V skladu s 171. členom Zakona o urejanju prostora v (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 35/99 in 55/01) je Občinski svet občine Rogatec na 3. izredni seji dne 19. 7. 2004, sprejel

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Šmarje pri Jelšah za Občine Rogatec, dopolnjenih v letu 2004 dopolnjuje in spreminja prostorske sestavine Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za Občino Rogatec (Uradni list RS, št. 27/99 in 99/00) in ureja naslednja področja:
– zasnovo namenske rabe prostora na področju poselitve in ostalih področjih na katere vpliva poselitev;
– spremembo meje, namenske rabe prostora in načine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti.
– uskladitev zasnove namenske rabe prostora v prostorskih sestavinah srednjeročnega plana s predvideno namensko rabo prostora v urbanistični zasnovi,
– uskladitev prostorskih sestavin občinskega plana s podanimi obveznimi izhodišči republiškega plana na vseh, podanih v postopku spreminjanja plana.

Prostorske sestavine Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah, za Občino Rogatec-dopolnjene v letu 2004 se spremenijo in dopolnijo z naslednjimi spremembami in dopolnitvami navedenimi v nadaljevanju.
V 3. členu odloka se črta točka 3. zasnova naravne in kulturne dediščine in nadomesti z naslednjim besedilom:
»3.1. zasnova ohranjanja narave
3.2. zasnova kulturne dediščine«
– črta se točka 12. ureditvena območja in nadomesti z besedilom:
»12. poselitvena območja«
V 4. členu odloka, ki vsebuje točko 7. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA se besedilo spreminja in dopolnjuje v nadaljevanju v navedenih točkah:
V točki 7.3. Raba prostora z varovalnimi območji se obstoječe besedilo nadomesti z naslednjim besedilom:
»Občina Rogatec ima skupno 3 955 ha površin, od tega je 1291 ha kmetijskih zemljišč, 2495 ha gozdov in 140 ha pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljišč vključno z zemljišči gospodarske infrastrukture.«
V točki 7.3.1. Naravne dobrine in sanacija naravnih virov, poglavju kmetijska zemljišča se besedilo prvega stavka prvega odstavka nadomesti z besedilom:
»Od skupno 3955,78 ha površin Občine Rogatec zavzemajo kmetijska zemljišča 33% površine občine. Po prenosu prostorskega plana na digitalni zemljiški kataster in spremembah namenske rabe prostora v letu 2002 je od skupne površine 1306 ha kmetijskih zemljišč med najboljša kmetijska zemljišča razvrščenih 633 ha kmetijskih zemljišč, v druga kmetijska zemljišč pa 673 ha kmetijskih zemljišč.«
– tretji in četrti odstavek te točke pa se nadomestita z besedilom:
»Najboljša kmetijska zemljišče so za trajno kmetijsko rabo določena v obsegu 633 ha. Ta so zavarovana kot obvezno izhodišče državnega plana.
Druga kmetijska zemljišča so za izključno rabo določena v obsegu 673 ha.«
– v poglavju naravna dediščina se spremeni naslov poglavja v:
»– ohranjanje narave«
– za drugim odstavkom tega poglavja pa se doda besedilo:
»Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana Občine Rogatec«, št. 01-III-230/4-O-03, z dne 2. 9. 2003, izdelal: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, in so priloga temu odloku ter se hranijo na sedežu Občine Rogatec.
Za pripravo podrobnejših prostorskih izvedbenih aktov je potrebno pridobiti podrobnejše naravovarstvene smernice, v katerih bodo določene konkretne varstvene usmeritve in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pred začetkom izdelovanja projekta za izdajo gradbenega dovoljenja je treba pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON). Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Za obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije so na območju Občine Rogatec opredeljena naslednje območja: naravni spomenik Donačka gora (št. ORI 262), predlagan krajinski park Boč – Plešivec – Donačka gora (št. ORI 10) in predlagan naravni rezervat Log ob Sotli (št. ORI 1867).
Evidentiranih je 10 naravnih vrednot, od katerih je Donačka gora že zavarovana za naravni spomenik. Za štiri naravne vrednote se predvideva zavarovanje kot naravni spomenik, območje bukovega in hrastovega gozda v Logu ob Sotli pa kot naravni rezervat. Za ostale naravne vrednote so predvideni drugi ukrepi varstva – pogodba o varstvu, pogodba o skrbništvu, za širše območje Donačke gore in Maclja pa je predvideno, da se zavaruje za krajinski park.

