Na podlagi 31. in 175. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) in 27. člen Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99, 53/99 – popr. in 43/03) je Občinski svet občine Kočevje na 13. redni seji dne 15. 7. 2004 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Poljanska dolina (PUP4) v Občini Kočevje, ki jih je izdelal POPULUS Podjetje za prostorski inženiring, d.o.o., iz Ljubljane, v februarju 2004, pod št. projekta 220-08-03 in dopolnil na osnovi pripomb iz javne razgrnitve v mesecu juniju 2004.

Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana Občine Kočevje za obdobje 1986-2000 in urejajo:
– območja, za katera ni predvidena izdelava prostorskih ureditvenih načrtov (PIN)
– območja za katera se predvideva izdelava prostorskih izvedbenih načrtov

Meje območij ureditvenih območij in morfoloških enot so razvidne iz grafičnih prilog preglednega topografskega in katasterskega načrta v M 1:5000. Meja obravnavanega poteka po meji katastrskih občin, ki so zajete v območju planske celote P11 – Poljanska dolina.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih:
– grafični prikaz na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:5000
– grafični prikaz na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000
– katalog pogojev za posege v prostor
– smernice in mnenja pristojnih mnenjedajalcev.

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:

I.      Uvodne določbe
II.     Splošne določbe
III.    Funkcije ureditvenih območij
IV.     Splošna merila
        in pogoji glede vrste posegov
V.      Merila in pogoji za oblikovanje pri posegih v prostor
VI.     Merila in pogoji za urejanje prometa in zvez
VII.    Merila in pogoje za kumunalno in energetsko opremljanje
VIII.   Merila in pogoje za druge posege, ki trajno spremenijo prostor
IX.     Merila in pogoje za varovanje narave in kulturne dediščine
X.      Merila za varovanje in izboljšanje okolja
XI.     Merila in pogoje za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
XII.    Prehodne in končne določbe.

Splošna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena območja obravnavanih prostorskih celot, razen če ni s posebnimi merili in pogoji za posamezno ureditveno območje ali ureditveno enoto drugače določeno.

Upravni organ občine, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijske informacije za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo
– za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora.
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi kot urbanistična presoja za izdelavo posebnega dela Projekta za gradbeno dovoljenje in jo izdela za to delo pooblaščen inženir z licenco P – IZS.

Na obravnavanem območju Občine Kočevje se pojavljajo različne prevladujoče funkcije. Temu bodo podrejeni vsi naslednji posegi v prostor. Za ohranjanje krajinske identitete prostora se morajo varovati obstoječe zelene površine v kmetijski rabi in gozd. V že sedaj intenzivno pozidanih območjih so možne le dopolnilne gradnje. Posegi v ta prostor so možni le z merili in pogoji o vrsti dopustnih posegov in drugimi pogoji, določenimi za posamezno morfološko enoto.
Glede na pretežno namembnost prostora se s prostorskimi ureditvenimi pogoji in s tem odlokom celotno območje obravnava kot:

Glede na tip ločimo naslednje morfološke enote:

N  – njive
T  – travniki
S  – sadovnjaki
P  – pašniki
V  – vodotok
G  – gozd
Z  – stavbna zemljišča
O  – ostalo

Glede na tip ločimo naslednje morfološke enote:
1. – večnamenski gozd
2. – gozd z lesno produktivno funkcijo
3. varovalni gozd
4. – gozd s posebnim namenom
5. – gozd s poudarjeno hidrološko funkcijo
6. – gozd s poudarjeno varovalno funkcijo
7. – gozd s poudarjeno biotopsko funkcijo
8. – gozd s poudarjeno funkcijo varovanja naravnih vrednot in kulturne dediščine
9. – gozd s poudarjeno lovno gospodarsko funkcijo
10. – gozd s poudarjeno poučno funkcijo – pot
J – jasa

Na celotnem območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji so:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov
– za prometno omrežje in naprave dopustni redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in odstranitve
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve
– dopustne ureditve javnih in drugih zelenih površin
– za vodnogospodarske objekte in naprave dopustni vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve
– dopustne ureditve pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališč ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij
Odstranitve objektov, ki so dediščina ali spomeniki, niso dopustne.

