;
– zasaditev brežin potoka JV od platoja s pasom avtohtone vegetacije v širini ca. 4m;
– pred izgradnjo objektov na platoju obveznost sanacije erozijskega žarišča južno od platoja in nad platojem (vzhodno od predvidenega upravnega objekta) z zasaditvijo avtohtonih vrst;
– možni poseki nagnjenega drevja v gozdu nad platojem skladno s pogoji pristojnega soglasjedajalca.
V pasu od severovzhoda do severozahoda ni predvidena namestitev nobenih objektov, ampak samo ozelenitev z avtohtono vegetacijo v neformalni zasnovi.
Po končani eksploataciji je na celotnem območju, predvsem pa na območju novih rab (območje gostinskega objekta, območje predvidenih športno rekreacijskih objektov in površin, območje jezera in obale, parkirišča) predvideti celovito krajinsko ureditev.

Tehnološki proces eksploatacije v smislu širitve je zastaviti tako, da se uporabijo obstoječi proizvodni objekti, ki jih je možno adaptirati, rekonstruirati, rušiti, dozidati ter graditi nove objekte znotraj območja eksploatacije. Oblikovanje teh objektov je prilagoditi tehnologiji dela, vendar mora biti privlačno in zanimivo. Površina okoli osrednjega proizvodnega območja mora biti utrjena in ustrezno tehnično opremljena. V smislu uvajanja okolju prijaznejših tehnologij je možno postopno opuščanje fiksnih oziroma stalnih objektov in nameščanje mobilnih objektov in naprav znotraj območja, ki je opredeljeno kot možno območje mobilnih strojev proizvodnje.
Na platoju ob Pirešici (JV del – območje deponije separiranih agregatov II.) je v času eksploatacije urediti asfaltirane ploščadi za gradbeno mehanizacijo in spremljajoče objekte (upravno – poslovni objekti, garderobe, garaže, nadstrešnice):
– okvirne gabarite predvidenih objektov je uskladiti s potrebami investitorja;
– maksimalne višine upravnih objektov so P +1, ostali objekti so pritlični (P);
– potrebno je primerno oblikovanje fasad ob potoku Pirešica in ustrezna ozelenitev levega brega potoka;
– upoštevati je treba 5 m odmik predvidenih posegov od zgornjega roba urejene brežine potoka Pirešica.
Na utrjeni površini v osrednjem delu kamnoloma je med eksploatacijo predvidena ureditev prostora za zbiranje, sortiranje in predelavo inertnih (nenevarnih) gradbenih odpadkov z začasno deponijo – skladiščem v skupnem obsegu cca.1ha. Skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03) je upoštevati postopke za zbiranje, predelavo in odstranjevanje nenevarnih gradbenih odpadkov ter preprečevanje vplivov na okolje. Po eksploataciji je potrebno dejavnost opustiti in objekte odstraniti.

Po končani eksploataciji je treba del obstoječega kompleksa objektov eksploatacije urediti kot vodno površino, drugi del pa nameniti prometnim površinam in športnim površinam; asfaltirano ploščad je potrebno urediti kot centralno parkirišče, upravno zgradbo je potrebno namensko spremeniti v turistično-gostinsko-rekreacijski objekt, ob potoku Pirešica je potrebno urediti pot za pešce in kolesarje. Parkirišča in manipulativne površine je v čim večji meri urediti kot zelene površine (utrditev s travnimi ploščami ipd., ozelenitev), rekreacijske površine pa zatraviti.
Za vzdrževanje celotnega območja po eksploataciji je na območju deponije separiranih agregatov I. urediti objekt za vzdrževanje.
Ob predvideni vodni površini je oblikovati manjši rekreacijski center z možnostjo sprehajanja, tekanja in otroške igre ter s športnimi igrišči (tenis, odbojka na mivki, ulična košarka, stena za tenis ipd.) in spremljajočimi objekti (garderobe, sanitarije, vzdrževanje rekreacijskega območja in drugimi potrebnimi prostori). Znotraj območja je možno uvajati tudi druge oblike rekreacije, ki pa ne smejo biti v nasprotju s celotno zasnovo, ne smejo imeti večjih vplivov na okolje kot naštete dejavnosti in morajo biti izvedene tako, da so varne za udeležence in druge obiskovalce.
V okviru celostne ureditve (detajlni načrt ureditve) je potrebno določiti tudi arhitekturne parametre oblikovanja novih objektov v grobem okviru zarisanih gabaritov. Oblikovanje objektov je potrebno uskladiti z njihovo namembnostjo in značilnostmi širšega prostora.

