Občinski svet občine Vojnik je na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in na podlagi 12. ter 18. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 82/98 in 68/02) je Občinski svet občine Vojnik na seji dne 28. julija 2004 sprejel

V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Vojnik – prostorski plan Občine Vojnik 1999, dopolnjen 2004, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 79/04 in sklepom Vlade RS, št. 350-00/2001-296 z dne 13. 7. 2004 se sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji za kmetijski prostor Občine Vojnik (v nadaljevanju: prostorsko ureditveni pogoji), ki jih je pod številko 20/04 julija 2004 izdelalo podjetje Arprojekt, d.o.o. Sevnica.

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja s planskimi akti opredeljeno območje izven ureditvenih območij, ki so pokriti z že veljavnimi in predvidenimi izvedbenimi prostorskimi akti. PUP pokriva pretežno kmetijski prostor, zajema pa naslednje Krajevne skupnosti: Vojnik, Nova Cerkev in Frankolovo.

V planskih aktih občine opredeljeno območje, ki ga pokriva območje PUP, vključuje:
– poselitvena območja naselij,
– kmetijska zemljišča (trajno namenjena kmetijski proizvodnji in druga kmetijska zemljišča),
– območja gozdov (lesnoproizvodni, varovalni in gozdovi s posebnim pomenom),
– območja vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov,
– območja naravne in kulturne dediščine,
– območja za poselitev,
– ter območja s posebnim pomenom za Slovensko vojsko.

Prostorski ureditveni pogoji upoštevajo razvrstitev kmetijskih zemljišč (prvo območje trajno varovanih kmetijskih zemljišč in druga kmetijska zemljišča) skladno s sprejetimi planskimi akti Občine Vojnik.
Kmetijska zemljišča se bodo urejala na podlagi agrokarte občine, ki bo opredelila vrste in namembnosti kmetijskih dejavnosti na posameznih območjih.
Kot izjemni posegi zunaj poselitvenih območjih na kmetijskih zemljiščih so dovoljeni posegi, ki jih dopušča 6. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), ki se glasi:
Zunaj poselitvenih območij so dopustne gradnje objektov, če:
1. neposredno služijo kmetijski oziroma gozdarski dejavnosti, upravljanju voda, športu in rekreaciji zunaj poselitvenih območij, pridobivanju mineralnih surovin in izkoriščanju drugih mineralnih virov, kakor tudi objektov, ki služijo varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2. gre za prometne in energetske objekte gospodarske javne infrastrukture, objekte telekomunikacijskih omrežij in drugih zvez, kakor tudi, če gre za druge javne infrastrukture, objekte telekomunikacijskih omrežij in drugih zvez, kakor tudi, če gre za druge javne infrastrukturne in proizvodne projekte, ki zaradi tehničnih, tehnoloških, okoljskih in drugih značilnosti niso primerni v poselitvenih območjih;
3. gre za rekonstrukcije, adaptacije in nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se lahko spreminja njihovo namembnost ali zmogljivost, če spremembe ne ovirajo dejavnosti iz prve točke;
4. gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov zunaj poselitvenih območij;
5. gre za objekte, ki so namenjeni dopolnilni dejavnosti, ki se opravlja ob kmetijski dejavnosti ali je z njo v neposredni zvezi.
Na najboljših kmetijskih zemljiščih je gradnja objektov iz prejšnjega odstavka dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. V tem primeru se zemljišča za gradnjo objektov praviloma določijo na osnovi ovrednotenih variantnih predlogov glede na njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter glede na njihovo sprejemljivost v lokalnem okolju.

V območjih gozdov so dovoljeni le posegi za namen trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso mogoče drugačne izpeljave tras ter posegi, ki so nujni za izkoriščanje gozdov in so v soglasju s pristojno službo za gozdove in za potrebe širitve objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji.

V širših in ožjih vodovarstvenih območjih so mogoči le posegi, ki ne poslabšujejo kvaliteto in količino vodnih virov.
Na poplavnih območjih so mogoči le posegi, ki so v skladu s pogoji opredeljenimi v strokovnih podlagah, ki jih je izdelalo podjetje Hidrosvet d.o.o., pod številko 32/04 meseca julija 2004, v katerih je opisana izvedba ustreznih protipoplavnih ukrepov.

