Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba US, 87/01 – ZMatD, 47/02, 67/02 – popr., 110/02 – ZGO-1 in 40/04) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 2004 sprejel

Spremembe v varnostnem okolju so pomembno vplivale na dosedanji razvoj Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali vojska). V letih 2002 in 2003 je bil pri izvajanju obrambnih reform poudarek dan spremembi sistema popolnjevanja, spremembi strukture sil ter strukture poveljevanja in kontrole, povečanju bojnih zmogljivosti sil za posredovanje, oblikovanju brigad glavnih sil ter oblikovanju dopolnilnih sil.
Zaradi sprememb v varnostnem okolju, doseženega stanja pri izvajanju obrambnih reform ter po vključitvi v NATO in EU, je treba v skladu z ugotovitvami v strateškem pregledu obrambe 2002/2003 z vizijo razvoja do leta 2015, dolgoročni razvoj Slovenske vojske določiti do 2015. leta na novo.

Strateško varnostno okolje Republike Slovenije se zaradi procesa globalizacije, razvoja informacijske družbe in drugih vzrokov stalno spreminja. Nestabilnost, grožnje ter tveganja, ki iz tega izhajajo, predstavljajo glavni izziv varnosti Republike Slovenije. Pomen klasičnih vojaških groženj varnosti države se zmanjšuje, vendar jih dolgoročno ni mogoče povsem izključiti.
V obdobju globalizacije imajo grožnje varnosti vse bolj večplasten in transnacionalen značaj, kar zahteva od države integralen pristop pri zagotavljanju nacionalne varnosti. Značilnost sodobnih groženj je predvsem v asimetričnosti delovanja, raznovrstnosti in nedoločljivosti struktur, kar pa se ne pojavlja pri vseh grožnjah v enaki meri. Poleg obrambnega sistema so za obvladovanje sodobnih groženj pomembni politični, gospodarski, socialni in okoljevarstveni dejavniki, ki morajo biti medsebojno povezani v sistemu nacionalne varnosti.
Med oblikami ogrožanja mednarodne varnosti bodo med drugim tudi v prihodnje terorizem, širjenje orožij za množično uničevanje, mednarodna trgovina z drogami in organiziran kriminal, ilegalne migracije in tako imenovano informacijsko bojevanje. Pri odzivanju nanje ima velik pomen usklajeno sodelovanje mednarodnih subjektov, pravočasno pridobivanje in izmenjava informacij ter izvajanje ustreznih ukrepov za njihovo preprečevanje in omejevanje. Pri zagotavljanju varnosti bodo nekatere od teh oblik ogrožanja zaradi razširjenosti ali intenzivnosti zahtevale tudi vključitev tudi vojaških zmogljivosti. To bo odvisno od analize varnostnega okolja Republike Slovenije in na tej podlagi ocenjene vojaške ogroženosti države.
NATO bo dolgoročno še vedno igral ključno vlogo pri razvoju evroatlantskega varnostnega okolja. K temu bosta pozitivno prispevali širitvi NATA in EU ter njuno medsebojno povezovanje pri razvoju evropske varnostne in obrambne politike. Demokratizacija in vključitev držav Vzhodne in Jugovzhodne Evrope v evroatlantske gospodarske in obrambno-varnostne povezave bo vplivala na zmanjšanje nestabilnosti tega območja. Kljub temu bodo nestabilnosti na obrobju Evrope še naprej vir ogrožanja evropske varnosti.
Republika Slovenija bo svojo varnost zagotavljala z aktivno vlogo v mednarodnih političnih in vojaških integracijah ter s smotrnim vključevanjem v regionalne varnostne pobude. To zahteva nadaljevanje prizadevanj za oblikovanje hitro odzivnega nacionalnovarnostnega sistema, ki se bo prilagajal spremembam v strateškem okolju, vzpodbujal pozitiven razvoj na posameznih področjih nacionalne varnosti, zmanjševal možnosti nastanka kriz in ki se bo sposoben soočati z negativnim razvojem dogodkov.

Namen obrambnega sistema Republike Slovenije in s tem Slovenske vojske je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države ter njenih nacionalnih interesov. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb.
Iz namena so izpeljana naslednja poslanstva Slovenske vojske:
1. preprečevanje katerekoli vrste agresije ter ustrezen odgovor na agresijo, če do nje pride;
2. vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti;
3. podpora sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter drugim državnim organom in javnim institucijam pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanov Republike Slovenije.
Iz poslanstev Slovenske vojske izhajajo njene glavne naloge, ki so:
1. Preprečevanje katerekoli vrste agresije ter ustrezno reagiranje na agresijo, če do nje pride, ki obsega:
– izvajanje operacij nacionalne vojaške obrambe (nadzor, kontrola in zaščita kopnega, morja in zračnega prostora ter obramba državnega ozemlja);
– sodelovanje v operacijah v okviru mednarodnih organizacij (kolektivna obramba po 5. členu Severnoatlantske pogodbe).
2. Vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti, ki obsega:
– obrambno diplomacijo (dvostransko in večstransko sodelovanje);
– graditev varnosti in zaupanja, uravnavanje oboroževanja in preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje (nadzor oborožitve in razorožitve, inšpekcijski nadzor tujih vojaških enot ter verifikacijske dejavnosti);
– operacije kriznega odzivanja (preventivna diplomacija, preprečevanje konfliktov in ohranjanje, vsiljevanje ali vzdrževanje miru, humanitarna pomoč, pomoč pri izvajanju humanitarne pomoči) ter boj proti mednarodnemu terorizmu in drugim grožnjam miru.
3. Podpora sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanov Republike Slovenije, ki obsega:
– sodelovanje pri nalogah zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z načrti, opremljenostjo in organizacijo vojske;
– sodelovanje s policijo v skladu z načrti pri varovanju državne meje, sodelovanje pri obvladovanju velikih in ilegalnih migracij, sodelovanje pri preprečevanju in boju proti terorizmu ter pri izvajanju drugih nalog z njenega področja dela;
– iskanje in reševanje iz zraka, na morju in na kopnem;
– podpora znanstveno raziskovalni in tehnološki razvojni dejavnosti na obrambnem področju (sodelovanje pri načrtovanju, organizaciji in upravljanju nacionalnih obrambnih raziskav ter tehnologij in podpora projektom namenske industrije);
– evakuacija državljanov Republike Slovenije iz tujine v kriznih in vojnih razmerah.
Poslanstva in naloge Slovenske vojske neposredno določajo njen obseg in zmogljivosti.

Razvoj in opremljanje Slovenske vojske do leta 2015 temelji na procesu razvoja poklicne vojske in usmerjenosti k načrtnem doseganju ciljnih operativnih zmogljivosti, ki jih narekujejo namen, poslanstva in naloge vojske. S tem programom se prednostno zagotavlja razvoj tistih ključnih operativnih zmogljivosti, ki so namenjene za nacionalno obrambo, kot tudi za delovanje v skupnih silah zavezništva.
Razvoj Slovenske vojske izhaja iz nacionalnih interesov Republike Slovenije in nalog, ki jih pogojujeta polnopravno članstvo v NATU in razvoj skupne obrambne politike EU. Temeljno vodilo razvoja vojske je povezljivost z zavezniškimi silami in sposobnost za skupno delovanje.
Glede na obseg vojske, njene načrtovane ključne zmogljivosti in sile za delovanje v mednarodnih operacijah, se za načrtovanje in oblikovanje zmogljivosti Slovenske vojske upošteva naslednji obseg delovanja:
– majhen obseg z enoto velikosti voda,
– srednji obseg z enoto velikosti čete,
– velik obseg z enoto velikosti namenske skupine bataljonske ravni ter
– zelo velik obseg z vsemi silami, ki jih bo Republika Slovenija imela na razpolago v okviru nacionalne obrambe, oziroma z vsemi silami, ki bodo na razpolago za obrambo zavezništva.
Sočasnost in dolžina operacij oziroma delovanja bo neposredno vplivala na doseganje končnih operativnih zmogljivosti enot Slovenske vojske zaradi vzdrževanja potrebnih sil. Končne zmogljivosti Slovenske vojske bodo predvidoma omogočale:
– sočasno sodelovanje v dveh operacijah oziroma aktivnostih z delovanjem srednjega obsega v daljšem obdobju (eno leto ali več);
– sočasno sodelovanje v eni operaciji oziroma aktivnosti z delovanjem velikega obsega v omejenem obdobju (obdobje do šest mesecev) in sodelovanje v eni mirovni operaciji z delovanjem srednjega obsega v daljšem obdobju;
– v eni operaciji oziroma aktivnosti z delovanjem velikega obsega z rotacijo v daljšem obdobju.
Obseg vojne sestave Slovenske vojske se bo zmanjšal. Konec leta 2004 bo vojna sestava vojske štela do 18.000 pripadnikov. Z opuščanjem obveznega služenja v rezervni sestavi in popolnim prehodom na pogodbeno rezervo se bo najkasneje do konca leta 2010 obseg vojne sestave vojske postopno zmanjševal na okoli 14.000 pripadnikov.
Razvoj kadrovskega sistema vojske bo vključeval sistemsko ureditev pridobivanja kadrov, njihovo karierno pot, urejanje delovno pravnega statusa ter zadrževanje in odhod iz vojaške službe. Sistem popolnjevanja Slovenske vojske bo temeljil na poklicnih pripadnikih in pogodbeni rezervi. Zagotovljena možnost prostovoljnega vojaškega usposabljanja (služenje vojaškega roka) bo predstavljala dodatne možnosti za popolnjevanje stalne in rezervne sestave vojske.
Integracija procesov in funkcij upravnega dela Ministrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske z namenom, da se zagotovi učinkovitejšo pravno, kadrovsko, finančno in logistično podporo vojski pri njenem nadaljnjem preoblikovanju, razvoju in opremljanju, bo omogočila racionalizacijo delovanja Ministrstva za obrambo.
Modernizacija in opremljanje sil bosta temeljili na spremenjeni vlogi in organiziranosti vojske. Prednostno se bo moderniziralo in opremljalo premestljive sile, namenjene za delovanje v kolektivni obrambi in operacijah kriznega odzivanja. V določenem obdobju se bo v skladu s cilji slovenske varnostne in obrambne politike prednostno lahko razvijalo tudi druge sile.
Načrtovanje razvoja vojske temelji na izhodišču, da se bodo obrambni izdatki Republike Slovenije do leta 2008 postopno povečali na 2% bruto domačega proizvoda in se nato do leta 2015 ne bodo zmanjševali. Predvidena ciljna struktura obrambnih izdatkov ob koncu procesa uvajanja poklicne vojske pomeni povečanje izdatkov za operacije na račun izdatkov za osebje in bo znašala 50% za osebje, 30% za operacije in vzdrževanje ter 20% za nabave glavne opreme, infrastrukturo ter raziskave in razvoj.