Območje je prometno napajano z vzhodne strani z regionalne ceste z oznako GI-4, odsek 1264 Črnova – Arja vas preko dveh uvozov (1, 2) in enega izvoza (2). Ohranjata se mesto in širina obstoječih priključkov.
V fazi zmanjševanja obsega fiksnih oziroma stalnih objektov in povečevanja deleža mobilnih objektov je obvezno zapreti obstoječi dovoz (obstoječi uvoz 1) tako, da bo celoten promet priključen na regionalno cesto samo na enem mestu preko mostu čez potok Pirešica (obstoječi uvoz in izvoz 2).
Znotraj območja je treba z omrežjem internih cest povezati posamezne dele območja.
V času eksploatacije je proti jugu urediti dostop do garaž in na območje deponije separiranega agregata II, proti severu pa proti osrednjim objektom kamnoloma in proti območju eksploatacije. Interne ceste v kamnolomu je potrebno graditi vzporedno z eksploatacijo in urediti tako, da so upoštevani končna zasnova, maksimalni naklon 20%, minimalni radij 10 m in ostali predpisani tehnični elementi.
V času miniranja je potrebno vzpostaviti ustrezen prometni režim in zagotoviti ustrezno signalizacijo.
Zaradi predvidene nove rabe (rekreacijsko območje) v času po eksploataciji in sanaciji kamnoloma je urediti proti jugu dostop do gostinskega objekta ter po peš in kolesarski poti v smeri proti Veliki Pirešici, proti severu pa do osrednjega parkirišča in športnih površin. Dovoz do rekreacijskega območja je možen samo za dostavo in urgenco in mora biti z ustreznim tehničnim elementom omejen (zapornica ipd.). Večino dovozov po posameznih etažah kamnoloma se preoblikuje v travnate površine, glavni dovoz do vrha območja pa je potrebno vseskozi urejati zaradi vzdrževanja kamnoloma (vzdrževanje in urejanje brežin, monitoring idr.) Travne površine posameznih saniranih etaž so le ob izpolnitvi pogoja zagotavljanja varnosti pred padci v globino lahko namenjene rekreaciji.
Okoli vodne površine je treba urediti pot, ki služi kot dostop do posameznih dejavnosti in kot sprehajalna pot. Del poti se lahko uredi kot mostišče nad jezerom.
Na območju opuščene proizvodnje se uredi centralno parkirišče.

Odvod meteornih in odpadnih vod z obstoječih in predvidenih objektov in ploščadi je potrebno urejati v ločenem sistemu v skladu z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja občine Žalec z oznako PUP 1 (Uradni list RS, št. 95/99, 27. člen, 113/00):
– odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 76/02) tako, da se v čim večji meri zmanjša odtok padavinskih voda z urbanih površin z zadrževanjem padavinskih voda pred iztokom v vodotok (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki-usedalniki in podobno). V ta namen so predvideni naslednji ukrepi: sprotna sanacija razgaljenih površin tako, da se delež ozelenjenih in zatravljenih površin že v fazi eksploatacije vse bolj povečuje, v fazi sanacije in uvajanja novih rab pa je delež utrjenih površin čim manjši; sistem zajemanja meteornih voda na etažah eksploatacije in pretok preko usedalnikov, v prvi etapi v zadrževalnik, kasneje pa v predvideno jezero (predvideno jezero je lahko na podlagi predvidenih študij zadrževalnik za širše povodje Pirešice); sistem zajemanja meteornih voda z utrjenih površin in strešin ter zadrževalnik pred izpustom v Pirešico;
– čiste meteorne vode z območja spremljajočih objektov je voditi preko obstoječega zbirnega kanala v površinski odvodnik;
– meteorne vode s površin, ki so obremenjene s prašnimi delci, nastalimi pri proizvodnji, je voditi v površinski odvodnik preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov – peskolovov;
– vode s površin, kjer obstaja možnost onesnaževanja z naftnimi derivati (parkirišča, ploščadi) je treba odvajati preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob;
– fekalne odplake iz sanitarnih prostorov načrtovanega upravnega objekta kamnoloma (in v 2. etapi gostinskih objektov) je treba zbirati ločeno od meteornih voda in odvajati v ustrezno dimenzionirano lokalno čistilno napravo (v nadaljevanju: ČN), ki bo imela urejen iztok v bližnji potok Pirešico. ČN je treba primerno locirati ter načrtovati v skladu z veljavnimi predpisi – Uredba o emisijah snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih ČN (Uradni list RS, št. 103/02);
– površine okrog spremljajočih športno rekreacijskih objektov je treba odvodnjavati v predviden meteorni kanal, mimo športnih igrišč do parkirišč z iztokom v odvodnik. Fekalne vode spremljajočih športno rekreacijskih objektov je odvajati s pomočjo tlačnega voda v čistilno napravo. Zaradi višinskih razlik je možno izvesti tudi greznico. Dvo-prekatno greznico na izpraznjevanje oziroma lokalno čiščenje z ustrezno tehnično rešitvijo, je urediti v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih ČN (Uradni list RS, št. 103/02) in Pravilnika o greznicah (Uradni list SRS, št. 10/85);
– morebitno skladiščenje in uporabo energentov ter podobnih snovi na območju gradbene mehanizacije (deponija seperiranih agregatov) je načrtovati v skladu z določili Pravilnika o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).
Odvajati je potrebno zaledne in meteorne vode iz območja kamnoloma:
– meteorno vodo je že med eksploatacijo zbirati in voditi v naravne usedalnike ali zadrževalne bazene na dnu kamnoloma pred iztokom v vodotok;
– na dnu kamnoloma je treba urediti ustrezni usedalnik – laguno s prelivom (črpalko) v vodotok;
– na zunanjih robovih kamnoloma je treba urediti zbiralne jarke za zaledne vode in jih voditi v vodotok ali meteorne jarke;
– po eksploataciji je treba urediti prečne mulde in jih voditi do spodnjega platoja kamnoloma;
– na terasah je treba urediti vzdolžne mulde in jih voditi v prečne mulde;
– ob ureditvi vodne površine – jezera je urediti manjše usedalnike (po potrebi s filtri) na zaključku prečnih meteornih jarkov (pred iztokom meteornih vod v jezero).

