Na podlagi 2. člena Zakona o planiranju v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 13. člena Statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 41/95, 71/96) je Občinski svet občine Veržej na seji dne 15. 7. 2004 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/87, 27/87 ter Uradni list RS, št. 24/92 in št. 44/99 v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 7/87, 27/87 ter Uradni list RS, št. 24/92 in 44/99 v nadaljnjem besedilu: družbeni plan), ki se nanašajo na Občino Veržej.
Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana se nanaša na:
– uskladitev z obveznimi izhodišči dolgoročnega in srednjeročnega plana RS,
– vzpostavitev dejanskega stanja,
– uskladitev z novimi planskimi izhodišči za območje nove Občine Veržej,
– spremembe mej ureditvenih območij naselij na pobudo občine in posameznikov za potrebe poselitve-gradnje in ureditve na kvalitetnejših in manj kvalitetnih kmetijskih zemljiščih,
– izvzetje zazidljivih parcel na območju naselja Banovci in sprememba teh v kmetijska zemljišča,
– dopolnitev s programskimi zasnovami za vzletišče Veržej,
– dopolnitev s strokovnimi podlagami za poslovno in stanovanjsko območje Veržej–jug.

Sestavni del sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Veržej:
– odlok z obrazložitvijo,
– kartografski del v merilu 1:25000,
– kartografski del v merilu m1:5000,
– strokovne podlaga za poslovno in stanovanjsko območje Veržej – jug,
– programska zasnova za vzletišče Veržej.

Poglavje: 7. Gospodarska infrastruktura:
V točki 7.3. Promet in zveze
Podtočka 7.3.1. Cestno omrežje
V prvem odstavku se doda: »Izvede se nova trasa obvoznice Veržej v trasi občinskih cest LC 223201 in LC 223202 Šalinci–Veržej–Stara Nova vas.«
Podtočka 7.3.2. Železniško omrežje
Doda se: »Za vse posege na območju neposredno ob železniški progi Ormož–Murska sobota je potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu in Pravilnik o graditvi gradbenih in drugih objektov v varovalnem progovnem pasu, glede minimalnih dovoljenih odmikov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne zaščite.«
V točki 7.5. Energetika
Podtočka 7.5.1. Električno omrežje
Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih za katera bodo izdelani prostorski akti bo potrebno upoštevati naslednje pravilnike, normative in tipizacijo:
– pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV, Uradni list SFRJ, št. 65/88,
– pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov, Uradni list SFRJ, št. 51/73 (za nizkonapetostne vode),
– tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV (tipizacija DES, januar 1981),
– Pri projektiranju, kjer je zahtevano električno gretje in kjer je poudarjena racionalna raba energije, je potrebno upoštevati ˝pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode˝ (Uradni list SRS, št. 31/84).
Na podeželju bodo grajeni srednje in nizko napetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih, urbanih območjih.
Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na obavnavanem območju, bo odvisna od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN, TP).
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenskem okolju, Uradni list RS, št. 70/96 in Uredba o hrupu v naravnem in življenskem okolju, Uradni list RS, št. 45/95).
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pridobiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.
Za vsako poznejšo detajlnejšo obdelavo prostorskih aktov (občinski prostorski red, občinski lokacijski načrt) si mora projektant (na območni enoti) pridobiti natančnejše podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih elektroenergetskih objektov ter jih vnesti (vrisati) v grafične podloge obdelave.
Za izgradnjo novih objektov oziroma območij je potrebno določiti koordinatorja izgradnje, ki bo poskrbel za financiranje minimalne komunalne infrastrukture območja in med drugim tudi za izgradnjo elektroenergetskih objektov.
V skladu z 71. in 127. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) si bodo morali investitorji za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči pridobiti soglasja za priključitev in izpolniti z njim predpisane pogoje.
Investitorji si bodo morali pridobiti pogoje za izdelavo prostorskih aktov, ki bodo izdelani za posamezno območje, ter k njim pridobiti potrebno soglasje.
Poglavje: 8. Zasnova in varstvo dobrin splošnega pomena
V točki 8.1. Kmetijska zemljišča:
Nadomesti se prvi odstavek, ki sedaj glasi: »Celotno območje Občine Veržej obsega 764,8 ha kmetijskih zemljišč ali 63,5% prostora občine:«
Poglavje: 10. Varstvo okolja ter kulturne in naravne dediščine:
V točki 10.2.
V drugem odstavku na koncu prvega stavka se doda: »izvedba Krajinskega parka – MURA«
in »naravnega spomenika Veržej logi – rastišče narcis ter Murski logi«
V tretjem odstavku na koncu se doda: »več pomembnejših kulturnih spomenikov in kulturnih območij« podanih v strokovnih podlagah za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki jih je izdelal ZVNKD Maribor v maju 2001. Strokovne podlage so sestavni del odloka.

