Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 ter na podlagi 7. člena Statuta Občine Ljubno (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/99) je Občinski svet občine Ljubno na 13. redni seji dne 27. 5. 2004 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989, za območje Občine Ljubno (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/2000) sprejme lokacijski načrt za širitev glinokopa v Homu v Občini Ljubno (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelalo podjetje URBANA urbanizem, projektiranje, Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod št. projekta 514/03.

Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka je izdelan na podlagi strokovnih podlag, ki so tudi sestavni del odloka:
– Rudarskega projekta Nadaljevanje odkopavanja keramičarske gline iz Hom I v Hom centralni del, ki ga je izdelal Ciril Kemperle, s.p. Velenje, pod št. proj. KC-1/2002 z datumom september 2002,
– Poročilo o vplivih na okolje nadaljevanja odkopavanja karamičarske gline iz Hom I v Hom centralni del, ki ga je izdelal ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, pod št. DP-233/03/03 z datumom julij 2003.
Sestavni del odloka so tudi vsa soglasja, ki so bila podana k predlogu lokacijskega načrta iz 1. člena tega odloka.

Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na namembnost zemljišč znotraj meje ureditvenega območja, določitev pridobivalnega prostora, potek in način pridobivanja gline, pogoje za komunalno opremljanje, pogoje za ureditve prometa, pogoje za sanacijo glinokopa, okoljevarstvene ukrepe ter etapnost izvajanja lokacijskega načrta.
Tekstualni del obsega:
– splošni del,
– smernice in soglasja k lokacijskemu načrtu,
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– priloge k obrazložitvi,
– povzetek za javnost.
Grafični del obsega:
– izreze iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Ljubno M 1:50000, 1:25000, 1:5000,
– širši prikaz ureditvenega območja M 1:5000,
– prikaz na parcelnem načrtu M 1:2880,
– predvidene ureditve po rudarskem projektu M1:1000, 1:500,
– predvidene ureditve znotraj meje ureditvenega območja M 1:1000,
– prikaz potrebnih ureditev izven mej ureditvenega območja M 1:1000.

Parcele, ki ležijo znotraj meje ureditvenega območja, so naslednje: 727, 728, 739/1 del in 739/2 del, vse v k.o. Radmirje.

Opis meje ureditvenega območja lokacijskega načrta za širitev glinokopa v Homu (Hom-centralni del) je podan v smeri urinega kazalca. Meja poteka od začetne točke opisa meje, ki jo predstavlja JV vogal parcele št. 727 k.o. Radmirje. Od tu dalje poteka meja v dolžini 30 m po SV meji parcele št. 739/1 (ki je hkrati meja območja Hom-1), se obrne v zahodno smer ter poteka v dolžini 90 m preko parcele št. 739/1 in 739/2 (oziroma po meji pridobivalnega prostora Hom-1). Meja nato poteka v severni smeri v dolžini 40 m do JZ meje parcele št. 727, do točke, ki je 70 m oddaljena od začetne točke opisa meje. Ta del opisane meje obkroža zemljišče (del parcel št. 739/1 in 739/2), ki bo namenjeno za prehod iz eksploatacijskega področja Hom-1 v Hom-centralni del. Meja ureditvenega območja se nadaljuje v smeri proti SZ po zunanjih robovih parcel št. 727 in 728 tako, da obkroži parcele in se konča v začetni točki opisa meje.
Velikost ureditvenega območja znotraj opisane meje je 3,4791 ha.

Ureditveno območje lokacijskega načrta sestavljata dva dela:
– pridobivalni prostor za Hom – centralni del, ki ga tvorita celotni parceli št. 727 in 728 k.o. Radmirje;
– območje prehodnega zemljišča iz Hom-1 v Hom-centralni del, ki ga tvorita dela parcel št. 739/1 in 739/2 k.o. Radmirje.
Ureditveno območje je določeno tudi s koordinatami vseh mejnih točk v rudarskem projektu iz 2. člena tega odloka.