V območju kmetijskih površin so dovoljeni:
– kmetijski prostorski ureditveni posegi
– gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski dejavnosti
– ureditev športno-rekreacijskih in poljskih poti.

V območju gozdnih površin so dovoljeni:
– gozdnogospodarski ureditveni posegi
– gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno gozdnogospodarski dejavnosti
– gradnja in ureditev gozdnih cest in športno-rekreacijskih poti.

V ureditvenih območjih naselij in zaselkov označenih z (Z), ki so grafično prikazani, so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja stanovanjskih objektov (v stanovanjskih objektih je dovoljeno opravljanje mirne poslovne dejavnosti kot npr.: pisarna, prenočišča za goste ipd.)
– novogradnja stanovanjskih objektov s poslovno, servisno, storitveno, in turistično dejavnostjo v pritličju
– novogradnja gospodarskih objektov za kmetijsko dejavnost
– novogradnja delavnic za ekološko neoporečne dejavnosti
– novogradnja objektov za servisne, storitvene, proizvodne dejavnosti, obrt in turizem
– novogradnja objektov za centralne dejavnosti (šole, vrtci,...)
– spreminjanje namembnosti objektov
– dozidave, nadzidave, vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije
– postavitev pomožnih in začasnih objektov
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti, parki,...
– odstranitev obstoječih objektov.
V katalogu prostorskih ureditvenih pogojev je za vsako morfološko enoto posebej določeno, kateri od naštetih posegov so dovoljeni. Za posege, ki v katalogu za določeno morfološko enoto niso našteti, velja, da znotraj te morfološke enote praviloma niso dovoljeni. Za vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije velja, da so dovoljeni na vseh objektih.

V območjih urejanja, ki se urejajo s tem odlokom se dovoljuje gradnja in vzdrževalna dela na tistih komunalnih in infrastrukturnih objektih in napravah, kjer so dela predvidena z družbenim planom in planom Sklada stavbnih zemljišč ter na pobudo posameznih investitorjev.

V območjih urejanja, ki se začasno urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki niso v nasprotju z določbami družbenega plana in ne ovirajo njegovega izvajanja in tistih, ki ne bodo ovirali izvajanja rešitev predvidenega prostorskega izvedbenega načrta, in ki upoštevajo merila in pogoje tega odloka.

Objekti:
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:
1. velikost funkcionalnega zemljišča
2. lego objektov
3. oblikovanje objektov
4. dograjevanje in prenavljanje obstoječih naprav objektov
5. enostavni objekti (pomožni in začasni objekti)
6. vzdrževalna dela
7. urejanje okolice
8. urejanje kmetijskih zemljišč
9. urejanje gozdnih površin
10. vodnogospodarske ureditve
11. urejanje prostora.

Funkcionalno zemljišče se določa z lokacijsko dokumentacijo na osnovi namembnosti in velikosti stavbe, naravnih danosti z upoštevanjem predvidenega modela pozidave in predvidenega razvoja.
1. Velikost funkcionalnega zemljišča
Kolikor v katalogu pri posameznih morfoloških enotah ni drugače navedeno, veljajo naslednja merila za določanje velikosti funkcionalnega zemljišča:
1.1. Za stanovanjske hiše
– širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe je predvidoma od 1 m do 10 m,
– vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste šir. 3,5 m.
– gradbena parcela je praviloma velika 600 m2 v območju gostejše pozidave v starih vaških jedrih in 1.000 m2 na obrobju vasi
– pozidanost parcele je lahko 30%, v vaških jedrih pa je lahko procent pozidanosti večji do 40%.
– na funkcionalnem zemljišču mora biti za vsako stanovanjsko enoto in za vsako počitniško enoto predvidena najmanj po dve parkirni mesti.
1.2. Za kmetije
Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi z upoštevanjem lege in medsebojne razporeditve objektov, z upoštevanjem možnost širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov:
– velikost manipulativnega prostora je prilagojena uporabi mehanizacije (radij 15 m)
– širina dovoza 3,5 m
– velikost funkcionalnega zemljišča znaša načelno 2000m2.
1.3. Za obrtne, proizvodne delavnice in gospodarska poslopja:
– širina ob objektu 2-10 m
– dovozna pot širine 3,5 m
– izkoristek zemljišča do 50%
– na funkcionalnem zemljišču morajo biti predvideni parkirni prostori (glede na število zaposlenih in velikost delavnice)