Razvojni cilji Slovenske vojske v obdobju do 2015. leta so:
1. Celovita integracija Slovenske vojske v vojaške strukture NATA v dogovorjenem obsegu in času, prednostno na področju zračne obrambe ter komunikacijskih in informacijskih sistemov.
2. Vzpostavitev racionalne in enostavne strukture sistema poveljevanja in kontrole na strateški, operativni in taktični ravni, podprti s sodobnimi komunikacijskimi in informacijskimi sistemi, ki bodo omogočali povezljivost sistemov s poveljstvi in enotami NATA.
3. Vzpostavitev nacionalnega sistema zračne obrambe, povezljivega z integriranim sistemom obrambe NATA, ki bo omogočal izvajanje zaščite suverenosti zračnega prostora Republike Slovenije v miru.
4. Oblikovanje in razvoj premestljivih sil Slovenske vojske v obsegu 40% sestave kopenske komponente, s težiščem na bataljonski taktični skupini in bataljonu radiološke, kemične in biološke obrambe, opremljenih in usposobljenih za delovanje zunaj ozemlja Republike Slovenije ter zagotovitev potrebnih zmogljivosti za učinkovito in pravočasno izvedbo premeščanja sil z mirnodobne lokacije na območje operacij oziroma delovanja.
5. Zagotovitev premičnosti poveljstev in enot vojske na območju delovanja za premestljive sile in del nepremestljivih sil.
6. Zagotovitev vzdržljivosti premestljivih sil v skladu s standardi NATA.
7. Vzpostavitev sistema usposabljanja za zagotavljanje razpoložljivih sil v skladu z izvajanjem namenskih nalog, v predvidenem času in v skladu z NATO standardi.
8. Vzpostavitev celovitega kadrovskega sistema in upravljanja s kadri, s katerim bo omogočeno doseganje usklajene kadrovske strukture Slovenske vojske, postopna odprava kadrovskih neskladij ter pravočasno in usmerjeno načrtovanje kariernih poti pripadnikov.
9. Oblikovanje celovitega sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja v okviru Centra za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, z uporabo sodobnih sredstev in metod ter vključevanjem sodobnih znanstvenih spoznanj.
10. Vzpostavitev celovitega logističnega sistema za zagotovitev delovanja vojske, modernizacija in nabava logističnih sredstev ter zagotovitev odzivnosti in usklajenosti logističnega sistema z dolgoročnimi in srednjeročnimi načrti ter programi.
11. Zagotovitev ustrezne podpore države gostiteljice za zavezniške sile in organizacije, ki se bodo v skladu z mednarodnimi pogodbami nahajale in delovale na ozemlju Republike Slovenije oziroma bodo v tranzitu.
12. Celostna vključitev in vpetost Slovenske vojske kot sestavnega dela obrambnega, gospodarskega, znanstveno-raziskovalnega, izobraževalnega in splošnega dolgoročnega razvoja države, ki bo spodbujala in prispevala k hitrejšemu znanstveno-tehnološkemu razvoju in uvajanju novih tehnologij, povečevala konkurenčnost domačega gospodarstva in njegovo povezovanje z gospodarstvi najbolj razvitih držav, ne le na področju namenske industrije, temveč tudi drugih dejavnosti.

Strategija razvoja vojske temelji na razvoju ključnih zmogljivosti. Zmogljivosti vojske morajo zagotoviti usklajenost poslanstva, nalog in dolgoročnih ciljev. Temeljno vodilo bo doseganje, vzdrževanje in izboljševanje tistih operativnih zmogljivosti, ki podpirajo glavne naloge vojske. Te zmogljivosti morajo zadovoljiti zlasti potrebe nacionalne in kolektivne obrambe ter izvajanje drugih glavnih nalog.
Premestljivost sil z mirnodobne lokacije na območje operacij se bo zagotavljala z zmogljivostmi strateškega transporta, pripravo nacionalne infrastrukture ter potrebnih sil in sredstev za učinkovito in pravočasno premeščanje sil.
Povečanje premičnosti poveljstev in enot na območje delovanja se bo zagotavljalo z nabavo bojnih vozil in zračnim transportom taktičnega dosega. Premičnost bo zagotovljena za vse premestljive sile in za del nepremestljivih sil.
Vzdrževanje potrebne ravni bojne učinkovitosti enot se bo zagotavljalo za čas trajanja operacije s pravočasnim planiranjem, zagotavljanjem in pripravo potrebnih sil in sredstev. Zagotovljena bo premičnost ter učinkovito izvajanje oskrbe samostojno ali v sodelovanju z drugimi državami. Premestljive enote Slovenske vojske bodo organizirane in opremljene za samostojno delovanje za najmanj 30 dni.
Razpoložljivost sil in prehajanje enot v različne stopnje pripravljenosti bo usklajeno s standardi NATA in skladno z operativnimi cikli enot. Sile bodo usposobljene, opremljene in pripravljene za izvedbo konkretne naloge pod določenimi pogoji in v določenem času.
Sposobnost preživetja in zaščite sil na bojišču se bo zagotavljala s potrebno aktivno in pasivno zaščito ljudi, ustrezno opremo in infrastrukturo, premičnostjo, ustrezno zdravstveno oskrbo in zračno obrambo. Sposobnost preživetja bo povečana tudi z uporabo podatkov sistema zgodnjega odkrivanja in opozarjanja, ki ga ima NATO in uvajanjem lastnih elementov sistema zgodnjega odkrivanja in opozarjanja.
Učinkovitost bojevanja se bo zagotavljala z razvojem in modernizacijo bojnih in nebojnih sistemov, z uporabo novih tehnologij, ustrezno stopnjo usposobljenosti ter motiviranosti pripadnikov za izvedbo nalog. Učinkovit sistem poveljevanja in kontrole ter komunikacij bo zagotovljen z modernizacijo, s katero se bo prednostno zagotavljalo potrebno informacijsko podporo in povezljivost s poveljstvi in enotami NATA.
Učinkovitost obveščevalne zagotovitve se bo zagotavljala z razvojem obveščevalne dejavnosti, ki bo s svojimi organizacijskimi in tehnološkimi rešitvami zadovoljevala nacionalne vojaške potrebe in delovanje Slovenske vojske znotraj zavezništva. Pri tem bo odločilnega pomena funkcionalno povezovanje obveščevalne dejavnosti vojske in Ministrstva za obrambo.
Doseganje zahtevane stopnje tehnične in funkcionalne povezljivosti z drugimi vojaškimi organizacijami bo zagotovljeno z uvajanjem standardov NATA pri organiziranosti, načinu delovanja in opremljanja vojske.

Doktrina delovanja Slovenske vojske bo upoštevala nacionalne značilnosti ter standarde in načela NATA. Doktrinarne rešitve se bodo prilagajale razvoju Slovenske vojske in spremembam v NATU.
V Slovenski vojski bo zagotovljena potrebna zmogljivost presoje, načrtovanja, premeščanja, vzdrževanja in poveljevanja s silami doma in v tujini. Zagotovljena bodo ustrezna sredstva za poveljevanje ter obdelavo (obveščevalnih) podatkov in informacij na strateški ravni. Na operativni ravni bodo potrebe po zmogljivostih že izbrane in določene. Osnovne vojaške enote, ki jih bo vojska potrebovala za izvajanje mednarodnih operacij oziroma aktivnosti, bodo v principu taktično samozadostne enote (načelno ravni bataljona). Te enote bodo sestavljene in usposobljene za delovanje po načelih oblikovanja sil za izvedbo določene naloge (v nadaljnjem besedilu: namenske sile). Hkrati bodo to ključne vojaške zmogljivosti za izvajaje drugih nalog.
Slovenska vojska bo sposobna izvajati na območju države združeno bojevanje na ravni brigade oziroma organiziranja, premeščanja in uporabe dveh bataljonskih taktičnih skupin avtonomno na dveh različnih smereh, z ognjeno podporo višje ravni ali v sestavi višje enote.
Slovenska vojska bo sposobna za obrambo nacionalnega ozemlja v enem letu organizirati združeno taktično enoto brigadne ravni, ki bo sposobna izvajati vse kopenske oblike delovanja v sestavi višje enote zavezništva in ob ognjeni podpori zaveznikov, oziroma dve združeni taktični enoti brigadne ravni v daljšem časovnem obdobju. Sposobna bo uporabljati bojne multiplikatorje sistema poveljevanja po pridodanih elementih. Sistem poveljevanja in kontrole bo omogočal vključevanje v podobne sodobne sisteme NATA.
Republika Slovenija bo zagotovila premestljivost vseh sil, ki bodo načrtovane za izvajanje zavezniškega delovanja izven državnega ozemlja.
Del enot Slovenske vojske za zagotovitev bojnega delovanja bo namensko organiziran, usposobljen in opremljen za podporo premestljivim enotam.
Nepremestljive sile bodo, poleg prostih zmogljivosti premestljivih sil, glavna podpora sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugim državnim organom in javnim institucijam.
Slovenska vojska bo v sodelovanju z zavezniki zagotovila potrebne zmogljivosti za učinkovito delovanje operacij v zračnem prostoru. Glede na možne grožnje iz zraka bo organizacija poveljevanja in kontrole zagotavljala pogoje za hitro izvedbo odločitev na politično-vojaški ravni v miru in v vojni. Elementi sistema bodo povezljivi z zavezniškimi sistemi in bodo neposredno podpirali postopno integracijo v združen sistem razširjene zračne obrambe NATA.
Zagotovljene bodo zmogljivosti za taktični vertikalni manever bojne skupine na ozemlju Republike Slovenije in za podporo delovanja bataljonski taktični skupini v vseh oblikah bojnega delovanja ali bojne podpore. Zmogljivosti za taktični vertikalni manever bodo omogočale taktični premik pehotne čete v enem naletu.
Slovenska vojska bo v sodelovanju z zavezniki razvijala potrebne zmogljivosti za učinkovito delovanje na morju in pod njim. Zagotavljala bo varen dostop in varovanje pomorskih poti ter pristanišča Koper. Obramba slovenskega akvatorija se bo izvajala tudi z večnamenskimi bojnimi sistemi s kopna, s posebnim poudarkom na racionalizaciji in poenotenju bojnih sredstev.
Kljub pospešenemu procesu preoblikovanja Slovenske vojske bo Republika Slovenija ohranjala nekatere posebnosti na vojaškem področju, kot sta prostovoljno vojaško usposabljanje za obrambo države ter oblikovanje strateške rezerve kadrov, oborožitve in opreme (koncept t.i. tretjega kroga). Te rezerve bodo v primeru potrebe omogočale nadomeščanje izgub in povečanje zmogljivosti vojske, v skladu z nacionalnimi in zavezniškimi ocenami ogroženosti. Zato se bo ohranjala vojaška evidenca tako, da bodo strateške rezerve oblikovane okoli 20.000 pripadnikov Slovenske vojske. Izvedene bodo tudi druge priprave z namenom, da bi bila lahko operativna zmogljivost teh sestav dosežena v dveh letih. Aktiviranje teh zmogljivosti bo temeljilo na politični odločitvi. Vojaško opremo in oborožitev za vzdrževanje teh zmogljivosti bo Republika Slovenija prikazovala v skladu s sprejetimi mednarodnimi pogodbami. Za upravljanje s strateškimi rezervami in njihovo aktiviranje bodo skrbela teritorialno razmeščena razvojna jedra. Ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma v neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja je možna tudi ponovna uvedba izvajanja vseh sestavin splošne vojaške obveznosti.