+----------+----------------------------------------+---------------------+----------------+
|Evid. št. |Ime                                     |Zvrst                |Varstveni status|
|          |                                        |                     |                |
+----------+----------------------------------------+---------------------+----------------+
|262       |Donačka gora                            |bot, ekos, zool, geol|NVDP – NS, ORI  |
|          |                                        |                     |                |
+----------+----------------------------------------+---------------------+----------------+
|1867      |Log ob Sotli – gozdni rezervat          |Ekos                 |NVDP – pNR, ORI |
|          |                                        |                     |                |
+----------+----------------------------------------+---------------------+----------------+
|4429      |Sotla                                   |hidr, (geomorf, ekos)|NVDP            |
|          |                                        |                     |                |
+----------+----------------------------------------+---------------------+----------------+
|6001      |Donačka gora – bodika                   |Drev                 |NVDP – pNS      |
|          |                                        |                     |                |
+----------+----------------------------------------+---------------------+----------------+
|5631      |Trlično – jezero                        |Hidr                 |NVLP            |
|          |                                        |                     |                |
+----------+----------------------------------------+---------------------+----------------+
|5999      |Zlačka graba                            |Hidr                 |NVLP – pNS      |
|          |                                        |                     |                |
+----------+----------------------------------------+---------------------+----------------+
|6000      |Draganja s pritoki                      |hidr, ekos           |NVLP – pNS      |
|          |                                        |                     |                |
+----------+----------------------------------------+---------------------+----------------+
|6105      |Odenca s pritoki                        |hidr, ekos           |NVLP – pNS      |
+----------+----------------------------------------+---------------------+----------------+
|5627      |Sv. Rok ob Sotli – nahajališče andezita |geomorf,geol         |NVLP            |
|          |                                        |                     |                |
+----------+----------------------------------------+---------------------+----------------+
|6002      |Log – kostanj                           |Drev                 |NVLP            |
|          |                                        |                     |                |
+----------+----------------------------------------+---------------------+----------------+