Poglavje: 11. Bilanca k površini:
Doda se nova tabela:
Tabela 6: Bilanca površin Občine Veržej

Celotna površina občine           12039607,99 m2
Območja kmetijskih površin         7742311,27 m2
Območja gozdov                     2864582,46 m2
Stavbna zemljišča skupaj           1348856,56 m2

Iz stavbnih zemljišč se izvzame ca. 16 ha površin in se jih spremeni v kmetijske površine.

Spremembe in dopolnitve se nanašajo na 14. točko dolgoročnega plana in 18. točko družbenega plana, ki se glasi: »Posegi na kmetijska zemljišča in (dodano) gozdove.«

Družbeni plan se dopolni s točko 19, ki glasi: » PROGRAMSKE ZASNOVE NA OBMOČJU OBČINE VERŽEJ«.

Načini urejanja s prostorskimi akti:
I. prostorski planski akti
– urbanistična zasnova – ni predvidena,
– krajinska zasnova – je predvidena za območje Krajinskega parka Mura – Loka;
II. prostorski akti
– lokacijski načrt:
– za območje organizirane stanovanjske gradnje v Bunčanih,
– za območje organizirane stanovanjske gradnje v Banovcih,
– za sanacijo gramoznice;
– prostorski ureditveni pogoji:
– za območje naselij,
– za odprto območje občine.

Programska zasnova za vzletišče Veržej
Vsebina:
A – Tekstualni del
1. območje po parcelnih številkah,
2. namenska raba,
3. usmeritve za urbanistično, arhitektonsko ter krajinsko oblikovanje,
4. usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine,
5. usmeritve za varovanje in izboljšanje okolja,
6. požarna varnost,
7. promet,
8. komunalna in energetska infrastruktura,
9. tolerance.
B – Grafične priloge

1. prikaz območja v širšem prostoru    1:25000
2. izsek iz DP                         1:5000
3. območje na aero posnetku            1:5000
4. predvideno stanje območja na PKN    1:5000
5. zasnova območja širitve TTN         1:10000
6. situacija PKN                       1:5000
7. bočne ravnine                       1:1000/500
8. prihodne ravnine                    1:500/500