Glede na vlogo v bojevanju se bodo sile Slovenske vojske delile na:
– sile za bojevanje, ki bodo namenjene, da z ognjeno močjo in manevrom premagajo nasprotnika oziroma mu povzročijo čim večje izgube;
– sile za bojno podporo, ki bodo namenjene zagotavljanju ognjene moči in operativno podporo silam za bojevanje;
– sile za zagotovitev bojnega delovanja, ki bodo namenjene zagotavljanju podpore bojnim silam, predvsem na področju administrativne podpore in logistike;
– sile za podporo poveljevanja in kontrole, ki bodo namenjene zagotavljanju neprekinjenega delovanja funkcij poveljevanja in kontrole.
Glede na sposobnost premeščanja se bodo sile delile na:
– premestljive sile, ki bodo organizirane, opremljene in usposobljene za izvajanje vseh nalog doma in v tujini;
– nepremestljive sile, ki bodo organizirane, opremljene in usposobljene za izvajanje nalog na nacionalnem ozemlju, podporo in dopolnjevanje premestljivih sil, podporo sil zavezništva in drugih nalog v nacionalni pristojnosti na območju države in v njeni neposredni bližini.
Veliko število nalog vojske bo zahtevalo načrtno razpoložljivost in načrtno zagotavljanje sil v različnih stopnjah pripravljenosti. Glede na stopnjo pripravljenosti se bo vojska delila na:
– sile v visoki stopnji pripravljenosti, ki bodo zagotavljale doseganje polne bojne pripravljenosti v največ 90 dneh. Namenjene bodo izvajanju nalog pri zaščiti nacionalnih interesov ter za delovanje v zavezništvu. Sile v visoki stopnji pripravljenosti bodo, razen sil za nadzor zračnega prostora, v celoti premestljivega tipa. Opremljene in usposobljene bodo za delovanje na celotnem območju države in zunaj nje. Praviloma bodo popolnjene s stalno sestavo;
– sile v nizki stopnji pripravljenosti, ki bodo imele od 91 do 180 dnevni rok za doseganje polne bojne pripravljenosti. Namenjene bodo predvsem podpori delovanja sil v visoki stopnji pripravljenosti in njihovi dopolnitvi. Popolnjene bodo s poklicno sestavo in pogodbeno rezervo;
– sile z daljšim časom vzpostavitve, ki bodo imele več kot leto dni za doseganje polne bojne pripravljenosti. Namenjene bodo za nacionalno obrambo in dopolnjevanje sil. Popolnjene bodo pretežno z rezervno sestavo.
Glede na čas pripravljenosti se bodo poveljstva in enote delile še na kategorije pripravljenosti, kot je določeno za sile NATO.

Sile za bojevanje bodo sestavljene iz motoriziranih, oklepnih, oklepno-mehaniziranih in gorskih enot ter enote za specialno bojevanje. Organizirane bodo v brigadni strukturi in samostojnih enotah pri Poveljstvu sil Slovenske vojske.
Motorizirani bataljon bo temeljna enota, namenjena za bojno delovanje v nacionalni in kolektivni obrambi ter za izvajanje operacij za podporo miru. Slovenska vojska bo imela tri motorizirane bataljone, ki bodo uvrščeni v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti. Prvi motorizirani bataljon bo dosegel končno operativno zmogljivost v letu 2006, drugi v letu 2007 in tretji v letu 2009.
Oklepni in oklepno – mehanizirani bataljon bosta nosilca manevrskega bojevanja. Oba bataljona bosta uvrščena v kategorijo nepremestljivih sil v nizki stopnji pripravljenosti. V strukturi vojske bosta ostala do konca življenjske dobe tankov kot glavnih bojnih sistemov, ko bodo ti zamenjani z ustreznimi novimi bojnimi sistemi.
Gorski bataljon bo bojna enota, namenjena predvsem za protipehotno delovanje v visokogorju. Uvrščen bo v kategorijo nepremestljivih sil v nizki stopnji pripravljenosti, del enote pa bo lahko uvrščen v kategorijo premestljivih sil.
Enota za specialno bojevanje bo bojna enota, namenjena izvidovanju, iskanju in reševanju ter izvajanju drugih oblik specialnega bojevanja. Enota bo uvrščena v premestljive sile v visoki stopnji pripravljenosti. Organizacijsko bo lahko delovala kot samostojna enota ali kot del obveščevalno izvidniškega bataljona. Dolgoročno bo razvijala predvsem zmogljivost za izvajanje nalog globinskega izvidovanja.

Sile za bojno podporo bodo sestavljene iz inženirskih in artilerijskih enot, enot radiološke, kemične in biološke obrambe, enot za zračno obrambo, pomorskih enot in enot za zračni transport.
Inženirski bataljon bo zagotavljal premičnost bojnih enot in oviranje nasprotnika. Z delom zmogljivosti bo podpiral delovanje premestljivih sil pri skupnem delovanju izven območja države. Bataljon bo končne operativne zmogljivosti dosegel leta 2008. Uvrščen bo v nepremestljive sile v nizki stopnji pripravljenosti. Del bataljona bo uvrščen v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi.
Artilerijski bataljon bo zagotavljal ognjeno podporo enotam Slovenske vojske. Opremljen bo z dvema tipoma orožij (kalibra 155 mm in 105 mm). Bataljon bo končne operativne zmogljivosti dosegel leta 2006. Uvrščen bo v nepremestljive sile v nizki stopnji pripravljenosti. Del bataljona bo uvrščen v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi.
Bataljon radiološke, kemične in biološke obrambe bo zagotavljal zmogljivosti za radiološko, kemično in biološko detekcijo ter dekontaminacijo enot. Končne operativne zmogljivosti bo dosegel leta 2009. Bataljon bo uvrščen v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti.
Bataljon zračne obrambe bo namenjen za zračno obrambo enot in ključnih objektov, pomembnih za obrambo, na malih in srednjih višinah. Bataljon bo končne operativne zmogljivosti dosegel do leta 2012. Uvrščen bo v nepremestljive sile v nizki stopnji pripravljenosti. Del bataljona bo uvrščen v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi.
Mornariški divizion bo namenjen zagotavljanju zmogljivosti za delovanje na in pod morjem. Divizion bo končne operativne zmogljivosti dosegel do leta 2015. Uvrščen bo v nepremestljive sile v nizki stopnji pripravljenosti. Del diviziona bo v visoki stopnji pripravljenosti s poudarkom na izvajanju nalog iskanja in reševanja na morju ter izvajanja nalog pod morjem.
Helikopterski bataljon bo namenjen zagotavljanju podpore bojnega delovanja s težiščem na zagotavljanju vertikalnega manevra. V sestavi helikopterskega bataljona bodo razvite zmogljivosti zračnega transporta poškodovancev in ranjencev. Bataljon bo končne operativne zmogljivosti dosegel do leta 2014. Uvrščen bo v premestljive sile v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi.

Sile za zagotovitev bojnega delovanja bodo sestavljene iz poveljniško logističnih enot, letalske baze, poveljstev in vojaško teritorialnih enot, logističnega centra, zdravstvenega centra in enote vojaške policije.
Poveljniško logistični bataljon bo namenjen zagotovitvi bojnega delovanja poveljstva brigade in enot v sestavi. Končne operativne zmogljivosti bo dosegel leta 2009. Bataljon bo uvrščen v premestljive sile v visoki stopnji pripravljenosti.
Letalska baza bo namenjena zagotovitvi letalskih dejavnosti na območju letališč ter zmogljivosti za delovanje letališč, vključno s splošno logistično podporo, varovanjem, oskrbo in vzdrževanjem letalskih tehničnih sredstev, vzdrževanjem letališke infrastrukture in za podporo države gostiteljice. V sestavi baze bo delovala tudi letalska transportna enota. Letalska baza bo uvrščena v nepremestljive sile v visoki stopnji pripravljenosti. Del baze bo uvrščen v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi.
Vojaško teritorialne enote bodo namenjene za izvajanje nalog za varovanje ozemlja in vitalnih infrastrukturnih objektov, opravljanje nalog vojaške teritorialne logistike, delovanje pretežnega dela vojaške infrastrukture ter zagotavljanje pogojev za povečanje obsega in strukture sil nad z organizacijsko mobilizacijskim razvojem določenim obsegom. Sodelovale bodo z nosilci civilne obrambe pri materialno zdravstveni oskrbi na lokalni in regionalni ravni ter izvajale del nalog podpore države gostiteljice.
Za izvajanje bojnih nalog bodo po mobilizaciji, v okviru območja odgovornosti vojaškega teritorialnega poveljstva, razvite enote različnih namembnosti od voda do čete. Organizirane bodo po modularnem principu in praviloma ne bodo zapuščale območja odgovornosti. Opremljene bodo s pehotno oborožitvijo. Razvrščene bodo v nepremestljive sile z daljšim časom za doseganje bojne pripravljenosti.
V sestavi vojaško teritorialnih enot bodo enote za varovanje objektov, enote za bojni nadzor ozemlja, inženirske enote ter logistične enote.
Logistični center bo namenjen organiziranju in izvajanju tehničnega vzdrževanja zahtevnejših materialnih sredstev na vseh stopnjah, razen letalskih in mornariških tehničnih sredstev. Izvajal bo oskrbo in transport materialnih sredstev do enot Slovenske vojske ter vzdrževal infrastrukturo. Zagotavljal bo nabavo, skladiščenje, vzdrževanje zalog in rezerv vojske, distribucijo in izločanje materialnih sredstev iz uporabe. Izvajal bo specialistično usposabljanje za logistične vojaške evidenčne dolžnosti. Končne operativne zmogljivosti bo dosegel leta 2009. Center bo uvrščen v kategorijo nepremestljivih sil v nizki stopnji pripravljenosti. Del centra bo uvrščen v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi.
Zdravstveni center bo namenjen za zagotavljanje druge ravni zdravstvene oskrbe enot, izvajanje nalog s področja medicine dela, zdravstvene oskrbe pripadnikov vojske in veterinarske oskrbe. Usmerjal bo razvoj in delovanje zdravstvene in veterinarske oskrbe. Center bo končne operativne zmogljivosti dosegel leta 2007. Uvrščen bo v kategorijo nepremestljivih sil z daljšim časom vzpostavitve. Del centra bo uvrščen v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi.
Bataljon vojaške policije bo namenjen izvajanju vojaškopolicijskih nalog ter nalog protidiverzantske in protiteroristične zaščite v vojaških objektih ter okoliših teh objektov. Končne operativne zmogljivosti bo dosegel leta 2005. Bataljon bo uvrščen v premestljive sile v visoki stopnji pripravljenosti.

Enote za podporo poveljevanja in kontrole bodo sestavljale enote za zveze, enota za nadzor zračnega prostora in obveščevalno izvidniške enote.
Bataljon za zveze bo namenjen za zagotavljanje delovanja stacionarnega in premičnega komunikacijskega in informacijskega sistema vojske ter nadzor in upravljanje komunikacijskih in informacijskih sistemov na strateški in operativni ravni. Bataljon bo končne operativne zmogljivosti dosegel leta 2007. Uvrščen bo v nepremestljive sile v visoki stopnji pripravljenosti. Del enote bo uvrščen v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi.
Bataljon za nadzor zračnega prostora bo namenjen za neprekinjeno izvajanje nadzora in kontrole zračnega prostora Republike Slovenije. Z večjim delom zmogljivosti bo neposredno zagotavljal delovanje in postopno integracijo Slovenske vojske v združen sistem razširjene zračne obrambe NATO. Končne operativne zmogljivosti bo dosegel leta 2009. Uvrščen bo v nepremestljive sile v visoki stopnji pripravljenosti.
Obveščevalno izvidniški bataljon bo namenjen zbiranju, analiziranju ter posredovanju vojaških obveščevalnih podatkov in informacij uporabnikom na strateški in operativni ravni. V sestavi bataljona bodo enota brezpilotnih letal, enota za elektronsko bojevanje, enota globinskih izvidnikov, enota za psihološke operacije, ter poveljniška in logistična enota. Bataljon bo končne operativne zmogljivosti dosegel leta 2009. Uvrščen bo v kategorijo nepremestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti. Del enote bo uvrščen v kategorijo premestljivih sil v visoki stopnji pripravljenosti in se bo prilagajal namenskim silam, kadar bo v njihovi sestavi.