Členitev ureditvenega območja

Ureditveno območje lokacijskega načrta je namenjeno:

------------------------------------------------------------------------------
Namembnost območja urejanja:                                    Velikost v ha:
------------------------------------------------------------------------------
Pridobivalni prostor glinokopa                                         3,2586
     od tega:    prostor za neposredno pridobivanje gline     1,7700
                 preostali pridobivalni prostor               1,4886
------------------------------------------------------------------------------
Območje prehodnega zemljišča                                           0,2205
------------------------------------------------------------------------------
Ureditveno območje lokacijskega načrta skupaj                          3,4791

Namembnost ureditvenega območja

Znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta so predvidene naslednje ureditve oziroma posegi v prostor:
Pripravljalna dela za odpiranje glinokopa Hom-centralni del do debeline rentabilne gline (5 m in več):
– na večji površini odstranitev drevja in ostale vegetacije,
– zagotoviti prostor za izdelavo dostopa, prostor za odlaganje humusa in jalovine,
– ureditev jarka za odvod meteorne vode iz glinokopa, ki se bo iztekal v potok A,
– čiščenje struge potoka A in priključka potoka B na potok A,
– ureditev dostopne poti, ki bo prečkala potok A (ureditev propusta profila 1200 mm z utrditvijo vtoka in iztoka iz kanala z namenom zmanjšanja energije visokih voda),
– utrditev struge potoka v območju, kjer bo speljan v potok odprt jarek za odvod padavinskih voda s površine glinokopa.
Pridobivanje gline bo potekalo na enak način kot v obstoječem glinokopu:
– izkop gline poteka v odprtem kopu s klasičnimi gradbenimi stroji (buldožerji, bagerji, kopači, nakladalci),
– smer odpiranja in izkoriščanja glinokopa po izvršenih pripravljalnih delih bo od jugovzhoda proti severozahodu,
– na mestih, kjer bo debelina gline večja od 10 m, bo odkopavanje potekalo v dveh etažah (od 5 do 7 m),
– delovni stroji in tovornjaki uporabljajo kot gorivo nafto, s katero se oskrbujejo sproti na bencinskih črpalkah (ni potrebno skladiščiti goriva v neposredni bližini glinokopa). Za transport gline so potrebni štirje 20-tonski kamioni, ki opravijo do 40 voženj na dan.
Infrastrukturna urejenost

Odpiralna in pridobivalna dela v glinokopu so sezonska, zato ni predvidenih stalnih infrastrukturnih objektov. V času izvajanja del mora biti glinokop opremljen s kemičnim straniščem, opozorilnimi tablami in ploščadjo za manjše posege na delovnih strojih (menjava motornega olja, filtrov in podobno).
Delovni in obratovalni čas glinokopa

Delo v glinokopu bo sezonsko in odvisno od vremenskih pogojev zato se časovno ne more točno v naprej določiti. Načelno mora biti delo enoizmensko z 8-urnim delovnim časom in 21 delovnimi dnevi v mesecu.
Izkoriščanje gline v ureditvenem območju bo zaključeno v 11 letih, skupaj s sanacijskimi deli pa v 13 letih.
Drugi pogoji

Rudarska dela pri pridobivanju gline smejo potekati le znotraj mej, ki so v projektu iz 1. člena tega odloka opredeljene kot pridobivalni prostor za pridobivanje gline tako, da se odobrenim mejam ne približa več kot na 5 m.

V okviru prostora iz prejšnjega člena je potrebno z rudarskim projektom za pridobivanje in izvajanje del opredeliti tehnologijo izvajanja del, s katerimi bo mogoče zagotavljati maksimalni letni izkop gline v višini 8.000 m3 na leto oziroma v povprečju do 363 m3 na dan.
Ukrepi za zagotavljanje varnosti pri pridobivanju gline morajo biti opredeljeni v rudarskem projektu za izvajanje del; opredeljeni morajo biti na osnovi ocene tveganja in z določitvijo ustreznih ukrepov za odpravo zmanjšanja tveganj v okviru veljavnih predpisov s področja izkoriščanja mineralnih surovin, s področja varstva okolja ter pravil rudarske stroke.