Pojasnilo k tabeli:
– EV. ŠT. – evidenčna številka naravne vrednote iz predloga Registra naravnih vrednot;
– IME – ime naravne vrednote;
– STATUS, in sicer:
– NVDP – naravna vrednota državnega pomena,
– NVLP – naravna vrednota lokalnega pomena,
– NS – naravni spomenik,
– pNS, pNR, pKP – predlog za zavarovanje (naravni spomenik, naravni rezervat, krajinski park),
– ORI – obvezno republiško izhodišče.
Z vidika biotske raznovrstnosti se ohranja dve ekološko pomembni območji (EPO): EPO 198 Donačka gora, EPO 34 Kozjansko – Sotla, ter območje pričakovanih naravnih vrednot miocenskih fosilov med Sotlo in Donačko goro, ki zajema celotno območje občine.«
– v poglavju kulturna dediščina se besedilo osmega odstavka črta in nadomesti z besedilom:
Med varovanimi območji ostale kulturne dediščine, ki se varujejo v okviru prostorskih izvedbenih aktov (odlok o PUP – Uradni list RS, št. 67/99) je po obsegu večje območje kulturne krajine Donačka gora-Južno pobočje hriba št. 50/03, območje naselbinske dediščine naselja Sv. Jurij in posamezni objekti: 25 kapelic in 12 objektov etnološke dediščine. V zavarovanem trškem jedru Rogatca je 38 objektov profane stavbne dediščine po seznamu ZVNKD Celje.
– v poglavju vode se za petim odstavkom doda naslednje besedilo:
»Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V skladu s 84. členom ZV-1 so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plevja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitne suhe zadrževalnike in podobno).
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplota v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa ZV-1 in predpisi na področju varstva okolja. Pri načrtovanju odvajanja odpadnih voda je potrebno upoštevati tudi Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02).
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Vodno zemljišče je zemljišče, kjer je voda trajno ali začasno prisotna. Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah od meje vodnega zemljišča Sotle (prvega reda), to je od zgornjega dela robna brežine oziroma od spodnjega roba nasipa na zračni strani z odmikom 15 m, na ostalih vodotokih (drugega reda) pa z odmikom 5 m od vodnega zemljišča.
Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se pri načrtovanju posegov v prostor upoštevajo omejitve v skladu z ZV-1.
Ukrepi, prepovedi in omejitve z namenom zavarovanja količine in kakovosti vodnega telesa, ki je namenjeno javni oskrbi s pitno vodo, se urejajo skladno z veljavnimi prostorskimi akti območja (ZV-1).
Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (ZV-1).
Poplavne površine ob Draganji med železnico, trgovskim centrom in regionalno cesto
Celotno poplavno območje pred izgradnjo trgovskega centra je bilo veliko približno 11.000 m². Glede na kote poplavnih vod in glede na sedanje stanje je bila prostornina tega območja med 10.000 in 15.000 m³. Poplavno območje je zaradi prečnih in vzdolžnih nasipov imelo srednje velik vpliv, ker je voda na območju stala. Na naraščajoči veji poplavnega vala je »srpasto« zniževal konico visokovodnega vala Draganje. Ocenjen je vpliv 1% do 2% na VV Draganje. Vpliv na visokovodni val Sotle je bil manjši in težko določljiv.
Za kompenzacijo vpliva odvzetih poplavnih površin je potrebno »kasetiranje« poplavnih površin med Sotlo in železnico pod izvedenim parkiriščem Brezovec na območju Lave. V kasetah je potrebno pridobiti enako veliko prostornino, kot je bila odvzeta z izgradnjo trgovskega centra.
Parkirišče Brezovec
Poplavna površina, ki je preoblikovana v parkirišče, je velika približno 18.000 m². Izgradnja parkirišča Brezovec na vpliva na visokovodni val Sotle, vpliva pa minimalno na hidravlične razmere na območju samega parkirišča. Ugotovitve so podane v navedeni študiji IzVRS.
Obstoječi skladiščni prostori Straže pod mejnim prehodom
Sedanji skladiščni prostori pa zavzemajo približno 20.000 m² površine. Vpliv je enak kot pri točki 2.
Kljub zanemarljivemu vplivu je potrebno da se izgubljene površine nadomesti s kontroliranim zadrževanjem v kasetah pod parkiriščem Brezovec in da se za to nameni enako velika površina, kot je bila odvzeta poplavna površina za parkirišče in skladišča (približno 40.000 m²). Razpoložljivih površin je približno 75.000 m², možna površina zadrževanja pa je med 20.000 in 40.000 m³. Višina prečnih nasipov za kasetiranje je do 1,5 m. Vpliv na zmanjšanje konice bo zvezen in sicer nad pretoki, ki jih še prevaja struga Sotle.
Območje načrtovanega skladiščnega prostora Straža
Poplavna površina v trikotniku med Sotlo, železnico in mejnim prehodom je velika približno 60.000 m³.
Ker je poplavna površina obdana delno z nasipi, vpliva na visokovodne razmere. Kot nadomestni ukrep odvzema poplavnih površin je potrebna izgradnja suhega zadrževalnika na območju ostanka poplavne površine z dvigom gladine poplavne vode na še sprejemljivo koto, ki jo omogočajo terenske razmere. Pri hidravličnih računih je upoštevana konica visokovodnega vala Q100=77m³/s (do Draganje).
Če bi enostavno odvzeli poplavno površino (predvidena gradnja skladišča), bi se konice visokovodnega vala Sotle na območju Rogatca povečala do 1,9 m³/s (približno 3%).
Kot nadomestni ukrep je potrebna izgradnja zadrževalnika na površini, ki je skladišče ne bi zasedlo. Zaradi morfoloških pogojev je izgradnja zadrževalnika predvidena na spodnjem delu območja tik nad mejnim prehodom. V spodnji preglednici je podan vpliv zadrževalnika glede na velikost skladiščnega prostora. Pri tem je upoštevana celotna površina A=60.000 m².