Preurediti je treba vodovodno omrežje iz obstoječih v nove objekte. Obnoviti in povečati je potrebno vodovod do kamnoloma. Za tehnološke namene je treba uporabiti vodo iz obstoječega zajetja ob izviru.

V skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (ZVP, Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02) je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe ter zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja (do izdaje slovenskega predpisa se pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države);
– potrebne odmike med objekti, s čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (smernica SZPV 204);
– urediti je prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Za območje se v fazi pridobivanja dovoljenj izdela ocena požarne ogroženosti.
Za zagotovitev požarne varnosti na območju proizvodnje, predvidenih spremljajočih objektov eksploatacije, predvidenih športnih in rekreacijskih objektov, je možno kot požarno vodo uporabiti vodo iz obstoječe in predvidene vodne površine. Kolikor to ne zadostuje, je potrebno zgraditi hidrante.
V objektih je potrebno namestiti ustrezne protipožarne naprave in sredstva.
Urgentni dovoz je treba urediti po obstoječih dovoznih cestah.
Znotraj območja UN je obstoječe skladišče eksplozivnih snovi, ki mora biti ustrezno opremljeno in varovano.
V osrednjem eksploatacijskem delu kamnoloma je obstoječe skladišče goriv, ki se lahko uporablja samo do takrat, ko ga bo zaradi eksploatacije potrebno odstraniti. Oskrba vozil in strojne opreme z gorivi se načeloma izvaja na pretakalni ploščadi, vendar samo za vozila, ki so omejena na območje kamnoloma (ne za transportna vozila). Dostava goriva in maziv mora biti urejena s posebno pogodbo z ustrezno, pooblaščeno organizacijo, ki bo poskrbela za varno dostavo goriv in maziv, varno pretakanje goriv in maziv na pretakalni ploščadi ter odvoz vseh odpadkov, ki pri tem nastanejo. Pri pretakanju goriv in maziv v naprave izven območja pretakalne ploščadi je potrebno pod opremo namestiti lovilne ponjave. Mesto hranjenja ponjav se določi v izvedbenem projektu. Čiščenje ponjav je mogoče izključno na pretakalni ploščadi.

Urediti je potrebno ogrevanje upravnih, športno-rekreacijskih in gostinskih objektov z uporabo lahkega kurilnega olja ali zemeljskega plina iz samostoječega plinskega rezervoarja in interno centralno napeljavo.

Za električno omrežje in javno razsvetljavo veljajo naslednji pogoji:
– obstoječe električno omrežje je treba preurediti za priključevanje novih objektov;
– ob parkiriščih, cesti do gostinskega objekta (morebitno tudi ob poti proti Veliki Pirešici) in športnih igriščih je predvideti javno razsvetljavo;
– pri izgradnji VN in NN omrežja je potrebno upoštevati pogoje soglasjedajalca.

Za telefonsko omrežje in omrežje zvez veljajo naslednji pogoji:
– obstoječe telefonsko omrežje in omrežje zvez je treba preurediti za nove objekte;
– predvidene objekte je treba navezati na telefonsko omrežje obstoječega kompleksa objektov eksploatacije skladno s pogoji upravljavca.

Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju UN, je treba zbirati ločeno v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske.
Morebitne nevarne odpadke je oddajati pooblaščenim zbiralcem.
V kamnolomu je med eksploatacijo možno zbiranje, sortiranje in predelava nenevarnih gradbenih odpadkov na površini v velikosti ca. 1 ha, ob pridobitvi vseh soglasij in dovoljenj.
Ravnanje z odpadki je treba izvajati v skladu z Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03).

Posebno pozorno je treba urejati vodni režim na območju, potok Pirešica in površine ob njem:
– vsi posegi v prostor morajo biti odmaknjeni najmanj 5 m od zgornjega roba brežine vodotoka Pirešica. Izjema so tisti objekti za rabo vode, ki jih navaja 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02);
– v skladu s »Strokovnimi podlagami s področja upravljanja z vodami za UN kamnolom Velika Pirešica«, št. proj. 31/04, ki jih je izdelal Hidrosvet v juniju 2004, je ugotovljeno, da območje ni poplavno ogroženo. Dodatne ureditve v strugi potoka Pirešica niso potrebne. Sanacijska dela se izvajajo po potrebi;
– prostor ob potoku Pirešica – levi breg (asfaltne ploščadi, pripadajoči objekti deponije gradbene mehanizacije, itd.) je urediti tako, da bo v primeru vzdrževalnih del v/na koritu potoka Pirešica, zagotovljen nemoten dostop/dovoz upravljavca vodotoka do struge potoka;
– predvidene objekte nadstrešnic za gradbeno mehanizacijo kamnoloma je odmakniti od zgornjega roba urejene brežine potoka najmanj 5 m. V tem varstvenem pasu ne sme biti nobenih novih fiksnih oziroma stalnih objektov, naprav ali ureditev kamnoloma v skladu s 14. in 37. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02);
– sedanje degradirane površine obravnavanega prostora kamnoloma – pripadajočo okolico območja spremljajočih objektov, je ob ureditvi renaturirati. Ureditev obravnavanega prostora mora obsegati primerno utrditev in zasaditev (zaščita pred vodno erozijo, večja stabilnost terena, okolju prijazen videz);
– urediti je treba ločen odvod padavinskih voda in komunalnih voda z obravnavanega ureditvenega prostora kamnoloma – ločen sistem kanalizacije;
– urediti je treba zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki) kot je predvideno v 23. členu tega odloka;
– pri rabi vode iz potoka Pirešica za predvideno ojezeritev je potrebno v vseh letnih obdobjih zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok potoka v skladu s 71. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02);
– obstoječi odvzem vode iz potoka Pirešica za potrebe tehnološkega procesa se z ureditvijo zadrževalnika na dnu osrednjega dela območja eksploatacije lahko zmanjša. V primeru zadostne količine vode v zadrževalniku pa se lahko tudi opusti. Uporaba vode iz zadrževalnika kot tehnološke vode je možna, vendar je potrebno pri tem upoštevati vse zahteve tega odloka in soglasedajalcev ter za to pridobiti vsa potrebna dovoljenja.
Pri nadaljnjem načrtovanju (priprava projektne dokumentacije) je potrebno upoštevati pogoje gradnje, ki lahko vplivajo na vodni režim:
– v primeru iztokov odpadnih padavinskih voda v Pirešico je potrebno izpustno glavo oblikovati pod naklonom brežine vodotoka, na območju iztokov je potrebno ustrezno zavarovati strugo vodotoka pred erozijo;
– odvzemni objekt za potrebe ojezeritve je dimenzionirati tako, da je možen odvzem vode samo ob pretokih, ki so večji od srednjega nizkega pretoka, tako da bo v strugi zagotovljen srednji nizki pretok oziroma ekološko sprejemljivi pretok. Odvzemni in izpustni objekt je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ustrezno tekstualno in grafično obdelati.
Za območje ojezeritve je treba izdelati posebne strokovne podlage in na njihovi osnovi izvedbeno dokumentacijo v skladu z določili tega UN.

Skupna doba eksploatacije kamnoloma pri izkoriščanju apnenca in dolomita v mejah eksploatacijskega območja znotraj tega UN je ca. 30 let.
Delo mora potekati izključno samo podnevi v eni izmeni 8 ur, z možnostjo podaljšanja do 4 ure v sezoni.
Ob morebitnem mirovanju ali konzervaciji kamnoloma je lastnik dolžan območje zaščititi in pričeti s sanacijo in rekultivacijo.
V primeru, da se predvidena raba ne bo izvajala, je potrebno celotno območje po vzoru sanirati in rekultivirati. V obeh primerih (predvidena raba se bo ali ne bo izvajala) je potrebno izdelati izvedbeni projekt končne rekultivacije oziroma rekreacijske rabe z rekultivacijo.