2. Lega objektov
Novogradnje, nadomestne gradnje, dozidani deli stavb ter pomožni in začasni objekti, morajo biti od parcelne meje odmaknjeni najmanj ½ višine objekta merjeno od kapi. Za manjšo razdaljo si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele.
Smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zazidavo, oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš, oziroma zaselka.
2.1.Odmiki
Odmiki od javnih cest morajo biti usklajeni z zakonom o javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest so min. 4 m, razen v starih vaških jedrih, kjer se ohranja prvotna gradbena linija objektov in je potrebno soglasje upravljalca cest.
2.2.Dostopi
Do vsake parcele mora biti urejen dostop preko odmerjene in kot javno dobro vknjižene ceste ali javne poti. Dovoz preko zasebnih zemljišč se dovoli le pod pogojem, da imajo lastniki teh zemljišč v zemljiški knjigi urejeno služnost.

3. Oblikovanje objektov
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti lokalnega graditeljstva, oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.
Za oblikovanje objektov praviloma veljajo pogoji določeni s tem odlokom in podrobneje v tabeli morfoloških enot. Oblikovanje mora biti skladno z okolico.
Odstopanje od predpisanih pogojev za oblikovanje objektov je dovoljeno takrat, kadar to narekujejo tehnološki procesi v objektu ali kadar želimo z drugačno obliko doseči likovni ali vsebinski poudarek v prostoru. Taki posegi so izjemni in ne smejo imeti motečih vplivov na okolico.
3.1. Novogradnje
3.1.1. Stanovanjski objekti
Pri objektih krajevno značilne arhitekture velja:
– stavbe stojijo samostojno
– višina: P+M, s kletjo ali brez, višina kolenčnega zidu je maks. 0,40 m
– tloris: razmerje stranic ca. 1:1,6 ali več
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico objekta, naklon strešine 38–45(, kritina opečna ali siva (prvotno lesena), opečnata ali po barvi in strukturi podobna opečni
– fasada: zaglajeno ometana, pogosti so poudarjeni vogali (izdelani iz ometa ali naslikani)
– materiali: naravni kamen, opeka, omet, les
– gradnje balkonov na čelnih fasadah, večkotnih izzidkov in teras niso dovoljene, možna izvedba ganka najmanj na 2/3 dolžine vzdolžne fasade
Za vse novogradnje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: razmerje stranic ca. 1:1,6 ali več
– po višini se objekti morajo prilagajati sosednjim objektom
– kolikor višina objektov za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja: maks. dovoljena višina je P+M, pri čemer je kolenčni zid visok maks. 40 cm.
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 38–45(, odpiranje strehe: "frčada"izvedena klasično, z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina ali kot sušilna lina;
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja:kritina sme biti opečna, siva ali po barvi in strukturi podobna opečni. Valovita ali kovinska kritina ni dovoljena
– gradnje balkonov na čelnih fasadah, večkotnih izzidkov in teras niso dovoljene, možna izvedba ganka najmanj na 2/3 dolžine vzdolžne fasade
3.1.2. Gospodarski objekti namenjeni kmetijstvu in delavnice
– tloris: razmerje med osnovnima stranicama 1:1,8 ali več, dolžina krajše stranice praviloma ne sme biti večja od 12 m
– velikost objekta je odvisna od njegove funkcije
– višina: P+M
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 38-45(
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja: kritina sme biti opečna, siva ali po barvi in strukturi podobna opečni.
3.1.3. Počitniške hišice:
– vikendi se smejo graditi le na v ta namen predvidenih območjih
– tloris: razmerje med osnovnima stranicama 1:1,6.
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 38-45(, odpiranje strehe: "frčada" v klasični izvedbi, z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja:kritina sme biti opečna, siva ali po barvi in strukturi podobna opečni.
– gradnje balkonov na čelnih fasadah, večkotnih izzidkov in teras niso dovoljene, možna izvedba ganka najmanj na 2/3 dolžine vzdolžne fasade
3.2. Nadomestne gradnje:
Nadomestni objekt se mora graditi na lokaciji prvotnega objekta. Izjemoma je dovoljeno postaviti nadomestni objekt tik ob stari stavbi, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za novi objekt, oziroma en mesec po selitvi v novi objekt. Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vključi v bremenskem listu zemljiško knjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina napisana.
Do preselitve nadomestnega objekta na novo zemljišče lahko pride v naslednjih primerih:
– ko zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna
– ko ima selitev objekta za cilj izboljšanje prometne ali požarne varnosti ter sanitarno higienskih pogojev
– ko ima selitev objekta za cilj pridobiti površine za gradnjo in razvoj infrastrukturnih ali komunalnih objektov in naprav, oziroma objektov javnega pomena
– če stoji objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi.
Dopustna je ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in novi objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso z enotno streho. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov ni dopustno.
Nadomestni objekt mora ohranjati arhitektonske in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter ohranjati kvalitetne ambientalne znčilnosti prostora.
3.3. Dozidave in nadzidave:
Dozidave in nadzidave stavb so dovoljene, kolikor v katalogu za posamezno morfološko enoto ni drugače navedeno. Za dozidane in nadzidane dele stavb se smiselno uporabljajo ista oblikovalska določila kot za novogradnje. Dozidani ali nadzidani del se mora z obstoječim objektom povezati v enotno stavbno maso z enotno streho, ter se po oblikovanju in materialu ne sme bistveno razlikovati od prvotnega dela objekta.
3.5. Enostavni objekti (pomožni in začasni objekti):
3.5.1. Pomožni objekti:
Na območjih, ki jih ureja ta odlok, je možna gradnja enostavnih objektov v skladu z zakonskimi predpisi.
3.5.2. Začasni objekti in naprave:
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene, družbene dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko in turistično ponudbo ali občasne prireditve, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem srednjeročnem obdobju ni predviden trajni poseg v prostor, na osnovi začasnega lokacijskega dovoljenja. Po odstranitvi začasnega objekta je na tem mestu potrebno vzpostaviti prvotno stanje.
Reklame, napisi in informativne table morajo biti oblikovani z značilnimi elementi, pregledni in nemoteči za voznike in za krajino.
Pogoje za postavitev večjih reklamnih znamenj in turističnih tabel ureja občinski odlok.