Generalštab Slovenske vojske je po obstoječi zakonski ureditvi organ v sestavi Ministrstva za obrambo in najvišji vojaški strokovni organ za poveljevanje z vojsko. Namenjen je opravljanju vojaško strokovnih nalog, ki se nanašajo na razvoj, načrtovanje, organizacijo, usposabljanje in delovanje Slovenske vojske.
Razmejitev področij dela med Generalštabom Slovenske vojske in upravnim delom Ministrstva za obrambo še ni ustrezna in kot vizija razvoja na tem področju je določena integrirana struktura Ministrstva za obrambo kot končni cilj. Nadaljnja temeljita analiza procesov in funkcij v obrambnem sistemu bo podlaga za vzpostavitev bodoče organizacijske strukture Ministrstva za obrambo po zgledu sodobnih obrambnih sistemov, ki bo omogočala racionalizacijo in optimizacijo izvajanja procesov ter funkcij. Glede na normativno ureditev javne uprave bodo nekatere rešitve, ki določajo organizacijske oblike v Ministrstvu za obrambo, v daljšem prihodnjem obdobju verjetno spremenjene skladno s potrebami, ki jih bodo narekovale izkušnje in razvojne potrebe.
Skrajni ciljni rok za integracijo upravnih in strokovnih nalog obrambe ter poslovnih funkcij v Ministrstvu za obrambo in vojski je predviden za leto 2008. Prvi integracijski procesi so načrtovani tako, da bodo končani predvidoma v letu 2006 z vzpostavitvijo integrirane civilno-vojaške strukture na obveščevalnem in varnostnem področju, področju informatike in komunikacij, protokola in obveščanja javnosti ter operativne logistike v okviru vojske oziroma poslovnega dela logistike (nabava, finance, javna naročila itd.) v ločenih organizacijskih enotah Ministrstva za obrambo za področje financ, računovodstva in nabave.
Poveljstvo sil Slovenske vojske je združeno poveljstvo za delovanje na operativni in taktični ravni. Poveljstvo bo odgovorno za pripravljenost, dopolnjenost in usposobljenost podrejenih poveljstev in enot. Poveljstvo sil bo vodilo delovanje Slovenske vojske v tujini, načrtovanje in vodenje operacij v zračnem prostoru Republike Slovenije v miru ter za njihovo usklajevanje z zavezništvom.
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje bo izvajalo selekcijo in usposabljanje vojakov ter usposabljanje in izobraževanje vojaškega osebja na vseh ravneh. Razvijalo in preizkušalo bo doktrine in pravila, določalo standarde bojne usposobljenosti ter sodelovalo pri evalvacijah enot in poveljstev. V njegovi sestavi bodo centri (za doktrino in razvoj, usposabljanje in bojno usposabljanje) in šole (za podčastnike in častnike, letalska šola, gorska šola, šola tujih jezikov in poveljniško štabna šola). Predvidoma bo ustanovljeno do leta 2005.
Poveljstvo za zagotovitev delovanja bo namenjeno načrtovanju, organizaciji in koordinaciji logistične zagotovitve delovanja vojske, usklajevanju aktivnosti in nalog materialno zdravstvene oskrbe, premikov in podpore države gostiteljice. Izvajalo bo vzdrževanje infrastrukture in nadzor ozemlja. Združevalo bo zmogljivosti logističnega centra, zdravstvenega centra, letalske baze, vojaško teritorialnih poveljstev in enot ter enote vojaške policije. Predvidoma bo ustanovljeno do leta 2005.
Poveljstvo brigade bo organ poveljevanja in kontrole z enotami v sestavi brigade. Odgovorno bo za pripravljenost, popolnjenost in usposobljenost podrejenih enot.

Sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja bo obsegal temeljno, osnovno in dopolnilno vojaško izobraževanje in usposabljanja. Zagotavljal bo sistematično in načrtno pripravo za začetne dolžnosti v vojaškem poklicu, stalno nadgradnjo vojaško strokovne usposobljenosti, usposabljanje za opravljanje tipičnih dolžnosti v okviru posameznega vojaškega poklica ter usposabljanje vojaških enot za učinkovito izvajanje nalog. Sistem bo omogočal redne oblike izobraževanja in usposabljanja (iz dela), izobraževanje in usposabljanje ob delu in na daljavo. Po obsegu, organizaciji in vsebini izobraževanja in usposabljanja se bo prilagajal načrtovani strukturi in nalogam vojske, s težiščem na praktičnem usposabljanju posameznika in osnovnih taktičnih enot. Zagotavljal bo takšno raven vojaške izobrazbe in usposobljenosti, ki bo omogočala gibljivost vojaškega kadra znotraj celotnega obrambnega sistema ter tudi prehodnost iz civilnih poklicev v vojaške in obratno. Posebna pozornost bo usmerjena v razvoj osnovnih vojaških veščin in vojaških ved.
Nosilec vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter znanstveno raziskovalnega dela in tehnološkega razvoja vojske bo poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. Pri izvajanju vojaškega izobraževanja in usposabljanja bo sodelovalo z domačimi in tujimi izobraževalnimi institucijami ter enotami Slovenske vojske. S sodelovanjem civilnih izobraževalnih ustanov se bodo izvajale predvsem najvišje oblike izobraževanja (podiplomski študij). Z vgradnjo vojaških modulov v programe višjih in visokih strokovnih šol ter fakultet se bo izvajalo tudi izobraževanje za pridobitev osnovne izobrazbe. Dopolnilno vojaško izobraževanje in usposabljanje se bo deloma lahko izvajalo v tujini.
Center za doktrino in razvoj bo nosilec izdelave doktrin in pravil, znanstveno raziskovalnega dela in tehnološkega razvoja vojske, razvoja in evalvacije oborožitvenih sistemov ter programiranja specialističnega izobraževanja in usposabljanja. Sodeloval bo pri izdelavi formacij Slovenske vojske in evalvaciji poveljstev in enot. Center bo aktivno sodeloval pri izvedbi programov izobraževanja in usposabljanja, nadzoroval kvaliteto izvedbe pedagoških procesov ter vodil in usmerjal podeljevanje pravic predavati na vojaških šolah. Začetne operativne zmogljivosti bo dosegel konec leta 2004, polne operativne zmogljivosti pa leta 2006.
Center za usposabljanje bo nosilec temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja vojaškega osebja stalne in rezervne sestave. Izvajal in usmerjal bo izvajanje temeljnega in osnovnega vojaškega usposabljanja vojakov za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti ter koordinacijo specialističnega usposabljanja. Sodeloval bo pri izdelavi in vzpostavljanju standardov za urjenje posameznika, skupine in oddelka pehote. Določene oblike usposabljanja bo izvajal v stalnih organizacijskih oblikah. Praviloma bo center edina vstopna točka za zaposlovanje v vojski.
Center za bojno usposabljanje bo namenjen za organizacijo in izvajanje bojnih urjenj z bojnimi streljanji od ravni čete navzgor in poveljniško štabnih vaj s poudarkom na računalniško podprtih procesih. Prilagajal se bo procesom doseganja končnih operativnih sposobnosti enot. Na vseh področjih usposabljanja bo vzpostavil tesno sodelovanje s centrom za doktrino in razvoj, na področju štabnih vaj pa predvsem s poveljniško štabno šolo. Vodilo pri zagotavljanju pogojev urjenja bodo standardi, uveljavljeni v NATU. Urjenja enot se bodo praviloma izvajala na vadiščih in streliščih Slovenske vojske, urjenje taktičnih skupin bataljonske ravni in vaje premeščanja pa tudi v tujini.
Šola za podčastnike bo nosilec osnovnega vojaškega strokovnega izobraževanja in usposabljanja podčastnikov in nižjih vojaških uslužbencev. Izvajala in usklajevala bo dopolnilno usposabljanje za začetne poveljniške dolžnosti do ravni voda in koordinirala izvajanje osnovnega specialističnega usposabljanja. Izvajala bo nadaljnje izobraževanje nižjih in višjih podčastniških dolžnosti. Usposabljanje in izobraževanje bo izvajala za poveljniško-enotovne, specialistične in štabne dolžnosti podčastnikov in nižjih vojaških uslužbencev.
Šola za častnike bo nosilec osnovnega vojaškega strokovnega izobraževanja in usposabljanja častnikov. Pristojna bo za koordinacijo in izvajanje dopolnilnega usposabljanje za začetne poveljniške dolžnosti do ravni čete. Šola bo usklajevala izvajanje temeljnega specialističnega usposabljanja.
Letalska šola bo nosilec šolanja pilotov in drugega letalskega strokovnega osebja za pridobitev osnovnih licenc za opravljanje poklica ter usposabljanja za tip zrakoplova in vsa posebna letalska pooblastila. Razvoj šole bo ob vzdrževanju mednarodno priznanega statusa po združenih letalskih predpisih usmerjen v oblikovanje nacionalne letalske šole, pristojne za šolanje poklicnih pilotov in letalskega tehničnega osebja za potrebe državnih organov Republike Slovenije in po posebni odločitvi tudi nacionalnega letalskega prevoznika. Letalska šola bo izvajala šolanje vojaškega osebja tudi na obstoječih letalih PC 9, dokler zaradi iztrošenosti ne bodo izločeni iz uporabe.
Gorska šola bo nosilec usposabljanja za pridobitev strokovne usposobljenosti za specialistično področje bojevanja v gorah. Predvidoma bo organizirana v okviru Centra za bojno usposabljanje.
Šola tujih jezikov bo nosilec izobraževanja tujih jezikov po standardih NATO (prednostno angleščine, francoščine in nemščine) za pripadnike enot, organov in organizacij s področja nacionalne varnosti Republike Slovenije in Partnerstva za mir ter učenja slovenščine kot tujega jezika. Šola bo tudi nosilec prevajalske dejavnosti in lektoriranja, jezikovne verifikacije standardov ter vojaških publikacij zavezništva in vojaško terminološkega usposabljanja za pripadnike vojske. Pod okriljem mednarodnega sodelovanja šol bo nadaljeval z delom center Partnerstva za mir za jezike.
Poveljniško štabna šola bo nosilec vseh oblik nadaljevalnega izobraževanja častnikov in vojaških uslužbencev. Izobraževanje bo potekalo na treh ravneh. Poveljniško štabna raven bo pogoj za vključevanje v delo štabov (poveljstev). Druga in tretja raven bosta zagotavljali selekcijsko poveljniško izobraževanje, primerljivo z generalštabnimi in obrambnimi šolami v tujini. Predstavljala bo mesto intelektualne izmenjave razvojnih konceptov, idejnih rešitev in njihove validacije. S svojimi izdelki bo šola prispevala k sistemskim in konceptualnim rešitvam na področju razvoja in delovanja vojske. Sodelovala bo v pripravi posameznikov za delo v tujini.