V primeru, da bi nosilec rudarske pravice nameraval bistveno spremeniti tehnologijo pridobivanja gline in velikost odkopa, si mora pred tem pridobiti strokovno mnenje pooblaščene institucije o tem, da je velikost vplivov nove tehnologije pridobivanja na okolje manjša od predhodno uporabljane tehnologije.

Promet

Dostop za stroje in vozila mora biti na južni strani predvidenega glinokopa, kot podaljšanje obstoječe transportne poti iz severnega dela obstoječega glinokopa, po že utrjeni makadamski cesti s priključkom na regionalno cesto II. reda št. 225/1085 Črnivec-Radmirje v km 15.300.
Obstoječ makadamski cestni priključek je potrebno rekonstruirati (pravokotno na os regionalne ceste šir. 2 x 2,75 m z obojestransko bankino 2 x 1,00 m, na dolžini 12 m z min. zavijalnimi radiji 7,00 m); na priključku je potrebno urediti odvodnjavanje tako, da meteorna voda ne bo pritekala na regionalno cesto. Priključek je potrebno na predpisani dolžini protiprašno urediti oziroma asfaltirati in ga opremiti s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.
Kanalizacija, vodovod, elektrika

Glede na časovno omejenost del v glinokopu ni predvidenih stalnih infrastrukturnih objektov. V času izvajanja del bo glinokop opremljen s kemičnim straniščem, opozorilnimi tablami in ploščadjo za manjše posege na delovnih strojih (menjava motornega olja, filtrov in podobno).

Na ureditvenem območju lokacijskega načrta ni varstvenih pasov virov pitne vode.
Območje kamnoloma leži na srednje triadnem neplastovitem dolomitu in deloma na zgornjetriadnem dolomitu. Po hidroloških kriterijih je dolomit srednje prepusten in predstavlja vodonosnik z razpoklinsko poroznostjo.
Znotraj mej ureditvenega območja potekata dva potoka, ki sta v projektu iz 1. člena tega odloka označena kot potok A in potok B. Odvajanje padavinske odpadne vode iz glinokopa Hom-centralni del v vodotok imenovan južni potok (potok A) je določeno na točki, ki je določena z Gauss-Krugerjevimi koordinatami (Y = 488 590, X = 130 664 in nadmorsko višino Z = 423,0 m, parc. št. 727, k.o. Radmirje).

Sanacija mora potekati sproti vsako leto na že izkoriščenem delu glinokopa. Jugozahodno strmo pobočje je potrebno prekriti s humusom in zasaditi z avtohtonimi lesnimi vrstami, vznožje novonastale kadunje pa zatraviti. Severovzhodni strmi del pobočja, ki se bo nadaljeval v obstoječo ozko travnato dolino je potrebno prekriti s humusom in zatraviti.
Območje odvodnega jarka proti jugu se mora zasaditi z avtohtonimi lesnimi vrstami. Cevni propust na potoku A se mora po končanem pridobivanju odstraniti in območje prehoda sanirati, kolikor prehod ne bo uporabljen za dostop do glinokopa Hom-2. Odstraniti je potrebno vse ovire in objekte (zacevitve, nepotrebne jarke, utrjeno cestišče) ter izvesti sanacijo tako, da bo območje varno za ljudi in živali. Po končani sanaciji bo območje namenjeno za kmetijske in gozdarske namene.
Pogoji za izvedbo krajinske ureditve glinokopa, ki določajo oblikovanje glinokopa in sprotno zasaditev tam, kjer je pridobivanje že končano, ter pogoji za tehnično in agrobiloško rekultivacijo glinokopa, so opredeljeni v projektu iz 1. člena tega odloka ter jih je potrebno upoštevati v rudarskem projektu.

Naravne vrednote, kulturna dediščina in dobrine splošnega pomena

Ureditveno območje lokacijskega načrta ni evidentirano kot ekološko pomembno območje ali kot posebno varstveno območje, prav tako območje ni opredeljeno kot območje pričakovanih naravnih vrednot ter ni zavarovano območje.
Znotraj ureditvenega območja ni evidentiranih objektov ali območij varstva kulturne dediščine.