Območje po parcelnih številkah
K.o. Veržej: del 976, del 1000, del 1080, del 1100, del 1110.
Namenska raba
Območje je namenjeno vzletanju in pristajanju športnih letal ter dejavnosti namenjeni aeroklubu ˝Prlek˝ Ljutomer.
Zasnova širitve in namembnost območja
Upravljalci vzletišča Veržej nameravajo vzletišče urediti tako, da bo izpolnjevalo potrebne pogoje, ki jih predpisuje Pravilnik o vzletiščih (Uradni list RS, št. 58/92).
Za umestitev vzletišča v prostor in prostorske plane občine je pomembna predvsem varnost zračnega prometa in vpliv vzletišča na prostor v katerem se vzletišče pojavi.
Na podlagi 105. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01) se za vzletišča smiselno uporabljajo določbe 97. člena in 102. do 104. člena zakona.
S stališča zagotavljanja varnosti zračnega prometa je bistvenega pomena upoštevanje omejitev, ki jih narekujejo omejitvene ravnine letališč (vzletišč), ki določajo posamezne omejitve rabe prostora v ožjem in širšem območju letališča in ki se lahko uporabljajo za načrtovanje vzletišč:
– Območje »izključne rabe« (strokovni termin letalcev) je območje letališča (vzletišča), določeno v odvisnosti od velikosti obstoječe in planirane vzletno pristajalne steze z osnovno stezo letališča ter obstoječimi in planiranimi zgradbami, instalacijami in opremo letališča, na katerem so dovoljeni le tisti posegi v prostor ter gradnja objektov in posameznih naprav, ki neposredno služijo obravnavanju letališča (območje določeno z mejo letališča oziroma območjem urejanja).
– Območje »omejene rabe« (strokovni termin letalcev) je bližnje območje letališča, določeno s priletno-odletno in bočno ravnino in drugimi omejitvenimi ravninami, odvisnimi od opremljenosti letališča z navigacijsko opremo, ki je namenjeno dejavnostim, ki so povezane z obratovanjem letališča in se določi posebej za vsako letališče, v katerem so posegi v prostor in gradnja objektov ter postavitev dopustni le za potrebe takšne dejavnosti.
– Območje »nadzorovane rabe« (strokovni termin letalcev) je območje pod določenimi omejitvenimi ravninami letališča (notranja horizontalna, konična in druge omejitvene ravnine, odvisne od opremljenosti letališča z navigacijsko opremo), določeno glede na obstoječo oziroma planirano oznako letališča po ICAO klasifikaciji in v odvisnosti od opremljenosti letališča z navigacijsko opremo in v katerem so posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo.
V grafičnih prilogah so podani prostorski okvirji, ki jih je potrebno izpolniti zato, da zagotovimo pogoje, ki jih predpisuje zakon.
V nadaljevanju je potrebno za pridobitev dovoljenja za uporabo vzletišča izpolniti vse potrebne zakonske pogoje. Ta programska zasnova daje prostorske okvire in zakonske pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za umestitev prostora vzletišča v prostor občine Veržej.
Za normalno obratovanje vzletišča in kluba so potrebni prostori. Del teh potrebnih prostorov je klub izgradil na podlagi priglasitve del (priloga), ki jo je izdala občina Ljutomer. V predlogu – programski zasnovi je podan tudi okvir zemljišč, ki bodo v prihodnosti potrebna za realizacijo prostorskih potreb ob izgradnji objektov.
Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko ter krajinsko oblikovanje
Glede na funkcijo ureditvenega prostora (prostor mora biti odprt, brez kakršnih koli objektov, razen obstoječih hal za letala in drugo opremo) ne bo na lokaciji vzletišča nič grajenega. Omejitve bodočih prostorskih posegov na območju vzletišča so podane v tekstualnih in grafičnih osnovah te programske zasnove. Te omejitve ne vplivajo na obstoječo in predvideno rabo prostora, ki tudi v naprej ostaja kmetijska.
Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine
Na prostoru ureditve vzletno pristajalne steze ni varovane kulturne dediščine.
Usmeritve za varovanje in izboljšanje okolja
Objekti in odprti prostor za parkiranje letal morajo biti primerno urejeni glede odteka motornega goriva in olj.
Požarna varnost
Gasilna oprema mora biti v skladu z odločbami pravilnika o vzletiščih.
Promet
V neposredni bližini vzletišča poteka lokalna cesta v smeri Razkrižje – Veržej. Na njo se navezuje dovozna cesta do letaliških objektov.
Komunalna in energetska infrastruktura
Komunalna in energetska infrastruktura je že obstoječa za objekt (hangar).
Tolerance
Vsi predvideni ukrepi so detajlno opredeljeni v dovoljenju za uporabo vzletišča ter prostorsko izvedbenem dokumentu za to območje (lokacijski načrt). Pri realizaciji določil iz programske zasnove so dopustna odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pokažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, prometnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Če se v postopku priprave prostorskega izvedbenega akta za posamezni objekt, napravo ali prostorsko ureditev ugotovi, da je potrebno načrtovane ureditve zaradi funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka, deloma spremeniti, se takšna sprememba šteje kot dopustna toleranca, kadar se z njo ohranjajo ali varujejo naravne in kulturne dobrine, ohranja naravni in kulturni značaj krajine, zmanjšujejo obremenitve v okolje ter ne spreminjajo vplivi na načrtovani izgled območja.

K temu odloku so pridobljeni sklepi Vlade Republike Slovenije o ugotovitvi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije, št. 350-00/2001-162 z dne 20. 1. 2004, št. 350-00/2001-218 z dne 15. 6. 2004 in št. 350-00/2001-332 z dne 15. 7. 2004.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.