VAROVANJE NARAVE
Zaradi ohranitve celovitosti naravne dediščine za prostor, ki ga opredeljuje ta odlok, so izdelane Naravovarstvene smernice za PUP za kmetijski prostor na območju Občine Vojnik, ki jih je izdelal Zavod za varstvo narave, Območna enota Celje (št. 1-III-469/7-O-02/03, z dne 24. 4. 2003).
Te smernice je potrebno upoštevati pri vseh posegih, ki zadevajo naslednja območja in naravne vrednote:
1. Krajinski park Huda luknja – Paški Kozjak (geomorfološka površinska, hidrološka, botanična in zoološka naravna vrednota);
2. Socka – soteska (geomorfološka površinska, hidrološka, botanična in zoološka naravna vrednota);
3. Vojnik – medvedja – turška leska (drevesna naravna vrednota);
4. Verpete – topel izvir (hidrološka naravna vrednota);
5. Arclin – gnezdo štorklje (zoološka naravna vrednota);
6. Lindek – lindeški slap (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
7. Lindek – lindeška lipa (drevesna naravna vrednota);
8. Beli potok – slap na Tesnici (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
9. Beli potok (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
10. Vlažna dolina pod Draženom (botanična naravna vrednota);
11. Razgor – Slemenškova lipa (drevesna naravna vrednota);
12. Huda luknja pri sv. Tomažu (geomorfološka podzemna naravna vrednota);
13. Socka – gnezdo sokola selca (zoološka naravna vrednota);
14. Lindek – lindeška jama (geomorfološka podzemna naravna vrednota);
15. Vojnik – pasišče bele štorklje (zoološka naravna vrednota).

KULTURNA DEDIŠČINA
Osnovno izhodišče za obravnavo kulturne dediščine (oznaka KO) v območju navedenega PUP je zahteva po varovanju. Poleg objekta kulturne dediščine se varuje tudi ožje območje – to je območje omejene rabe ter širše območje – to je vplivno območje. Znotraj teh območij je mogoča sanacija in rekonstrukcija objekta kulturne dediščine, kolikor pa ta območja zajemajo tudi obstoječe zaselke ali stavbišča, veljajo zanje pogoji 9. člena v soglasju z zahtevami in pogoji službe za varstvo kulturne dediščine.
V območjih arheološke dediščine je za vsak poseg v prostor potrebno predhodno soglasje spomeniško varstvene službe (oznaka K2).
Pri objektih stavbne dediščine (profana, sakralna, sakralno profana in etnološka) ter objektih memorialne dediščine se varuje objekt (objekti z oznakami K3, K4, K5) z gradbeno parcelo in širši vizualni prostor, ki zagotavlja integriteto varovane stavbne dediščine v prostoru. Pri posameznih objektih profane dediščine (dvorci, vile) se varujejo tudi parkovni in vrtni kompleksi.
V teh območjih so mogoče sanacije in rekonstrukcije stavbne in memorialne dediščine pod pogoji spomeniško varstvene službe. Kolikor so v območju objektov stavbne dediščine tudi drugi objekti, veljajo zanje pogoji 9. člena v soglasju z zahtevami spomeniško-varstvene službe.
Prenova in razvoj naselij v območjih naselbinske dediščine (oznaka K1.03 – Lemberg) morata upoštevati obstoječo grajeno strukturo in kontinuiteto načina pozidave. V okviru grajene strukture so možne adaptacije in prenove posameznih objektov dediščine kot tudi drugih objektov. Novogradnje so izjemoma mogoče kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječe strukture naselja, vendar tako, da se samo naselje ne širi v prostor, pač pa ostaja v mejah obstoječih funkcionalnih zemljišč objektov in zaselkov.
V perspektivi bo za območje naselbinske dediščine naselja Lemberg potrebno izdelati ureditveni načrt.
Kulturna krajina je širše območje varovanja naravne in kulturne dediščine s prevladujočimi elementi kulturne dediščine. V Občini Vojnik je to širše območje, ki se razteza od naselja Vojnik ter dalje po dolini Dobrnice in Hudinje ter območje Bezenškovega Bukovja. V teh območjih se varuje historična poselitvena struktura, krajevno značilni arhitektonski tip gradnje, čemur morajo biti podrejene vse novogradnje, adaptacije ter nadomestni objekti, ki jih dopušča 9. člen tega odloka. Vse posege je potrebno načrtovati ob upoštevanju tradicionalnih gabaritov in stavbnih sestavin. Za območje Bezenškovega Bukovja je ob upoštevanju vseh navedenih pogojev potrebno za vsak poseg tudi spomeniško-varstveno soglasje.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje (št. 02-3683/22-00/04-AK z dne 18. 3. 2004) in strokovne podlage, ki jih je izdelal isti zavod julija 1999 pod številko NC 469-99.
Objekti in območja varovanja kulturne dediščine morajo biti kot predmet varovanja opredeljeni v izvedbenih prostorskih aktih Občine Vojnik ali razglašeni kot kulturni spomenik državnega pomena.