Delovno območje kamnoloma, zlasti v zgornjem delu, je potrebno zavarovati z ograjo, ki je ni mogoče preplezati in jo označiti tako, da bo vidna in da bo odganjala živali.
Potrebno je prepovedati in fizično preprečiti pristop nepoklicanim osebam. Na vseh dostopnih poteh je potrebno postaviti table z opozorilom o nevarnosti padca v globino in nevarnosti zaradi miniranja:
– na širšem vstopnem območju zunaj območja UN na vseh obstoječih cestah in gozdnih poteh, ki vodijo v območje kamnoloma ter
– v liniji območja oziroma meje UN na takšni razdalji, da je razdalja med dvema opozorilnima napisoma vidna.
Opozorilni napisi morajo biti zasnovani tako, da je napis viden z obeh strani in da je jasno, katera stran je znotraj in katera zunaj območja kamnoloma tako, da naključni sprehajalec razume, kje se nahaja. Napisi morajo vsebovati besedilni in grafični prikaz.
Po končani eksploataciji se odstranijo napisi in ograja v delu ob cesti. Na območjih, kjer bo še vedno nevarnost padcev v globino, morajo za zagotavljanje varnosti veljati enaki pogoji kot v času eksploatacije.

Pri urejanju območja je potrebno zagotoviti varovanje okolja kot celote, oblikovanje primerne podobe prostora danes in v bodoče ter zagotavljanje varnega dela za zaposlene in maksimalno omejevanje negativnih vplivov na okolje, ne glede na čas trajanja.
Znotraj ureditvenega območja pridobivalnega prostora so dovoljeni le posegi, ki omogočajo osnovno dejavnost – eksploatacijo karbonatnih kamnin, ter posegi za končno sanacijo celotnega območja. Spremljajoče dejavnosti v času eksploatacije (začasno deponiranje – skladiščenje in predelava inertnih – nenevarnih gradbenih odpadkov) so možne le ob zagotovilu, da so vplivi na okolje v dovoljenih mejah (ocena vplivov na okolje) in ob pridobitvi vseh soglasij.
Znotraj varstvenega pasu kamnoloma ne smejo biti zaradi posledic pridobivanja kamna ogrožene možnosti za razvoj obstoječih dejavnosti oziroma dejavnosti določenih z veljavno prostorsko zakonodajo in veljavnimi občinskimi prostorskimi akti.
Miniranje je potrebno izvajati skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi in miniranje v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 26/88 in 63/88). Čas miniranja se določi v dogovoru med investitorjem in okoliškimi stanovalci.