4. Urejanje okolice objektov
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora podrediti večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi, morajo biti kolikor so višji od 1 m prikazani v projektu za gradbeno dovoljenje.
Zemljišče se uredi in zasadi z zelenjem skladno s krajinskim načrtom.
Ograje ob parcelni meji so dopustne lesene ali zasajene z živo mejo.Ograja ne sme presegati višine 1,2 m in mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob isti ulici ali cesti morajo biti oblikovane na enak način.
Pri ureditvenih delih je potrebno uporabljati lokalna gradiva in značilno vegetacijo.

5. Urejanje kmetijskih površin
Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno-krajinskega vzorca tako, da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (razmerje do gozdnih površin, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike terena in ograjevanje prostora).
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila dostopnost do vseh parcel.

6. Urejanje gozdnih površin
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba
– značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.

7. Urejanje s področja upravljanja z vodami
V skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) je med ostalim potrebno upoštevati, da je prepovedana gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču (razen izjem, ki jih določa 37. člena ZV-1), pri tem pa upoštevati tudi zahtevane odmike meje priobalnih zemljišč od vodnih zemljišč (15 m na vodah 1. reda (Kolpa), 5 m na vodah 2. reda)
Dosledno je potrebno upoštevati določbe 83. do 89. člena ZV-1 o ogroženih območjih, ki morajo biti natančno opredeljena.
Na območjih, ki so že opredeljena kot stavbna, je potrebno zagotoviti poplavno varnost objektov z upoštevanjem 50 cm varnostne višine nad gladino stoletne visoke vode oziroma maksimalne doslej opažene kote na način, ki ne bo poslabševal razer v tem smislu na ostalih območjih oziroma ostalim uporabnikom prostora.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti v skladu z 92. člena ZV.
Športno rekreacijske dejavnosti so možne tudi na poplavno ogroženih površinah (razen objektov) na način, ki bo zagotavljal stabilnost površin v primeru poplavljanja.
Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano.
Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred stoletnimi vodmi z zagotovitvijo minimalno 50 cm varnostne višine.
Na podlagi 150. člena ZV se lahko posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
V obravnavanem območju se nahaja vodovarstveni pas, zato je potrebno pri nčrtovanju posegov v prostor upoštevati Odlok o varovanju virov pitne vode, ki velja za to območje. Za posege na tem območje je potrebno pridobiti vodno soglasje v skladu s 150. členom ZV.
Za vse posege na vplivnem območju mejne reke Kolpe in pritokov, ki lahko bistveno vplivajo na količino in kvaliteto vode mejnega vodotoka, je na podlagi sklepa Slovensko Hrvaške komisije za vodno gospodarstvo, potrebno pridobiti tudi soglasje strokovnih služb Hrvaških vod.

Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja.

Območje ureditve se nahaja ob sledečih regionalnih cest I. reda (R1-217 na odseku Brezovica – Kanižarica), III. reda (R3-658) na odseku 1433 Stari trg – Brezovica), III. reda – turistični cesti RT-918 na odseku Kot Grgelj.
Na območju gradnje v varovalnem pasu navedenih državnih cest, ki znaša 15 m in cestnem telesu le teh, si je vsak posamezen investitor dolžan pridobiti na podlagi ustrezno pripravljene dokumentacije projektne pogoje in soglasje s strani upravljalca državne ceste – Direkcije RS za ceste.
Za gradnjo novih cestnih priključkov na kategorizirane ceste oziroma za rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov ter gradnje v varovalnem pasu mora investitor upoštevati naslednjo zakonodajo, normative in predpise:
Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00), Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS.št. 30/98), Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991), Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03), Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS 14/99), standarde za cestogradnjo in materiale uporabljene v cestogradnji.
Na kategoriziranih cestah je potrebno varovati predvidene rezervate za rekonstrukcijo.
Rekonstrukcije prometnic z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dopustne.
Pri rekonstrukciji cest in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne zmanjša.
Trase prometnic ne smejo posegati v območja brezen, jam in izvirov ali sekati vodnih žil. Nove gozdne ceste in dostopne ceste preko zavarovanih ali vizualno izpostavljenih območij niso dopustne.
Tam, kjer ureditev prometnic prečkajo obstoječe poti, jih je potrebno na novo urediti.

Vozišča kmetijskih in gozdnih prometnic naj bodo praviloma široka 3-4 m, razen v ostrih zavojih, pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
Pri projektiranju, urejanju in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati veljavne Smernice za projektiranje gozdnih cest in Pravilnik o načrtovanju, gradnji in rabi gozdnih prometnic.

Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnostih morajo biti locirana ob ali za objektom ter opremljena z lovilci olj.
Večja parkirišča in počivališča ob državni cesti izven ureditvenih območij naselij, morajo biti urejena z objekti in opremljena s klopmi, smetnjaki, sanitarijami in pitno vodo.

Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. Avtobusna postajališča morajo imeti označene in osvetljene prehode čez cesto.

Ob medkrajevnih kablih je v trimeterskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.

Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja v obravnavanem območju.

V rezervatu predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, pozidav, nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.