STANOVANJSKE, POSLOVNE TER KMETIJSKE IN DRUGE DEJAVNOSTI
Ob upoštevanju vseh že navedenih pogojev tega odloka so na celotnem obravnavanem območju PUP v obstoječih zaselkih in posameznih stavbiščih z opredeljenimi mejami dovoljene nadomestne gradnje, adaptacije, dozidave in rekonstrukcije obstoječih objektov ter novogradnje stanovanjskih, poslovnih in kmetijskih objektov v okviru opredeljenih meja PUP in gradnje pomožnih objektov v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in propadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
Enako velja tudi za razpršene domačije ali posamezne stanovanjske in poslovne objekte brez definirane oznake v okviru meja gradbenih parcel oziroma kategoriziranih dvorišč objektov.
Kot poslovne in kmetijske dejavnosti so mogoče tiste, ki so ekološko in po svojih gabaritih sprejemljive glede na osnovne značilnosti posameznih zaselkov in naravne ter krajinske danosti prostora. Vrste poslovnih dejavnosti, ki se bodo izvajale na območju obrtnih con se obligatorno opredelijo v izvedbenem prostorskem aktu.
Nadomestne gradnje objektov so mogoče le v primeru, da so obstoječi objekti zgrajeni z ustreznim dovoljenjem, dotrajani in nefunkcionalni. Namembnost objekta mora ostati nespremenjena. Lokacija nadomestnega objekta mora biti na mestu starega objekta ali v neposredni bližini starega objekta znotraj gradbene parcele. Izjemoma se lahko gradi nadomestni objekt izven gradbene parcele le v primeru geološko neugodnega terena oziroma zaradi pogojev Zavoda za varstvo narave, Zavoda za varstvo kulturne dediščine ali pogojev komunalne infrastrukture.
Izjeme so le posamezni samostojno stoječi kozolci ter leseni ali zidani gospodarski objekti v območjih, kjer so mogoči le nadomestni objekti enake namembnosti, oziroma adaptacije ter tekoča vzdrževalna dela le-teh.
Novogradnje stanovanjskih in kmetijskih objektov na zemljiščih izven meja poselitvenih območij na kmetijskih zemljiščih so mogoče za potrebe novo nastalega kmečkega gospodarstva ob pogoju 5 ha intenzivno obdelanih zemljišč ali na manjših površinah, kjer je intenzivna obdelava in je kmetijstvo osnovna dejavnost ter predhodno izdelanim usmeritvenim programom kmetijske proizvodnje ter soglasjem pristojnega organa za kmetijstvo.
Na zemljiščih izven meja poselitvenih območij so mogoči tudi objekti za potrebe kmetijske dejavnosti že obstoječih kmetij, v kolikor ima domačija status kmetije, oziroma ji je kmetijstvo primarna dejavnost.
Gabariti in lege posameznih objektov niso definirani, prilagoditi pa se morajo tipologiji zaselkov in sosednjih objektov ter značilnostim krajine.
Velikosti novih gradbenih parcel je potrebno določiti smiselno glede na velikost in namembnost objektov z upoštevanjem in varovanjem okoliških kmetijskih zemljišč.
Velikost gradbene parcele individualne stanovanjske hiše naj načelno ne bo manjša od 500 m2.
ZIDANICE
V območjih, ki so opredeljena za gradnjo zidanic, so mogoče novogradnje ter adaptacije in tekoča vzdrževalna dela le-teh. Spremembe namembnosti zidanic niso mogoče.
Druge objekte, ki imajo svoj status v skladu z gradbenim dovoljenjem v conah zidanic že od prej je mogoče dozidati, adaptirati ali zgraditi nadomestne objekte enakih namembnosti ter nove objekte za potrebe kmečkih gospodarstev.
Tlorisni gabariti zidanic v za to opredeljenih območjih ne smejo presegati 35 m2, višinski gabarit pa je lahko maksimalno: klet, pritličje in mansarda. Dovoljena je delno vkopana klet, pritličje in mansarda z minimalnimi kolenčnimi zidovi in naklonom strehe od 35° do 45°.
Velikost funkcionalnega zemljišča zidanice mora biti ca. 250 m2.
Gradnja zidanic je mogoča s pogojem intenzivne obdelave pripadajočega zemljišča na katerem je mogoča gradnja samo enega objekta zgoraj navedene tlorisne velikosti.
GOSPODARSKO BIVALNI OBJEKTI
Izven meja poselitvenih območij in v conah zidanic so mogoče gradnje gospodarsko bivalnih objektov ob pogoju, da je investitor lastnik vsaj 2.500 m2 zemljišča, nadmorska višina zemljišča 300 m, naklon pretežnega dela zemljišča nad 25% in da gre za območja, ki so težka za obdelavo.
Tlorisni gabariti gospodarsko bivalnega objekta ne smejo presegati 50 m2, višinski gabarit pa je lahko maksimalno: klet, pritličje in mansarda z minimalnimi kolenčnimi zidovi, streha pa mora biti simetrična dvokapnica z naklonom od 35° do 45°. Klet mora biti delno vkopana, sleme strehe pa mora biti prilagojeno terenskim in krajinskim pogojem. Velikost gradbene parcele gospodarsko bivalnega objekta mora biti ca. 300 m2. Oblikovanje objekta pa je potrebno prilagoditi tipologiji zaselkov in sosednjih objektov ter značilnostim krajine.