+-----------------------+---------------------------+--------------------------+
|   Površina skladišča  |   Vpliv gradnje brez      |    Vpliv zadrževalnika na|
|(delež celotne poplavne|zadrževalnika (vpliv izgube|razpoložljivem prostoru   |
|površine)              |poplavnih površin)         |                          |
+-----------------------+---------------------------+--------------------------+
|   0%                  |   0 m3/s                  |    –8,5 m3/s             |
+-----------------------+---------------------------+--------------------------+
|   33%                 |                           |    –7,5 m3/s             |
+-----------------------+---------------------------+--------------------------+
|   50-55%              |   +1 m3/s                 |    –4,0 m3/s             |
+-----------------------+---------------------------+--------------------------+
|   67%                 |                           |    –2,5 m3/s             |
+-----------------------+---------------------------+--------------------------+
|   100%                |   +1,9 m3/s               |    –1,9 m3/s             |
+-----------------------+---------------------------+--------------------------+

Preglednica spremembe pretoka visokovodnega vala Q100 glede na načrtovani poseg in možnosti zadrževanja.
Ker je gradnja načrtovana na približno 55% razpoložljive površine, so vrednosti vpliva poudarjene.
Nova premostitev se bo predvidoma izvajala na gorvodnem delu območja (pr. 29, pr. 30). Glede na potek gladin Q100 je potrebni razpon mostu 13–15 m (svetla razpetina), spodnji rob konstrukcije z upoštevanjem 0,5 m varnostne višine pa mora biti na koti 225,0 m n.m.
V lokacijskem načrtu za skladiščni prostor Straža morata biti vključeni obe območji, tako območje načrtovanega skladišča, kot tudi območje Lave. Za obe območji je v okviru tega lokacijskega načrta potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, na osnovi katere se nato dejansko določi hidrološko hidravlični vpliv posegov na vodni režim in delež poplavnih površin v trikotniku med Sotlo, železnico in mejnim prehodom, ki se lahko uporabijo za skladiščni prostor. Vsi potrebni nadomestni ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov predvidenega izvzema poplavnih površin na območju Lave in na ostalih območjih morajo biti pred realizacijo skladišča Straža oziroma istočasno z njo tudi izvedeni.«
V točki 7.3.2. Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru se črta prvi stavek prvega odstavka in nadomesti z besedilom:
»Območja poselitve so v kartografskem delu opredeljena s poselitvenimi območji naselij in drugimi ureditvenimi območji; obstoječa stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje so evidentirana v kartografski dokumentaciji na PKN 1:5000.«
– v drugem odstavku te točke se črta besedilo zadnjega dela odstavka tako, da ostane naslednje besedilo:
»Vse dodatne površine za poselitev in potrebno infrastrukturo so opredeljene v navezavi na obstoječa stavbna zemljišča in poselitvena območja na pretežno slabših kmetijskih zemljiščih.«
– v tretjem odstavku se besedilo odstavka črta in nadomesti z besedilom:
»V občinskem središču Rogatca so za urbani razvoj zagotovljene potrebne površine, večje širitve so v severnem delu naselja pri šoli in manjšem obsegu širitve v obeh krakih južnega dela naselja pri obstoječih proizvodnih območjih in zapolnitve znotraj obstoječih stanovanjskih območij.«
– besedilo četrtem odstavka se črta in nadomesti z besedilom:
»V Dobovcu se poselitveno območje naselja spremeni tako, da se iz območja izpustijo površine južno od železniške proge.«
– za šestim odstavkom se doda besedilo:
»Gradnja zunaj poselitvenih območij je dopustna pod pogoji, ki jih določa 6. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03), in sicer, če:
– neposredno služi kmetijski oziroma gozdarski dejavnosti, upravljanju voda, športu in rekreaciji zunaj poselitvenih območij, pridobivanju mineralnih surovin, izkoriščanju drugih naravnih virov in če gre za gradnjo objektov, ki služijo varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečam,