Med obratovanjem kamnoloma mora lastnik kamnoloma izvajati ukrepe za varstvo ljudi, živali in okolja oziroma ukrepe za omejevanje negativnih vplivov eksploatacije v skladu z Poročilom o vplivih na okolje:
Tla:
– deponirati humus tako, da je možno predvsem humusni del uporabiti pri sanaciji;
– sprotna sanacija in rekultivacija.
Vode:
– onemogočiti vsakršno možno razlitje naftnih derivatov in odpadnih olj direktno v potok ali posredno preko meteornih kanalov, mimo lovilcev olj;
– določiti biološki minimum Pirešice;
– vsakršno onesnaženje potoka z naftnimi derivati in odpadnimi olji je nujno v najkrajšem možnem času javiti pristojnim službam;
– izdelati hidrogeološke raziskave glede propustnosti tal med potokom in bodočim jezerom ter analizo pretoka potoka Pirešica za določitev najbolj ugodne variante obstoja kvalitete in količine vode v bodočem jezeru;
– prepovedati je treba odlaganje kakršnihkoli odpadkov;
– na parkiriščih urediti lovilno ploščad z lovilcem olj in suspendiranih delcev;
– pretakanje goriva se lahko izvaja samo na za to določenem mestu; pri prečrpavanju za nepremične stroje je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe;
– zagotoviti izbiro najbolj ugodnih razstreliv, ki dajo pri popolni detonaciji minimalno količino plinov in ki so za okolje in injektacijo v pore kamnin najmanj škodljivi; prav tako je potrebno zagotoviti popolno detonacijo, saj so le pri tem pogoju polucije toksičnih aromatskih aminov, kot razgradnja aromatskih nitro spojin, nični;
– ustrezno čistiti odpadne vode pred iztokom v potok Pirešica.
Zrak:
– vlaženje agregatov na deponijah agregatov;
– polivanje transportnih poti z vodo;
– vlaženje prahu pri pretovarjanju finih frakcij agregatov iz silosov na kamione;
– pranje koles kamionov pri transportu agregatov k uporabnikom;
– sprotna sanacija in rekultivacija z ozelenitvijo;
– zmanjšanje emisij in imisij prahu z novo tehnologijo izkopa in uporabo sodobne gradbene mehanizacije ter z ukinitvijo odprtih deponij peska na platoju ob levem bregu potoka Pirešica.
Hrup:
– v primeru prekoračitev predpisanih mejnih vrednosti za vir hrupa je potrebno izbrati ali manj hrupno mehanizacijo ali pa omejiti čas obratovanja kamnoloma;
– zaradi preprečevanja širjenja hrupa proti objektom na vzhodni strani je predvidena izgradnja protihrupnega nasipa;
– izbor manj hrupne mehanizacije na območju obstoječih objektov eksploatacije, zmanjšanje vpliva hrupa gradbenih strojev z izgradnjo pokritih garaž, omejitev hrupa z ohranitvijo obstoječih gozdnih površin.
Omejevanje posledic razstreljevanja:
– uporaba minimalne potrebne količine polnitve razstreliva na en časovni interval;
– iniciranje minskega polja s pomočjo električnih vžigalnikov za zmanjšanje zračnega udara oziroma dosledno prekrivanje hitro goreče vžigalne vrvice;
– izbor razstreliva in način razstreljevanja mora zagotavljati čim manjše potresavanje tal, čim manjši razmet in čim manjši zračni udar;
– pred razstreljevanjem je potrebno očistiti neposredno okolico minskega polja ter odstraniti vse vnetljive snovi;
– razstreljevanje izvajati v primernih vremenskih pogojih; po vsakem razstreljevanju je potrebno počakati, da se poleže prah in razredčijo plini.
Rastlinstvo in živalstvo:
– med eksploatacijo je potrebno na najmanjšo možno mero zmanjšati emisijo prašnih delcev v okolje;
– razstreljevati je potrebno tako, da bo čim manjši razmet kamenja v območje gozda.
Odpadki:
– pretakanje goriv in mazanje strojev je možno samo na za to določenih ustrezno urejenih mestih;
– za parkiranje vozil in strojev je potrebno izdelati nepropustno ploščad z lovilcem olja;
– hranjenje goriv v kamnolomu je dovoljeno samo v obstoječem obsegu;
– transportna vozila se morajo oskrbovati z gorivom izven območja kamnoloma, vzdrževanje strojev in menjava olja v strojih mora načeloma potekati izven kamnoloma; kadar to zaradi narave stroja ni mogoče, je potrebno upoštevati vse zahteve v zvezi z varovanjem okolja;
– vse zaposlene je potrebno poučiti o nevarnosti razlitja naftnih derivatov in o postopku v primeru razlitja;
– po končani eksploataciji je potrebno preprečiti kakršnokoli samovoljno odlaganje odpadkov in nastanek divjih odlagališč.
Psihosocialni vidik:
– maksimalno upoštevanje potrebnih ukrepov za varovanje okolja;
– pozitivni in konstruktivni dialog z okoliškimi prebivalci.
Vidno okolje:
– sprotna rekultivacija,
– ustrezna končna raba,
– red, urejenost območja, upoštevanje zasnove tega UN.

Ureditveni načrt je osnova za izdelavo rudarskega projekta in vseh potrebnih izvedbenih projektov, ki morajo biti izdelani skladno s tem odlokom in UN iz 1. člena tega odloka.

Pogoji, ki jih je potrebno upoštevati pri urejanju vodnega in obvodnega prostora ob izgradnji rekreacijsko turističnega centra, da ne bi prišlo do onesnaževanja površinskih vod na tem območju (Erico, Strokovne podlage vodnega prostora kamnoloma, april 2001):
– obvezna je izvedba ločene kanalizacije za sanitarne vode z biološko čistilno napravo ter kanalizacija utrjenih površin z lovilci olj in ločen odvod meteornih vod;
– prepovedano je gnojiti v okolici jezera (v pasu 200 m);
– določiti je potrebno ustrezno rabo jezera glede na velikost – izdelati študijo nosilnosti vodne površine in njenega brega za rekreacijsko turistično dejavnost. Zaradi omejene samočistilne sposobnosti jezera se priporoča ekstenzivna rekreacijska raba jezera. Izdelati je potrebno presojo o morebitni spremembi kvalitete vode v času zadrževanja v bodočem jezeru (količina vode, izmenjava vode, globino in spremembe temperature vode, doprinos posameznih dejavnosti k onesnaževanju vode v jezeru in potoku Pirešica);
– največji dovoljeni odvzem vode iz potoka Pirešica je 0,5 l/s, ob zagotavljanju minimalnega pretoka v najnižjih vodostajih;
– dolvodno od odvzemnega mesta je treba zagotavljati v potoku Pirešica Qes, in sicer 35 l/s;
– med eksploatacijo in kasneje s sanacijo in bodočo rabo je potrebno preprečiti erozijo ureditvenih površin;
– potrebno je ohraniti dotok v jezero – potok Pirešica v najmanj II. kakovostnem razredu, da ne pride do dodatnega vnosa organskih snovi, predvsem dušika in fosforja;
– ohraniti je potrebno kakovost vode v jezeru in potoku Pirešica – stalno spremljanje kakovosti vode (jezero, potok Pirešica, odpadne vode) z ustreznimi monitoringi v skladu z veljavno zakonodajo;
– za primer razlitja škodljivih tekočin je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje.