Za naslednja poselitvena območja, ki so v prostorsko ureditvenih pogojih opredeljena kot območja za poslovne, poslovno stanovanjske in stanovanjske namembnosti je potrebno izdelati izvedbeno prostorske akte, ki bodo natančneje opredelili dejavnosti v prostoru, trase prometne in komunalne infrastrukture ter faznost izgradnje posameznih prostorskih aktov:
1. Obrtno poslovna cona Arclin južno ob bolnice (eden ali več izvedbeno prostorskih aktov na podlagi predhodno izdelanih podlag, ki bodo temeljile na analizah razvojnih možnosti in usmeritvah širše javnosti.
2. Obrtna, poslovna in stanovanjska cona na zahodni strani regionalne ceste R-430 do križišča z občinsko cesto za Šmartno v Rožni dolini.
3. Obrtno poslovna cona Višnja vas.
4. Stanovanjska gradnja vzhodno od cerkve Svetega Jerneja.
5. Poslovno stanovanjska cona Nova Cerkev.
6. Stanovanjska cona Frankolovo vzhod.
7. Stanovanjska cona Frankolovo sever.
8. Poslovno stanovanjska cona Socka zahod.
Do izdelave izvedbenih prostorskih aktov so pri obstoječih objektih na teh območjih možne nadomestne gradnje le-teh, adaptacije, rekonstrukcije prizidave, nadzidave, gradnje enostavnih objektov in spremembe namembnosti dejavnosti.

RIBNIKI, RIBOGOJNICE, MALE HIDROELEKTRARNE, OBJEKTI ZA ŠPORT IN REKREACIJO TER UREDITVE KAMNOLOMOV IN PESKOKOPOV
Gradnja ribnikov in ribogojnic je mogoča ob pogoju predhodno strokovno izdelanih elaboratov in ob pridobitvi pogojev ustreznih vodnogospodarskih služb, pristojne službe za kmetijstvo, pogojev varstva narave in na podlagi pridobljenih koncesij.
Gradnja malih hidroelektrarn je mogoča ob pogoju predhodno izdelanih elaboratov in ob pridobitvi pogojev ustreznih vodnogospodarskih, elektroenergetskih služb, pogojev varstva narave in na podlagi pridobljenih koncesij.
Objekti za šport in rekreacijo ter ureditve igrišč so mogoče znotraj meja poselitvenih območij ob pogoju, da so dejavnosti za svojo okolico sprejemljive in ne poslabšujejo življenjskih pogojev sosedov. Izven meja poselitvenih območij so mogoče le tiste dejavnosti, ki ne spreminjajo osnovne rabe zemljišč in bistveno ne spreminjajo konfiguracije terena oziroma se vklapljajo v krajino in ob predhodnih pogojih pristojne službe za kmetijstvo.
Kamnolomi in peskokopi:
Za izkoriščanje je predviden kamnolom Pristava, za kar je potrebno izdelati ustrezne projekte z upoštevanjem predpisov iz področja rudarstva. Oba kamnoloma v Frankolovem pa sta predvidena za sanacijo. Za izkoriščanje je predviden kamnolom Črešnjice v skladu z vsemi potrebnimi predpisi o rudarstvu.
V kamnolomu Lemberg so zaloge apnenca omejene, širitev je mogoča na podlagi predhodnih raziskav le proti severu, obcestni del pa je potrebno sanirati. V primeru sanacije kamnoloma pa je le-to potrebno izvesti na podlagi predhodnih načrtov.