Vse obstoječe in predvidene nove objekte je potrebno priključiti na javno električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Vodovod:
V primeru izgradnje ali rekonstrukcije vodovodnega omrežja, je praviloma obvezna sanacija vseh komunalnih vodov in ureditev.
Vse nove objekte je obvezno priključiti na vodovodno omrežje v soglasju z upravljalcem.
Kanalizacija:
Obvezno je odvajanje odpadnih voda v sistemu javne kanalizacije s končno dispozicijo v lokalni čistilni napravi. Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda, so obvezne troprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča ali pa izvedba manjših čistilnih naprav.
Odvoz komunalnih odpadkov:
Na območju Poljanske doline odvoz komunalnih odpadkov izvaja JP Komunala Kočevje d.o.o. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti njihove pogoje in soglasja, pri projektiranju pa je potrebno upoštevati občinske predpise o ravnanju z odpadki, Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) ter Pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov (Uradni list SRS št. 40/86).
Elektrika:
Za obstoječe in predvidene povezave s srednjenapetostnimi daljnovodi je potrebno rezervirati in upoštevadi daljnovodne koridorje.
Za priključevanje na električno omrežje je potrebno upoštevati pogoje, ki jih predpiše upravljalec v elektro-energetskem soglasju. Za vsako prestavitev, pokablitev oziroma izgradnjo novih elektroenergetskih naprav in vodov, je potrebno poseg uskladiti s podjetjem DE Elektro Kočevje.
Javna razsvetljava:
Za območja, ki so še brez javne razsvetljave se izdela enotni sistem.
PTT omrežje:
Telekomunikacijsko omrežje je na območju izvedeno z zemeljskimi kabli, kabelsko kanalizacijo in zračnimi kabli in je vključeno v LC Predgrad. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječeha in projektiranega TK omrežja.
Kabelsko razdelilni sistem KRS:
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno obravnavano območje priključiti na predvideno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. Vse druge rešitve niso dopustne.
Za gradnjo kabelskega sistema je potrebno izdelati dokumentacijo z vsemi soglasji.
Zagotavljanje požarne varnosti:
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja zaščite objektov pred požarom. Za požarno varnost je nujno upoštevati in zagotoviti ustrezne intervencijske poti in zadostne odmike od objektov.

Pri melioracijah, obnovi in graditvi poljskih in gozdnih poti, ostalih zemeljskih delih in pri urejanju brežin je potrebno poteg tehnično-funkcionalnih pogojev upoštevati tudi pogoje ohranjevanja in varovanja narave in kulturne dediščine ter kvalitete oblikovanosti kulturne krajine.

Pri izvajanju posegov v prostor je potrebno, v skladu z določili dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana in strokovnimi smernicami pridobiti mnenje pristojne službe. Strokovne smernice so sestavni del prostorskih ureditvenih pogojev.
Varovanje kulturne dediščine:
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno poleg pogojev zapisanih v tabelah upoštevati tudi naslednje omejitve:
– gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitekture, če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej ni možna
– pri gradnji nadomestnih in novih stavb je potrebno upoštevati ulično linijo starih objektov
– z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave
– območja s karakterističnimi pogledi na naselja, naravne znamenitosti oziroma posamezne lokacije so nezazidljive
– novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo, ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
Ohranjanje narave:
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu “Naravovarstvene smernice za prostorsko ureditvene pogoje za območje Poljanske doline – PUP4 v Občini Kočevje (ZRSVN, OE Ljubljana, september 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Kočevje.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom in je ta načrtovan na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred tačetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Vsa območja in objekti so razvidni iz tekstualnega in grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.

1.Splošni pogoji
Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebna:
– zaščita vodnih virov in vodotokov ter jezer pred onesnaženjem
– odprava divjih odlagališč komunalnih odpadkov
– sanacija območij, ki so izpostavljeni hrupu
– odprava dimnih emisij.
2. Varstvo zraka
Podjetja in druge pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti k strokovni sanaciji izvorov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to predpisuje zakon o varstvu zraka.
3. Varstvo voda in priobalnih površin
Varstveni režimi in območja vodnih virov so določeni s predpisi, ki urejajo to področje.
4. Varstvo tal
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnico.
5. Varstvo pred hrupom
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja.
Po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju mora biti sestavni del lokacijske dokumentacije pisna izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred hrupom.
Če je protihrupna zaščita potrebna, mora biti grajena sočasno z izgradnjo objekta.
6. Varovanje kmetijskih zemljišč
Kmetijska zemljišča so zavarovana v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih.

Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (ZVOoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) in zasti:
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja
– potrebne odmike med objekti ali potrebno požarno ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (smernica SZPV 204)
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču)
– vire za dodatno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91)
Pri vsakem posegu v prostor je potrebno upoštevati veljavne predpise in občinski odlok o zakloniščih in drugih objektih.

Legalizacija objektov in naprav zgrajenih brez gradbenega dovoljenja v naseljih in zaselkih ter izven ureditvenih območij naselij, je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka in so na dan objave tega odloka v Uradnem listu Republike Slovenije zgrajeni najmanj do II. gradbene faze.

Prostorski ureditveni pogoji za Poljansko dolino so na vpogled občanom, podjetjem in drugim skupnostim, pri upravnem organu Občine Kočevje pristojnem za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pooblaščene inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.