S preoblikovanjem vojske bo vzpostavljeno novo razmerje med posameznimi kategorijami pripadnikov vojske. Slovenska vojska bo nadaljevala popolnjevanje s poklicnimi pripadniki in pogodbeno rezervo ter s tem povečevala operativne sposobnosti sil. Delovno pravni status vojaških oseb bo prilagojen nalogam in načinu delovanja poklicne vojske in primerljiv z rešitvami v državah članicah NATA. Posebna pozornost bo namenjena motiviranju, nagrajevanju, izobraževanju in usposabljanju ter odpustu pripadnikov iz vojske. Predvidoma bo treba zagotoviti obvezno služenje v pogodbeni rezervi po preteku pogodbe o zaposlitvi v poklicni sestavi.
Na podlagi načrta razvoja kadrov in kariernih poti bo uveljavljen dopolnjen način pridobivanja kadrov in popolnjevanja vojske s kariernimi in pogodbenimi pripadniki. Odpravljene bodo pomanjkljivosti pri izvajanju kadrovskih postopkov, kar bo omogočilo vzpostavitev transparentnega kadrovskega sistema in njegovo primerljivost z vojaškimi kadrovskimi sistemi držav članic zavezništva.
Izvajanje vojaške dolžnosti se bo obnovilo v primeru povečane nevarnosti napada na državo, neposredne vojne nevarnosti oziroma v primeru razglasitve izrednega ali vojnega stanja. Temu cilju bodo prilagojene obrambne priprave države v miru, vključno s potrebnim vzdrževanjem in vodenjem vojaške evidence ter drugih priprav za ponovno izvajanje sestavin splošne vojaške dolžnosti.

Z zmanjšanjem obsega vojne sestave in prestrukturiranjem sil za izvajanje novih nalog bo vzpostavljen nov model organiziranosti logistike ter nova struktura in popolnitev logističnih elementov in enot. Osnova za zagotovitev učinkovitosti delovanja bo ustrezno razmerje med logistično avtonomnostjo in naslanjanjem na zmogljivosti zavezniških in civilnih virov, praviloma na podlagi pogodbenih odnosov. Delovanje in vzpostavitev logistične organiziranosti vojske po vstopu v zavezništvo presega nacionalne okvire.
Logistična zagotovitev delovanja v NATO vodenih operacijah bo temeljila na nacionalni logistični podpori in določeni stopnji večnacionalne podpore. V večnacionalni podpori bo lahko šlo za specializirano vlogo, vlogo vodilne države ali večnacionalno združeno enoto za logistično podporo.
Zmogljivosti bodo organizirane v sestavi poveljstva za zagotovitev delovanja, v poveljniško logističnem bataljonu in poveljniško logističnih enotah v sestavi bataljonov.
Izveden bo prehod iz logistične organiziranosti po službah na organiziranost po funkcionalnih področjih (oskrbovanje, premiki in transport, vzdrževanje materialnih sredstev, zdravstvena zagotovitev, vojaška infrastruktura ter finančna zagotovitev). Uveljavljene bodo spremembe v povezovanju z organi civilne obrambe na področju podpore države gostiteljice in materialno zdravstvene oskrbe. Tretja in četrta raven zdravstvene oskrbe vojske se bosta izvajali v sistemu javnega zdravstva. Določeni in uveljavljeni bodo standardi logistične samozadostnosti po nivojih in strukturi sil v skladu z doseganjem končnih operativnih sposobnosti osnovnih enot.
Oblikovan bo celovit informacijski sistem logistike, ki bo omogočal večjo odzivnost vojaške logistike, kompatibilnost in izmenjavo podatkov ter informacij znotraj obrambnega sistema Republike Slovenije in z informacijskimi sistemi NATA.

Spremembe v sistemu opremljanja bodo omogočile vzpostavitev enotnega in racionalnega sistema opremljanja, ki bo podpiral razvoj ciljnih zmogljivosti vojske in bo sposoben integrirati različne finančne vire. Integracija procesa opremljanja bo obsegala vse faze opremljanja od identifikacije projektov do izvzema opreme in oborožitve iz uporabe. Spremembe v organizacijski strukturi Ministrstva za obrambo bodo usmerjene v zmanjševanje števila izvajalcev opremljanja. Do konca leta 2005 bo vzpostavljena povezava sistema opremljanja s sistemom obrambnega planiranja.
V opremljanje vojske z vojaško opremo in oborožitvijo, kot tudi vzdrževanje, se bo v skladu s svojimi tehnološkimi zmožnostmi in ustreznimi programi vključevala nacionalna industrija.
Za financiranje programov opremljanja vojske do leta 2007 bo značilno povečevanje rednih proračunskih sredstev ob hkratnem zmanjševanju finančnih virov na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za temeljne razvojne programe obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994–2007. Po izteku veljavnosti tega zakona bo uveljavljen tak način financiranja opremljanja vojske, ki bo ohranjal načrtovano višino deleža bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke.

Doseganje ključnih operativnih zmogljivosti vojske se bo zagotavljalo s sistematičnim in preglednim določanjem, načrtovanjem ter celovitim financiranjem programov opremljanja in modernizacije. V prihodnjem razvoju vojske bo zagotovljeno ravnotežje med uvajanjem najnovejše tehnologije ter izboljšanjem obstoječe tehnologije. Zagotovljena bo ustrezna unifikacija opreme.
Slovenski vojak bo opremljen in usposobljen za bojevanje z najsodobnejšim orožjem. Opremljanje in modernizacija bosta sledila tehnološkim zahtevam sodobnega bojevanja. Programi modernizacije bodo usmerjeni v sodobne tehnologije, ki bodo omogočale učinkovito izvajanje nalog. Modernizacija in opremljanje vojske se bosta izvajala z upoštevanjem standardov NATA in slovenskih standardov, predvsem tam, kjer so ti zahtevnejši in ne bodo imeli negativnega vpliva na skupno delovanje v zavezništvu. S tem bo zagotovljena potrebna mednarodna povezljivost enot in kompatibilnost vojaške opreme in oborožitve.

Zmogljivosti za protioklepni boj v bojnih bataljonih (motorizirani bataljon, lahki pehotni bataljon) se bodo zagotovile z nabavo in opremljanjem s sodobnimi protioklepnimi sistemi za srednje in dolge razdalje. Sistemi bodo uvrščeni v osnovno oborožitev ognjene podpore samih bataljonov. Zračna obramba enot ter objektov in okolišev, pomembnih za obrambo, se bo zagotavljala z bataljonom zračne obrambe, ki bo do leta 2012 v celoti moderniziran. Težišče modernizacije bo v nabavi in uvajanju premičnih raketnih sistemov kratkega in srednjega dosega ter pri opremljanju bataljona s sistemi za avtomatski nadzor delovanja orožij zračne obrambe, s čemer bo zagotovljena ustrezna zaščita premestljivih sil in zračna obramba objektov, pomembnih za obrambo. Nova oprema bo ustrezala zahtevam integracije v zavezniški sistem zračne obrambe.

Potrebne zaloge raket za sisteme zračne obrambe kratkega in srednjega dosega ter protioklepnih raket srednjega in dolgega dosega bodo vzpostavljene ob nabavi novih sistemov, skladno z oceno ogroženosti države, pričakovano življenjsko dobo raket in predvideno porabo raket za usposabljanje. Dopolnitev zmogljivosti osnovnih raketnih sistemov bataljona zračne obrambe bo zagotovljena z delno zamenjavo zastarelih lahkih prenosnih raketnih sistemov zračne obrambe s sodobnejšimi prenosnimi raketami kratkega dosega.

Z investicijami v nabavo, modernizacijo in opremljanje zrakoplovov ter z investicijami v sisteme za navigacijo in zveze, bo omogočena povezljivost ter varna in učinkovita uporaba zrakoplovov v državi in v zavezništvu. Zagotovitev vertikalnega manevra bataljonski taktični bojni skupini in podpora delovanja bataljonski taktični skupini v vseh oblikah delovanja, vključno z vlogo bojnega elementa ali bojne podpore, bo osnova za razvoj zmogljivosti helikopterske enote. Z dokupom in modernizacijo lahkih večnamenskih in srednjih transportnih helikopterjev bo zagotovljena sposobnost taktičnega premika pehotne čete v enem naletu in ustrezna zmogljivost za medicinsko evakuacijo po zraku. Razvoj bojne podpore iz zraka bo usmerjen v zagotovitev ustrezne opreme helikopterjev za bojevanje in bojno podporo, ki jo bo mogoče nadgraditi tudi za protiladijski boj.
Zmogljivost taktičnega izvidovanja in opazovanja iz zraka ter prenosa podatkov v realnem času bo vzpostavljena z nabavo brezpilotnih letal kratkega in zelo kratkega dosega.
Zaradi omejenih virov se bodo potrebne zmogljivosti strateškega zračnega transporta zagotavljale s sodelovanjem v mednarodnih projektih. Skladno s povečevanjem obsega delovanja enot izven območja države in zaradi geografske oddaljenosti operacij od Republike Slovenije, se bodo v minimalnem obsegu zagotovile lastne zmogljivosti za zračni transport z dosegom med 3500 in 5000 kilometri, namenjene predvsem zagotavljanju oskrbe in vzdržljivosti lastnih sil v operacijah, omejenem premeščanju sil ter morebitni nujni evakuaciji moštva iz operacij.

Modernizacija in izboljšanje zmogljivosti vojske pri neposredni ognjeni podpori, protiartilerijskem boju in udaru po globini, bo zagotovljeno z nabavo in uvajanjem zmogljivosti za odkrivanje ciljev in usmerjanje ognja s težiščem na avtomatiziranem taktičnem sistemu za upravljanje z ognjeno podporo, radarskih, senzorskih in optičnih sistemih za odkrivanje ciljev, sistemu za prednje opazovalnice in laserskem sistemu za usmerjanje ognja. Za povečanje premičnosti artilerijskih enot, manevra ognja in sposobnosti preživetja na bojišču bodo do leta 2010 končane študije in izbor primernih sodobnih sredstev za ognjeno podporo, z možnostjo realizacije do leta 2015. Do takrat se bo modernizacija izvajala predvsem z uvajanjem streliva z izboljšanimi zmogljivostmi.

Oborožitev motoriziranega bataljona in enot v sestavi namenske taktične skupine bo temeljila na družini kolesnih bojnih vozil, s katerimi bo povečana učinkovitost, ubojnost in natančnost neposredne podpore, premičnost in preživetje ključnih bojnih enot. Zmogljivosti izvidovanja, podpore in prevoza vojakov bodo zagotovljene z uvajanjem srednjega kolesnega bojnega vozila. Bojna podpora bo zagotovljena z uvajanjem integriranega srednjega minometa na srednjem kolesnem bojnem vozilu, ki bo opremljen s sodobnim sistemom za upravljanje z minometnim ognjem. Učinkovito delovanje, prevoz in zaščita ostalih bojnih in podpornih zmogljivosti bo zagotovljena z opremljanjem in modernizacijo lahkih kolesnih oklepnih vozil.