KOMUNALNA, ENERGETSKA IN PROMETNA INFRASTRUKTURA
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma novozgrajeno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, ki mora biti izvedena v skladu s predpisi za posamezna področja.
CESTE
Vsak novozgrajeni objekt mora imeti zagotovljen dostop na kategorizirano javno cesto. Odmiki objektov od cest in poti morajo biti določeni v skladu z veljavnimi predpisi in v predhodnem soglasju pristojnega organa občine. Pri poslovnih objektih je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirišč.
Pri gradnji in rekonstrukciji novih javnih poti in cest ter kolesarskih poti je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo iz področja cestno prometnih predpisov.
VODOOSKRBA
V naseljih, v katerih obstaja javni vodovod, morajo biti vsi objekti namenjeni za bivanje in poslovni objekti priključeni nanj v skladu s soglasjem upravljavca. V primeru, da vodovodno omrežje ni zgrajeno, si morajo investitorji zgraditi v skladu s sanitarno tehničnimi pogoji lastno zajetje vode. Za potrebo naselij je na podlagi idejnih projektov mogoča gradnja vodooskrbnih sistemov.
ODVAJANJE ODPADNIH VOD
Za območje PUP je predvidena izgradnja kanalizacijskih zbiralnikov odpadnih vod in gradnja čistilnih naprav v Frankolovem, Socki, Novi Cerkvi, Konjskem, Ivenci, Čreskovi, Vrbi, Lembergu, Landeku, Bezenškovem Bukovju, Podgorju, Rovah, Jankovi, Razgorju in Pristavi. Do izgradnje čistilnih naprav morajo imeti vsi objekti zgrajene v skladu s predpisi in zahtevami soglasjedajalcev lastne manjše čistilne naprave v skladu z veljavno zakonodajo. Za potrebe odvoda komunalnih odpadnih vod je na podlagi idejnih projektov mogoča gradnja kanalizacijskih sistemov za odvod komunalnih odpadnih vod.
OSKRBA Z ELEKTRIKO IN TELEFONOM
Novozgrajeni stanovanjski, poslovni in drugi objekti morajo imeti možnost priključka na elektro in telefonsko omrežje, upravljavca obeh komunalnih vodov pa morata zagotoviti možnosti izgradnje osnovnih vodov in zagotoviti investitorjem možnost priključkov nanje in hkrati zagotoviti tudi sisteme oziroma objekte za telekomunikacijske zveze.
OSKRBA S PLINOM IN OGREVANJE
Občina še nima projektov za oskrbo s plinovodnim omrežjem, kar bo potrebno še urediti in zagotoviti prebivalcem občine oskrbo s plinom.
Do takrat je potrebno za ogrevanje poiskati takšne energetske vire, ki bodo omogočili za okolje najprimernejši način ogrevanja.
POKOPALIŠČA
Za razširitev je v območju PUP predvideno pokopališče v Črešnjicah, vključno z gradnjo mrliške vežice.
SOGLASJA IN POGOJI
Pri izdelavi prostorskega plana občine, katerega sestavni del je tudi PUP, so sodelovali s svojimi strokovnimi podlagami in pogoji vsi nosilci planiranja v prostoru. PUP je prevzel iz posameznih strokovnih podlag vse vrise obstoječih in predvidenih komunalnih vodov. Za priključke k novim objektom pa si morajo investitorji pridobiti vsa potrebna soglasja upravljavcev komunalnih vodov.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za kmetijski prostor Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 102/99), vključno s projektom Vizura d.o.o. Celje, št. 184/99-01.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Občine Vojnik.

Nadzorstvo nad tem odlokom izvajajo pristojne inšpekcijske službe

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.