Načrt gradbenih parcel je v grafičnih prilogah iz 1. člena tega odloka.

   Območje se razdeli v 5 gradbenih parcel, ki so načeloma skladne z namensko
rabo posameznih območij.
 
+----------+------------+------------------------------------+----------------+
|Oznaka    |Okvirna     |Predvidena raba v 1. etapi          |Predvidena raba |
|gradbene  |velikost*   |                                    |v 2. etapi      |
|parcele   |(ha)        |                                    |                |
+----------+------------+------------------------------------+----------------+
|GP 1      |13,7        |Območje eksploatacije – osrednji    |Območje jezera z|
|          |            |plato kamnoloma z območjem zbiranja,|obalo           |
|          |            |sortiranja in predelave inertnih    |(brez GP 5)     |
|          |            |gradbenih odpadkov                  |                |
+----------+------------+------------------------------------+----------------+
|GP 2      |18,6        |Območje eksploatacije – preostali   |Rekultivirani   |
|          |            |del kamnoloma                       |del kamnoloma   |
|          |            |                                    |(območje v      |
|          |            |                                    |zaraščanju)     |
+----------+------------+------------------------------------+----------------+
|GP 3      |1,2         |Osrednji proizvodnji del            |Osrednje        |
|          |            |                                    |parkirišče      |
|          |            |                                    |(del območja)   |
+----------+------------+------------------------------------+----------------+
|GP 4      |2,7         |Območje spremljajočih objektov      |Območje         |
|          |            |                                    |restavracije    |
|          |            |                                    |                |
+----------+------------+------------------------------------+----------------+
|GP 5      |1,7         |(V sklopu GP 1)                     |Območje za      |
|          |            |                                    |rekreacijo      |
|          |            |                                    |(objekti in     |
|          |            |                                    |igrišča)        |
+----------+------------+------------------------------------+----------------+
 
   * Tolerance velikosti gradbenih parcel so možne v smislu prilagajanja
terenu, vendar ne smejo bistveno preseči zarisane velikosti.

Monitoring za spremljanje vplivov na okolje kamnoloma je obvezen. Način in pravilnik za izvajanje monitoringa se izdela kot poseben elaborat, vendar mora načeloma vsebovati naslednje vsebine:
Tla:
– monitoring izkoriščanja gradbenega kamna skladno z rudarsko zakonodajo (evidentiranje rezerv mineralne surovine).
Vode:
– na potoku Pirešica postavitev vodomerne postaje – merjenje nivoja potoka,
– namestitev piezometrov – spremljanje nivoja talne vode,
– občasno vzorčenje potoka in talne vode glede kemijskih in bakterioloških analiz ter obvezno ob možnem razlitju naftnih derivatov,
– stalni nadzor in pregled strojev ter delovnih vozil in cisterne.
Zrak:
– meritve emisij škodljivih snovi v zraku v skladu z veljavnimi uredbami in pravilniki.
Hrup:
– prve meritve hrupa tri do devet mesecev po začetku obratovanja (razširitve), nadalje pa obratovalni monitoring vsaka tri leta v času polne obremenitve skladno z veljavnimi pravilniki.
Omejevanje posledic razstreljevanja:
– monitoring vpliva razstreljevanja ter na podlagi meritev korekcija vrtalno minerskih parametrov.
Rastlinstvo in živalstvo:
– poseben monitoring ni potreben; občasno preveriti ali je prisotna erozija ali plazenje tal.

Izvedba UN je predvidena v dveh etapah:
Prva etapa vključuje eksploatacijo s sprotno sanacijo in rekultivacijo, ureditev območja za spremljajoče dejavnosti, ureditev prostora za zbiranje, sortiranje in predelavo inertnih gradbenih odpadkov ter spremljajoče dejavnosti kamnoloma (potrebna infrastruktura).
Po končanem odkopavanju, ob zaključevanju prve etape in pred začetkom druge etape, je potrebno izvesti celostno končno sanacijo in rekultivacijo.
Druga etapa vključuje ureditev objektov in naprav za bodočo, novo rabo prostora (rekreacijski objekti, jezero, športne površine, gostinski objekt, spremljajoče ureditve) oziroma novo namensko rabo območja.
Obvezno je, da se posamezne etape izvedejo kot celota z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter vodnogospodarskimi ureditvami z upoštevanjem pogoja, da ne bodo negativno vplivale na varstvo okolja.