Z nabavo in modernizacijo inženirske opreme se bo povečala učinkovitost, premičnost in preživetje ključnih rodov vojske. Povečanje bojne inženirske podpore in splošne podpore bo zagotovljeno z nadaljevanjem opremljanja z lansirnimi mostovi, inženirsko podporno opremo, inženirsko konstrukcijsko opremo, inteligentnim minskim sistemom ter s taktičnim sistemom za daljinsko miniranje in razminiranje, modularnim sistemom za detekcijo min ter inženirskimi sredstvi za zagotavljanje mobilnosti, oviranja in preživetja. Nabavljeni bodo potrebni inženirski delovni stroji, kot so viličarji, dvigala, nakladalci in podobno.

Modernizacija pehotnega in ročnega strelnega orožja je predpogoj za zagotavljanje potrebnih zmogljivosti pehotnih enot Slovenske vojske. Povečana bojna moč bo zagotovljena z nabavo sodobne lahke pehotne oborožitve in optoelektronskih sredstev z možnostjo detekcije ciljev in delovanja v vseh pogojih ter z nabavo skupinskega pehotnega orožja z možnostjo modularne namestitve opreme, kot so ostrostrelske puške, puškomitraljez, mitraljez, avtomatski bombomet in specialno orožje. Povečana ubojnost in sposobnost preživetja pehote bo povečana z nabavo orožij za protioklepni boj na kratkih razdaljah in z modernizacijo skupinskega orožja za bojno podporo.

Ustrezne zmogljivosti za prevoz osebja in vojaške opreme, premik oborožitve in sposobnost evakuacije poškodovanih sredstev, vključno z medicinsko evakuacijo, bodo pomembne za doseganje ciljev sil in predstavljajo pogoj za sodelovanje vojske v kolektivni obrambi in v operacijah kriznega odzivanja. Modernizacija transportnih sredstev bo usmerjena v optimalno tipizacijo in unifikacijo voznega parka. Nabave lahkih vozil bodo usmerjene v dokup in zamenjavo večnamenskih terenskih vozil, vozil za podporo in taktičnih terenskih tovornih vozil. Poleg nabave srednjih terenskih tovornih vozil bodo zagotovljena težka terenska tovorna vozila, paletizirani nakladalni sistem, vlačilci, prikolice in podobno. Z nabavo oklepnih in klasičnih medicinskih vozil bodo vzpostavljene potrebne zmogljivosti za medicinsko evakuacijo po zemlji.

Za obrambo in zaščito akvatorija, s težiščem na dostopnih pomorskih poteh v pristanišče Koper, bo nabavljena druga hitra patruljna ladja in oprema za minimalno neposredno zaščito akvatorija.
Zaradi omejenih virov se bodo potrebne zmogljivosti strateškega pomorskega transporta zagotavljale s sodelovanjem v mednarodnih projektih.

Elektronska in komunikacijska oprema predstavlja ogrodje sodobnih komunikacijskih in informacijskih sistemov, sistemov za upravljanje z ognjem, izvidniških sistemov, sistemov za elektronsko bojevanje in sistemov za izvajanje informacijskih operacij. Kot celota, sistemi za podporo vodenja in poveljevanja (C4) zagotavljajo izmenjavo podatkov znotraj celovitega sistema poveljevanja in kontrole. Slovenska vojska bo s stalnim posodabljanjem elektronske in komunikacijske opreme zagotovila učinkovitost in povezljivost z zavezništvom.
Komunikacijski in informacijski sistemi bodo izboljšani z vzpostavitvijo bojiščnega sistema poveljevanja in kontrole, ki bo združeval taktično telekomunikacijsko hrbtenico, taktični intranet in bojno radijsko omrežje, uporabo senzorjev za pridobivanje podatkov, vojaški sporočilni sistem, sistem poročanja in podpore odločanju, sistem za upravljanje in zaščito omrežja ter uporabo globalnega pozicijskega sistema (GPS). Gibljivo, zaščiteno in redundančno telekomunikacijsko hrbtenico bo možno z uporabo taktičnih satelitskih sistemov razširiti tudi v območja delovanja vojske izven ozemlja Republike Slovenije. Z informatizacijo enot in poveljstev na taktični in operativni ravni bodo vzpostavljene zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo nad enotami v realnem času, vključno s temeljnimi komponentami s področja načrtovanja, nadzora bojnega manevra, zračne obrambe, ognjene podpore, obveščevalne zagotovitve, logistične podpore, kadrovske zagotovitve, zdravstvene oskrbe ter radiološke, biološke in kemične obrambe. Posebna pozornost bo namenjena povezljivosti in združljivosti sistemov z zavezniškimi.
Vpeljan bo sistem učinkovitega upravljanja in nadzora komunikacijskih in informacijskih sistemov, integrirane sistemske kontrole ter zagotovljene zmogljivosti za odzivanje ob informacijskih incidentih. Zagotovljena bo zaščitena radijska povezava in uvedene taktične podatkovne povezave za zračna plovila in letalske baze. Uveden bo nacionalni sistem za identifikacijo lastnih in nasprotnikovih sil.
Z nabavo elektronske in komunikacijske opreme bo zagotovljeno učinkovito izvajanje informacijskih operacij in operacij elektronskega bojevanja. Elektronski obrambi bo posvečena posebna pozornost, vključno z obrambo stacionarnih komunikacijskih in informacijskih sistemov in senzorskim nadzorom. Z njenim neprekinjenim delovanjem bodo vzpostavljeni pogoji za sodelovanje v zavezniškem sistemu kopenskega nadzora, omogočena bo obveščevalna zagotovitev enot, poveljstev in štabov ter upravljanje z obveščevalnimi podatki. Vzpostavljen bo taktični sistem za analizo in poročanje.

S sistemom oskrbe bodo enotam zagotovljene potrebne količine in ustrezna kvaliteta rezerv streliva in minsko eksplozivnih sredstev. Količine bodo določene na podlagi lastnih in skupnih ocen ogroženosti, življenjske dobe streliva in minsko eksplozivnih sredstev ter načrtovane porabe za operativno delovanje vojske. Nabavljalo se bo sodobno strelivo s povečanim dosegom, lasersko vodeno strelivo ter večnamensko konvencionalno strelivo. Vzpostavljen bo reden nadzor in kontrola streliva.

Z nabavo osebne opreme vojaka posameznika in opreme enot, ki se ne razvršča v glavno opremo, bodo povečane in izboljšane zmogljivosti vojske na področju izvidovanja, odkrivanja, identifikacije ter osebne in skupinske zaščite. Povečana bo sposobnost preživetja v pogojih radiološke, kemične in biološke kontaminacije. Razvito bo preventivno zdravstveno varstvo ter zdravstvena oskrba. Na ravni operativne logistike bo zagotovljeno izboljšanje delovanja sil v operacijah, sprejem zavezniških sil in njihova namestitev ter distribucija sredstev in opreme. Na ravni taktične logistike bo zagotovljena ustrezna lastna samozadostnost na področju oskrbe, transporta, vzdrževanja orožja in vojaške opreme.
Zmogljivosti za izvidovanje, odkrivanje in identifikacijo bodo zagotovljene z nabavo sodobnih osebnih in skupinskih sredstev za delovanje v pogojih slabe vidljivosti, kot so nočne oziroma termovizijske opazovalne in namerilne naprave, naprave za delovanje v pogojih noči, laserski daljinomeri in namerilne naprave ter sistemi za odkrivanje ostrostrelskega ognja.
Povečanje sposobnosti osebne in skupinske zaščite ter sposobnost preživetja v pogojih radiološke, kemične in biološke kontaminacije bo zagotovljeno z nabavo sredstev taktične bojne zaščite in drugih osebnih sredstev za preživetje v vseh pogojih, z nabavo radioloških, kemičnih in bioloških zaščitnih sredstev (lahke integrirane zaščitne obleke in nove zaščitne maske) ter integriranega sistema za kolektivno zaščito. Zmogljivosti za dekontaminacijo bodo zagotovljene z nabavo in uvedbo modularnega sistema za dekontaminacijo. Povečanje zaščite osebja v pogojih uporabe orožij za množično uničevanje bo zagotovljeno z razvojem in upravljanjem s celotnim radiološkim, kemičnim in biološkim bojiščnim sistemom, ki bo združeval radiološki, kemični in biološki mobilni izvidniški sistem, sistem za biološko detekcijo, sistem za kemično detekcijo, avtomatski kemični alarmni sistem, žepni radiološki detektor, sistem za nadzor vode ter radiološki, biološki in kemični laboratorij.
Z nabavo pomorske opreme in sistemov za podvodno delovanje ter podporo vojaškim potapljačem bodo zagotovljeni minimalni pogoji za izvajanje nalog Slovenske vojske na morju pri zaščiti in nadzoru pristopnih poti pristanišča Koper.
Zmogljivosti preventivne medicine bodo zagotovljene z nabavo potrebnih cepiv in diagnostičnih laboratorijev ter hrambo, vzdrževanjem in distribucijo kritične medicinske opreme in zalog krvi in krvnih nadomestkov. Zmogljivosti medicinske oskrbe bodo zagotovljene v enotah bataljonske ravni, višji nivo medicinske oskrbe pa se bo zagotavljal v zdravstvenem centru. Z uvajanjem zmogljivosti za samooskrbo bo omogočeno zagotavljanje osnovnih fizioloških potreb, prve pomoči, nadzora lastnega zdravja in obvladovanje stresa.
Povečane zmogljivosti logistike bodo zagotovljene z nabavo mobilnih delavnic in sistemov za izvajanje popravil v prednji liniji ter mobilnih sistemov za zagotavljanje električne energije. Premičnost enot bo zagotovljena z zadostnim številom ustreznih vozil ter nabavo sredstev za navigacijo in orientacijo. Zagotovljena bo potrebna logistična oprema enot za avtonomno delovanje v terenskih pogojih, ki vključuje pranje, latrine, kuhinje, namestitev, gretje, zagotovitev in shranjevanje vode, shranjevanje in distribucijo goriv in maziv ter sposobnost vzdrževanja lastne opreme in oborožitve.