– gre za prometne in energetske objekte gospodarske javne infrastrukture, objekte telekomunikacijskih omrežij in drugih zvez, kakor tudi, če gre za druge javne infrastrukturne in proizvodne objekte, ki zaradi tehničnih, tehnoloških, okoljskih in drugih značilnosti niso primerni v poselitvenih območjih;
– gre za rekonstrukcije, adaptacije in nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se lahko spreminja njihovo namembnost ali zmogljivost, če spremembe ne ovirajo dejavnosti iz prejšnje alinee;
– gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo, posamičnih skupin objektov zunaj poselitvenih območij;
– gre za objekte, ki so namenjeni dopolnilni dejavnosti, ki se opravlja ob kmetijski dejavnosti ali je z njo v neposredni zvezi. «
– v poglavju proizvodne in servisne dejavnosti se drugi stavek drugega odstavka nadomesti z besedilom:
»Zaradi načrtovane preselitve tega skladišča na površine med železnico in Sotlo, vzhodno od mejnega prehoda, bodo na izpraznjeni površini dolgoročno zagotovljene površine za razvoj proizvodnih dejavnosti.«
Črta se tretji odstavek tega poglavja.
V točki 7.4. Infrastrukturno omrežje se v poglavju energetsko omrežje se za drugim odstavkom doda besedilo:
»po sprejetem državnem lokacijskem načrtu (Uradni list RS, št. 34/01) in rekonstrukcija magistralnega plinovoda M2 na trasi od Rogatca do Rogaške Slatine.«
– črta se tretji odstavek tega poglavja.
V točki 7.5. Usmeritve in pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev, poglavju načini urejanja, se pred prvim odstavkom doda odstavek z besedilom:
»Z lokacijskimi načrti se bodo urejala poselitvena območja in druga območja kompleksnejših posegov v prostor na večjih površinah, posebno takrat ko bo občina urejala:
– infrastrukturna omrežja za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb,
– načrtovala območja v skladu s tretjim delom Zakona o urejanju prostora (komasacije, večje prenove)
– območja, ki so predvidena za sanacijo, prenovo in širitev naselij v skladu z urbanistično ali krajinsko zasnovo.«
V točki 7.6. Urbanistična zasnova naselja Rogatec se v poglavju 7.6.2. Cilji urejanja območja črta besedilo prve alinee tretjega odstavka.
– v četrtem odstavku tega poglavja se črta besedilo tretje alinee.
– besedilo prvega stavka osmega odstavka tega poglavja se nadomesti z besedilom:
»eden od zastavljenih ciljev občine je dogovor na meddržavni ravni o preselitvi skladišča Steklarne Straža na nadomestno lokacijo v naselju Rogatec.
V poglavju 7.6.3. Zasnova organizacije dejavnosti in namenska raba prostora se v podpoglavju Proizvodne in servisne dejavnosti, proizvodna obrtna dejavnost besedilo zadnjega stavka v odstavku nadomesti z besedilom:
»Za to dejavnost pa se sprošča celotno območje cone P2 (6 ha), saj se sedanja dejavnost na tem območju premešča v novo proizvodno območje P3 progo in reko Sotlo, južno od območja Emkor (3,2 ha).«
– v podpoglavju 7.6.4. Pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev na območju urbanistične zasnove, podpoglavju Načini urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti se v tretji alinei doda za zadnjo vrstico nova vrstica:
»za novo proizvodno območje P3.«
– besedilo četrte alinee tega poglavja se nadomesti z besedilom:
»vsa ostala pretežno pozidana stanovanjska območja S1, SO1, S2, dva manjša zaselka pri pokopališču in pri kompleksu Emkor, zelene površine ob državni meji in nov usklajene površine za pozidavo ob severnem in zahodnem robu te urbanistične zasnove.«

Sestavni del srednjeročnega plana so tudi strokovne podlage izdelane za spremembe in dopolnitve plana v letu 2002.

S spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Rogatec v letu 2002 je dopolnjen in usklajen tudi Kartografski del Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Rogatec, Urbanistična zasnova naselja Rogatec ter kartografska dokumentacija plana v merilu 1:5000.

Prostorske sestavine Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogatec, vključno s strokovnimi podlagami in kartografsko dokumentacijo, ki so bile s sklepom Vlade RS, št. 350-00/2001-329 z dne 13. 7. 2004 in sklepom o popravi pomote št. 350-00/2001-329 z dne 15. 7. 2004 usklajene z izhodišči prostorskega plana Republike Slovenije, hrani, pojasnjuje in izdaja Občina Rogatec v prostorih občinske uprave.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.