Investitor mora v postopku upravnega dovoljenja za vsak poseg v prostor, ki lahko vpliva na okolje, pridobiti oceno (poročilo) vplivov na okolje ter v projektni dokumentaciji prikazati rešitve predvidenih ukrepov za zaščito okolja.
Investitor mora upoštevati Poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelal IRGO & E-NET – Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje, v marcu 2000 oziroma ravnati skladno z veljavno zakonodajo. V primeru, da veljavna zakonodaja predpisuje milejše ukrepe kot študija, veljajo zahteve iz študije.
Skladno z veljavno zakonodajo mora investitor za svojo dejavnost v območju kamnoloma Velika Pirešica pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Za komunalno opremo zemljišč je odgovoren investitor posega v prostor v območju UN. Zagotoviti je potrebno usklajeno in racionalno izvajanje komunalne infrastrukture.

Vsi posegi morajo biti izvedeni tako, da zagotavljajo celovitost posega.

Za izvajanje tega UN je obvezno sodelovanje vsaj štirih subjektov: investitorja, lastnikov zemljišč, nosilcev urejanja prostora in Občine Žalec.

V primeru odkritja nove naravne vrednote je potrebno zaustaviti vse dejavnosti, ki bi jo morebiti ogrozile in o tem takoj obvestiti pristojno naravovarstveno službo.
Pristojna naravovarstvena služba mora v najkrajšem možnem času izdati smernice za nadaljnje delo.

Pri izdelavi potrebnih izvedbenih projektov je potrebno zahteve tega UN v celoti upoštevati. Sprejemljive so tolerance v smislu izboljšanja kakovosti okolja razen, če ni s tem odlokom drugače predpisano.
Območje zbiranja, sortiranja in predelava inertnih (nenevarnih) gradbenih odpadkov je možno pomikati znotraj območja označenega v grafičnih prilogah iz 1. člena tega odloka.
Območje proizvodnje je možno zmanjševati. Mobilne enote osrednjega proizvodnega območja je možno premikati znotraj območja označenega v grafičnih prilogah iz 1. člena tega odloka.
Možno je uvajanje nove tehnologije pridobivanja z mehanskim načinom rušenja hribine, vendar le na način, ki pomeni zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in ni v nasprotju z drugimi določili tega UN.
Zasnova komunalnih vodov je izdelana v shematični obliki. Vsaka sprememba v smislu boljše učinkovitosti in zmanjševanja vplivov na okolje je sprejemljiva.
Možno je nameščanje mobilnih oziroma montažnih protihrupnih ali protiprašnih zaščit v času eksploatacije, vendar pri tem ne smejo biti ogrožene naravne dobrine in videz prostora.

Investitorji so dolžni upoštevati vse pogoje pristojnih organov in organizacij, ki so izdali soglasja k UN. Ti pogoji morajo biti realizirani v vseh izvedbenih projektih.
Za nadaljnje urejanje skladno s tem UN je potrebno izdelati vse v UN predvidene izvedbene in tehnološke projekte: rudarski projekt, krajinski načrt urejanja in sanacije, izvedbene projekte ureditve novih dejavnosti, študijo in izvedbene projekte ureditve jezera z vsemi spremljajočimi objekti in napravami ter po potrebi tudi druge potrebne študije in projekte.
Vsi projekti morajo upoštevati vse pogoje pristojnih organov in organizacij, ki so izdala soglasja k UN ter vse zahteve in pogoje tega UN. Ti pogoji morajo biti realizirani v vseh izvedbenih projektih.
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred izvedbo posega v prostor, je uporabiti za ureditev zelenih površin, viške pa deponirati na določenih lokacijah skladno z občinskim odlokom o ravnanju s plodno zemljo (Uradni list SRS, št. 8/88).

Veljavni pravilniki, odloki, uredbe in zakoni so v posameznih členih našteti le informativno. Seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili pri pripravi prostorskega akta upoštevani, se nahaja v obveznih prilogah UN. Znotraj območja UN se pri eksploataciji, sanaciji in novem urejanju območja upošteva vsa veljavna prostorska in okoljevarstvena zakonodaja in vse njene modifikacije.

UN je stalno na vpogled na Občini Žalec, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora in Upravni enoti Žalec, Oddelku za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.