Prednostni oborožitveni sistemi in glavna oprema Slovenske vojske, ki je že zagotovljena ali bo nabavljena oziroma dokupljena do leta 2010, bo:
1. Srednja bojna kolesna vozila (135) z integriranim topom, za prevoz vojakov in izvidovanje ter vozila za ognjeno podporo. Vozila bodo predstavljala osnovno bojno sredstvo motoriziranih bataljonov, zagotavljala ustrezno zaščito in preživetje sil, premičnost, bojno učinkovitost in natančnost neposredne in posredne podpore.
2. Lahka kolesna oklepna vozila (85) z različnimi nadgradnjami, kot so poveljniško vozilo, vozilo za radiološko, kemično in biološko obrambo, za medicinsko evakuacijo in protioklepni boj. Vozila bodo sestavni del oborožitve motoriziranih bataljonov, bataljona vojaške policije in bataljona za radiološko, kemično in biološko obrambo, namenjena elementom bojne podpore in zagotovitvi bojnega delovanja v sestavi bataljonske taktične skupine.
3. Dve bateriji raketnih sistemov zračne obrambe kratkega dosega in ena baterija s sodobnejšimi prenosnimi raketnimi sistemi kratkega dosega ter sistemi za avtomatski nadzor delovanja orožij zračne obrambe. Modernizacija bataljona zračne obrambe bo prednostno sledila zagotovitvi ustrezne zaščite premestljivih sil in zahtevam integracije v zavezniški integriran sistem zračne obrambe, vključno z avtomatskim nadzorom nad temi sistemi in identifikacijskim sistemom.
4. Oprema za nadzor zračnega prostora, in sicer dva radarja dolgega dosega, mobilni radar srednjega dosega ali primerljive zmogljivosti ter center za poveljevanje in poročanje. S tem bodo zagotovljeni osnovni pogoji za izvajanje zaščite zračenega prostora in vključevanje v integriran sistem zračne obrambe NATO.
5. Radiološki, kemični in biološki bojiščni sistem, ki bo obsegal radiološki, kemični in biološki mobilni izvidniški sistem, sistem za biološko detekcijo, sistem za kemično detekcijo, avtomatski kemični alarmni sistem, žepni radiološki detektor, sistem za nadzor vode ter radiološki, biološki in kemični laboratorij. Sistem bo predstavljal osnovno opremo bataljona za radiološko, kemično in biološko obrambo ter bo omogočal povečanje zaščite osebja v razmerah realne možnosti uporabe orožij za množično uničevanje. Zagotovljen bo tudi modularni sistem za dekontaminacijo.
6. Na področju inženirstva bodo zagotovljeni zlasti lansirni mostovi in inženirska konstrukcijska ter podporna oprema, sistemi za detekcijo, miniranje in razminiranje, inženirska sredstva za zagotavljanje premičnosti, oviranje in preživetje ter inženirski delovni stroji. Oprema bo v oborožitvi inženirskega bataljona.
7. Okoli 400 lahkih večnamenskih terenskih vozil, 300 lahkih terenskih tovornih vozil, 300 srednjih terenskih tovornih vozil, 100 težkih terenskih tovornih vozila ter 140 vozil za podporo za povečanje premičnosti enot.
8. Za dograditev logistike bodo zagotovljene mobilne delavnice in sistemi za izvajanje popravil v prednji liniji, mobilni sistemi za zagotavljanje električne energije in oprema za avtonomno delovanje v terenskih pogojih. S to opremo bo zagotovljena premestljivost, vzdržljivost in avtonomija enot prednostno premestljivih sil.
9. Bojiščni sistem poveljevanja in kontrole, ki bo združeval taktično telekomunikacijsko hrbtenico, taktični intranet in bojno radijsko omrežje, senzorje za pridobivanje podatkov, vojaški sporočilni sistem, sistem poročanja in podpore odločanju, sistem za upravljanje in zaščito omrežja in uporabo sistema GPS.
10. Taktični poveljniško-nadzorni sistem, ki bo zagotavljal poveljevanje in nadzor nad operativnimi enotami v realnem času. Sistem bo vključeval temeljne sestavine načrtovanja, nadzora bojnega manevra, zračne obrambe, ognjene podpore, obveščevalne zagotovitve, logistične podpore ter radiološko kemično biološke obrambe.
11. Sistem za upravljanje in nadzor komunikacijskih in informacijskih sistemov, ki bo omogočal integrirano sistemsko kontrolo ter odzivanje ob informacijskih incidentih. Zagotovljena bo zaščitena radijska povezava in uvedene taktične podatkovne povezave za zračna plovila in letalske baze. Uvedeni bodo sistemi za identifikacijo.
12. Prednostno se bo zagotovila tudi elektronska in komunikacijska oprema za učinkovito izvajanje informacijskih operacij in operacij elektronskega bojevanja.
13. Uvedena bo sodobna osebna in skupinska oborožitev vojakov, kot so lahka pehotna oborožitev, skupinsko strelno orožje in lahko orožje za bojno podporo (npr. protioklepno orožje za kratke razdalje in lahki minomet). Orožje bo namenjeno osnovni opremi vojakov, prednostno vojakom v sestavi premestljivih sil.
Prioritetni oborožitveni sistemi in glavna oprema Slovenske vojske do leta 2015 bodo:
1. Izpopolnjeni bojni sistem posameznika, ki bo vojaku zagotavljal integracijo optoelektronskih sredstev z možnostjo detekcije ciljev in delovanja v vseh pogojih, informatizacijo na taktični ravni, visoko premičnost in zagotavljanje pogojev za premik ter izboljšano zaščito in sposobnost preživetja na bojišču.
2. Sistem za odkrivanje ciljev (radarski, senzorski in optični), sistem za usmerjanje ognja in sistem za prednje opazovalnice s težiščem na avtomatiziranem taktičnem sistemu za upravljanje z ognjeno podporo.
3. Ena baterija raketnega sistema zračne obrambe srednjega dosega.
4. Za taktični zračni transport bo prednostna nabava dveh srednjih transportnih letal z doletom do 5000 km.
5. Za bojno podporo iz zraka, z možnostjo nadgradnje za omejeno protiladijsko bojevanje, bo nabavljenih 12 helikopterjev z različnimi nadgradnjami. Z njimi se bo nadomestilo zmanjšanje bojne moči ob umiku tankov iz operativne uporabe in zagotavljala ofenzivna bojna moč samostojno ali v podpori bataljonske taktične bojne skupine.
6. S 15 večnamenskimi in štirimi srednjimi transportnimi helikopterji bo mogoče vzpostaviti in vzdrževati sposobnosti taktičnega premika pehotne čete v enem naletu in druge ustrezne zmogljivosti.
7. Nadzor akvatorija bo zagotovljen z dvemi patruljnimi plovili.

Načrtovanje, izgradnja in uporaba vojaške infrastrukture se bo izvajala skladno z naslednjimi načeli:
– razvoj vojaške infrastrukture bo sledil spremembam v strukturi sil ter potrebam usposabljanja in urjenja;
– v perspektivne vojašnice se bodo razmeščale enote in poveljstva, ki imajo dolgoročno perspektivo in se prednostno popolnjujejo;
– pri uporabi vojaške infrastrukture se bodo upoštevali zahtevani varnostni standardi;
– pri načrtovanju prostorske razporeditve infrastrukture se bo upoštevala tudi regionalna razpoložljivost kadrovske baze za popolnjevanje vojske;
– prodaja ali zamenjava neperspektivne vojaške infrastrukture se bo izvajala v skladu z načrti razvoja vojske;
– načrtovanje prostorskih potreb na obrambnem področju bo prednostno usmerjeno v območja, ki so že namenjena obrambnim potrebam;
– obrambne potrebe države bodo sestavni del strategije prostorskega razvoja države.
Pri razvoju vojaške infrastrukture se bo prednost dajala višji kvaliteti pogojev za izobraževanje, usposabljanje in urjenje ter ohranjanju in izboljšanju namestitvenih kapacitet Slovenske vojske v skladu s potrebami poklicne vojske.

Letalska baza bo namenjena za zagotavljanje namestitve, oskrbe in delovanje helikopterskega bataljona, bataljona zračne obrambe, dela bataljona za nadzor zračnega prostora, letalske šole, podporo države gostiteljice ter za dogovorjene zmogljivosti letališč za potrebe zavezništva. V upravljanju letalske baze bo vojaško letališče Cerklje ob Krki in vojaški del letališča Brnik. Načrtovanje, projektiranje in izgradnja stalnih vojaških objektov na obeh letališčih se bo izvajala v skladu s standardi NATA ter potrebami Slovenske vojske in zavezništva. S tem se bo vzpostavila in vzdrževala funkcija nacionalnega vojaškega letališča in letališča za potrebe delovanja zavezništva.
Težišče razvoja vojaške letališke infrastrukture bo na vojaškem letališču Cerklje ob Krki, ki bo pridobilo in zadržalo status vojaškega letališča. Na letališču bodo vzpostavljene potrebne zmogljivosti za delovanje letališča podnevi in ponoči ter v različnih vremenskih pogojih (svetlobna oprema manevrskih površin, postavitev ustreznih navigacijskih sistemov in opreme, prostorski in drugi pogoji za delovanje letaliških navigacijskih služb ter za oskrbo in podporo letenja). Pri modernizaciji in vzdrževanju manevrskih površin letališča Cerklje ob Krki bodo upoštevane tudi potrebe, ki izhajajo iz podpore države gostiteljice in druge dogovorjene potrebe.
Pri razvoju vojaške infrastrukture na letališču Brnik bodo zagotovljeni ustrezni pogoji za mirnodobno razporeditev in delovanje bataljona za nadzor zračnega prostora. Vojaške letalske operacije na tem letališču se bodo zmanjšale in vzdrževale predvsem na ravni operativnih potreb, potreb sistema zaščite, reševanja in pomoči ter službe iskanja in reševanja. Če bo sprejeta odločitev, da se zagotovi letališče za nadzor in varovanje zračnega prostora, bodo na izbranem letališču zagotovljeni potrebni infrastrukturni pogoji za izvajanje aktivne zaščite suverenosti zračnega prostora države v miru s pomočjo ustreznih zrakoplovov.

Slovenska vojska bo zagotovila osnovno pomorsko infrastrukturo za delovanje lastnih pomorskih zmogljivosti. Osnovni cilji bo zagotovitev ustrezne namestitve in oskrbe pomorskih sil, zagotovitev izvajanja namenskih nalog vojske na morju ter zagotovitev podpore države gostiteljice. Za potrebe delovanja zavezništva bodo uporabljene kapacitete pristanišča Koper.

Zgrajeni, večinoma pa obnovljeni ali prilagojeni bodo objekti za namestitev stalne sestave in tudi za bivanje pripadnikov izven delovnega časa. Urejeni ali prilagojeni bodo prostori in objekti za izvedbo programov celostne skrbi za pripadnike v vojašnicah. Objekti bodo praviloma odprtega tipa in bodo zagotavljali povezavo vojske z okoljem.
V okviru celostne skrbi za pripadnike stalne sestave vojske bo vzpostavljena ustrezna stanovanjska politika, ki bo omogočala ustrezno gibljivost pripadnikov stalne sestave glede na službene potrebe in karierno pot posameznika.

Prilagajanje pogojev usposabljanja realnim razmeram uporabe in delovanja enot ter poveljstev bo izhodišče za investicije v objekte, opremo in sredstva za usposabljanje. Zagotovljeni bodo simulatorji, naprave, pripomočki in simulacije za virtualno usposabljanje posameznikov, posadk in enot (simulatorji in trenažerji za oborožitvene sisteme, za bližinski boj, za streljanje). Usposabljanje poveljstev in enot bo podprto s simulatorji in simulacijskimi programi za usposabljanje poveljstev in enot od voda navzgor (bataljonski, brigadni in divizijski simulacijski program, z zmožnostjo povezave v kombinirane in združene mednarodne vaje). Zagotovljena bo ustrezna infrastruktura tudi znotraj vojašnic, za taktično urjenje, strelsko kondiciranje in šport.
Z izgradnjo in opremljanjem centra za bojno usposabljanje ter nabavo laserskih taktičnih sistemov in streliva za urjenje bodo vzpostavljene potrebne zmogljivosti in pogoji za usposabljanje enot do ravni bataljonske bojne skupine. Za temeljno vojaško usposabljanje bo zgrajeno notranje strelišče v vojašnici Vipava, ustrezni terenski pogoji pa bodo zagotovljeni z modernizacijo vadišč in strelišč Mlake in Apače. Zagotovljeni bodo infrastrukturni pogoji za izvajanje prostovoljnega služenja vojaškega roka. Z obnovo in revitalizacijo kompleksa vojašnice generala Maistra v Mariboru bodo zagotovljeni pogoji za namestitev in delovanje poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, šole za častnike ter Centra za doktrino in razvoj.

Sistemi tehničnega varovanja bodo postali osnovni način varovanja objektov Slovenske vojske. Prednostno bodo z njimi opremljena vsa skladišča vojaške opreme, streliva in minskih eksplozivnih sredstev.
S posodobitvijo opreme skladišč bodo zagotovljeni potrebni skladiščni pogoji, ki bodo omogočali podaljšanje življenjske dobe streliva in minskih eksplozivnih sredstev. Del skladišč bo urejen kot skladišče za viške in rezerve oborožitve in vojaške opreme. Za uničevanje neuporabnega streliva in minsko eksplozivnih sredstev bo zgrajen namenski objekt.

V sestavi Poveljstva sil Slovenske vojske bo zagotovljena potrebna infrastruktura za vzpostavitev in delovanje nacionalnega operativnega centra za načrtovanje in vodenje operacij v zračnem prostoru (»National Air Operational Center«), kjer se bo izvajalo neprekinjeno načrtovanje in vodenje operacij v zračnem prostoru Republike Slovenije ter njihovo usklajevanje z operativnim centrom NATOVEGA integriranega sistema zračne obrambe (NATINEADS), pristojnim za zračni prostor Republike Slovenije.

Dolgoročno bodo perspektivne kot najpomembnejše vojašnice Slovenske vojske zlasti:
– vojašnica Bohinjska Bela (gorski bataljon in gorska šola),
– vojašnica Cerklje ob Krki (bataljon zračne obrambe, helikopterski večnamenski bataljon, letalska baza, letalska šola),
– vojašnica Celje (motorizirani bataljon),
– letališče Brnik (bataljon za nadzor zračnega prostora),
– vojašnica Slovenski pomorščaki Ankaran (mornariški divizion),
– vojašnica Kranj (bataljon RKBO, poveljstvo za zagotovitev delovanja),
– vojašnica Franc Rozman Stane Ljubljana (motorizirani bataljon, logistični center, bataljon vojaške policije, poveljstvo brigade),
– vojašnica generala Maistra Maribor (motorizirani bataljon, poveljniško logistični bataljon, center za doktrino in razvoj, izobraževanje in usposabljanje, šola za častnike, poveljniško štabna šola),
– vojašnica Novo Mesto (inženirski bataljon, obveščevalno izvidniški bataljon),
– vojašnica Postojna (artilerijski bataljon, center za bojno usposabljanje enot, šola za podčastnike),
– vojašnica Janko Premrl-Vojko Vipava (center za usposabljanje),
– vojašnica Ivan Cankar Vrhnika (poveljstvo sil, bataljon za zveze,
– vojašnica Pivka (oklepni bataljon).
Posebej se bo določila skladiščna, logistična ter druga infrastruktura, potrebna za razmestitev in delovanje poklicne vojske s prostovoljno rezervo v ustreznem obsegu, vključno s potrebnimi rezervnimi prostorskimi in drugimi zmogljivostmi.

Načrtni razvoj vojske in učinkovito delovanje celotnega obrambnega sistema sta odvisna tudi od prizadevanj in dosežkov na znanstvenoraziskovalnem področju in področju tehnološkega razvoja. Razvoj in raziskave na obrambnem področju se bodo izvajaje v Slovenski vojski in Ministrstvu za obrambo v sodelovanju s civilnimi znanstvenoraziskovalnimi organizacijami ter razvojnimi podjetji tako v Sloveniji kakor tudi zunaj nje. Nosilec razvojno raziskovalnega dela na področju razvoja vojaške znanosti in vojaških ved v Slovenski vojski bo Center za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. Mehanizmi sodelovanja s civilnim znanstveno raziskovalnim področjem bodo naročila, ciljni raziskovalni programi in državna pomoč.
Na razvojnoraziskovalnem področju do leta 2015 bo prednostno:
1. Nadgradnja opreme vojaka in enot (projekt Slovenska vojska 21. stoletja), ki bo povečala njihovo zaščito v vseh klimatskih razmerah in njihovo bojno sposobnost. Posamezni projekti bodo prednostno usmerjeni v razvoj sistemov oborožitve in opreme Slovenske vojske, sistemov, pripomočkov ter naprav za podporo vojaškega usposabljanja in urjenja ter sistemov logistične podpore.
2. Razvoj informacijskega in komunikacijskega sistema za Slovensko vojsko in celoten obrambni sistem. Prednostne razvojnoraziskovalne teme vključujejo razvoj komunikacijskega in informacijskega sistema za podporo poveljevanja in kontrole, obveščevalne zagotovitve ter logistične podpore. Posebna pozornost bo namenjena digitalizaciji bojišča, računalniškim vojaškim modelom in simulacijam, geografskim informacijskim sistemom, elektronskemu bojevanju, razvoju optimizacijskih modelov, sistemom za spremljanje in detekcijo v realnem času ter robotiki.
3. Obramba proti terorizmu, zaščita ljudi in okolja. Prednostne razvojnoraziskovalne naloge so zaznavanje različnih oblik terorizma ter modeliranje posledic kemičnega, biološkega in radiološkega terorizma. Posebna pozornost bo namenjena spremljanju, sanaciji in zaščiti okolja na območjih, ki jih uporablja Slovenska vojska, ter zbiranju, predelavi in uničenju vojaških odpadkov ob minimalnih vplivih na okolje.
4. Razvoj in upravljanje obrambnega sistema, kamor sodijo prednostne razvojnoraziskovalne naloge, kot so: pridobivanje, razvoj in upravljanje človeških virov, izobraževanje in sistem usposabljanja, vpliv človeških dejavnikov na zmogljivosti vojaka in obvladovanje stresa, civilno-vojaški odnosi, mednarodno humanitarno pravo, pravo oboroženih spopadov, vojaška zgodovina in vojaško izrazoslovje.
S povezovanjem lastnih zmogljivosti ter z intenzivnim sodelovanjem z domačimi razvojnoraziskovalnimi zmogljivostmi se bo okrepilo tudi mednarodno sodelovanje na razvojnem in raziskovalnem področju, predvsem znotraj NATA in EU.

Načrtovanje finančnih virov za financiranje obrambnega sistema in vojske se bo v obdobju, ki ga obsega ta program, izvajalo po metodologiji izkazovanja obrambnih izdatkov, v katere so vključeni izdatki za osebje, vključno s pokojninami vojaških oseb, izdatki za operativno delovanje in vzdrževanje ter izdatki za nabave glavne opreme, infrastrukturo, raziskave in razvoj. S tem bo dosežena potrebna usklajenost načrtovanja z NATOM tudi na področju obrambnih izdatkov.
Predvidene spremembe v finančnem načrtovanju bodo povečale preglednost obrambnih izdatkov, povezljivost operativnega in proračunskega načrtovanja ter zagotovile večjo vloga vojaških poveljnikov v načrtovanju in izvajanju finančnega načrta.
V obdobju do leta 2008 bo Republika Slovenija zagotovila povečanje obrambnih izdatkov na 2% bruto domačega proizvoda. Od 2008. do 2015. leta se odstotek bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke ne bo spreminjal. Dosežena bo ciljna struktura obrambnih izdatkov.

Obseg vojne sestave vojske se bo na podlagi dodatnih ocen in presoj ter skladno z razpoložljivimi obrambnimi izdatki ter opuščanjem obveznega služenja v rezervni sestavi do leta 2010 postopno zmanjšal na okoli 14.000 pripadnikov. Opuščanje obvezne rezerve se bo izvajalo skladno s povečanjem stalne sestave in pogodbene rezerve. Pogodbena rezerva bo leta 2010 štela do 5.500 pripadnikov.
Število zaposlenih v Ministrstvu za obrambo se bo v obdobju do leta 2010 povečalo na skupno okoli 10.000 zaposlenih, od tega v vojski vsaj 8.500 pripadnikov (vojaških in civilnih oseb). Po letu 2010 se skupno število zaposlenih v Ministrstvu za obrambo ne bo spreminjalo, zaposlitve pa bodo namenjene predvsem zaposlovanju vojakov in vzdrževanju ustrezne starostne strukture vojske.
V letu 2004 se bo število zaposlenih v vojski povečalo za 600 oseb, v letu 2005 za približno 400, od 2006. do 2010. leta pa še za približno 1.100 oseb. Prioriteta bo na zaposlovanju poklicnih vojakov in vzpostavljanju podčastniškega kadra, ki se bo praviloma kadroval iz poklicnih vojakov. Kadrovska struktura vojske oziroma njena neskladja glede izobrazbe, činov in starosti se bodo do leta 2010 razreševala s prešolanjem, pridobivanjem višje stopnje izobrazbe, upokojevanjem in drugimi načini odliva. Do leta 2015 bodo v celoti odpravljena. Številčno stanje zaposlenih v Ministrstvu za obrambo ter obseg Slovenske vojske v obdobju od leta 2003 do leta 2015 je prikazan na naslednji tabeli:
Projekcija obsega Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske v letih 2003–2015

Pri uresničevanju tega programa se mora zagotoviti največja prednost uresničevanju naslednjih nalog:
– priprava pehotnega bataljona in namenske bataljonske skupine z zahtevanimi elementi bojne podpore in zagotovitvijo bojnega delovanja,
– razvoj bataljona radiološke, biološke in kemične obrambe,
– delovanje v združenem sistemu zračne obrambe NATA,
– tehnična in kadrovska zagotovitev za delovanje informacijskih in komunikacijskih sistemov obrambnega sistema ter povezav znotraj zavezništva,
– vzpostavitev in delovanje sistema izobraževanja in usposabljanja, s posebnim poudarkom na zagotavljanju kapacitet za osnovno vojaško usposabljanje kandidatov in usposabljanje za doseganje ključnih operativnih zmogljivosti,
– razvoj obveščevalne varnostne dejavnosti za potrebe obrambe,
– zagotavljanje ustreznih kadrov za delovanje v poveljstvih in enotah NATA.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka se mora prednostno uresničevati tudi:
– doseganje ciljnega stanja strukture poveljevanja in kontrole,
– preoblikovanje drugih enot in poveljstev, ki prispevajo k doseganju ključnih zmogljivosti,
– zagotavljanje taktičnega vertikalnega manevra in taktičnega transporta,
– razvoj nacionalnega sistema zračne obrambe,
– vzpostavitev podčastniške strukture vojske.

Uresničevanje tega programa se bo izvajalo s šestletnim srednjeročnim obrambnim programom, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za obrambo in z njim seznani delovno telo Državnega zbora, pristojno za obrambo. Srednjeročni obrambni program mora temeljiti na usmeritvah določenih s tem programom. Ministrstvo za obrambo srednjeročni obrambni program dopolnjuje vsaki dve leti.
Z dnem uveljavitve te resolucije preneha veljati Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 97/01).
Ta resolucija začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.