Pogoji za poseganje v gozdne površine so naslednji:
– krčitev gozda na predvideni površini 1,8 ha naj bo postopna, tako kot izkoriščanje gline,
– ohrani naj se jelšev sestoj in močvirje ob potoku,
– poseg ne sme ovirati poseka in spravila lesa iz okoliških gozdov – spravilne poti se morajo ohraniti oziroma nadomestiti,
– po končanem izkopavanju naj ob robu gozda naklon brežine ne presega 25(, gozdni rob pa naj se oblikuje z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami,
– strma površina nad potokom naj se po končanem odkopu pogozdi z listavci in borom (ocenjena površina do 15 arov).
Varovanje okolja

Za ureditveno območje lokacijskega načrta glinokopa in delovanje glinokopa se upoštevajo določila zakona o varstvu okolja – ZVO –1 (Uradni list RS, št. 41/04). Vplivi zaradi delovanja v glinokopu, ob upoštevanju predvidenih in v Poročilu ob vplivih na okolje iz 2. člena tega odloka predlaganih ukrepov, so ocenjeni na površinske vode kot majhni; na podtalnico predvidoma vplivov ne bo; na tla in relief bodo zmerni; na populacijo prostoživečih živali bodo vplivi zaradi prostorske omejenosti posega majhni.
Z doslednim upoštevanjem predvidenih in predlaganih okoljevarstvenih sanacijskih ukrepov se ocenjujejo vplivi posega na okolje, z vidikov onesnaževanja, razvrednotenja in poškodb, za okolje sprejemljivi.

Za ureditveno območje lokacijskega načrta se kot izhodiščne parametre upošteva Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989, za območje Občine Ljubno (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/00), ki v zasnovi rudarstva in namenske rabe prostora opredeljuje ureditveno območje lokacijskega načrta kot območje za glinokop.
Ureditveno območje lokacijskega načrta predstavlja manjši del znotraj območja, kot je določeno v Zasnovi rudarstva in namenske rabe prostora, zato se ureditveno območje opredeljuje v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje) po 4. členu Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95); za to območje so v 5. členu Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 70 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 70 dBA (od 6. do 22. ure).
Prostor izven območja za glinokop, kot je določeno v Zasnovi rudarstva in namenske rabe prostora, je opredeljen kot odprt kmetijski in gozdni prostor, ki se opredeljuje v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje) po 4. členu Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju; za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60dBA (od 6. do 22. ure).
V času trajanja del v glinokopu in transporta gline (do en mesec na leto) v okolici ne bodo presežene mejne dnevne ravni hrupa za III. območje varstva pred hrupom, vplivi bodo zmerni.
Ocenjuje se, da se stanje hrupa po predvidenih ureditvah v območju LN od dosedanjega ne bo povečalo. Za zmanjšanje nivoja hrupnosti v okvir dovoljenih mejnih vrednosti je potrebno vse stroje in opremo ustrezno tehnično opremiti za zmanjševanje hrupa ter jih redno vzdrževati in nadzorovati. Upravljalec glinokopa mora skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu zagotavljati občasne meritve ravni hrupa (Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, Uradni list RS, št. 70/96).
V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti le poslabšano oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti takoj sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita).

Zrak
V času obratovanja glinokopa je potrebno izvesti enomesečne meritve prašne usedline v bližnji okolici skladno z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02) in Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) ter upoštevanje omilitvenih ukrepov.
Hrup
V času poteka del v glinokopu je potrebno izvesti meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju.
Podtalnica
Med odkopavanjem je potrebno izvesti kontrolo debeline sloja gline, da se prepreči direkten stik s talnino gline, ki je prepustna, ter kontrolo podtalnice, kjer naj se sledijo morebitni vplivi odkopavanja na vodni režim in kvaliteto podtalnice.
Vode
Ocenjeno je, da monitoring vpliva posega na površinske vode v času pripravljalnih del in obratovanja glinokopa ni potreben.
Živalstvo
Ocenjeno je, da monitoring vpliva posega na populacije prostoživečih živali v času pripravljalnih del in obratovanja glinokopa ni potreben.
Drugi pogoji za monitoring
Vsa pripravljalna in pridobivalna dela morajo biti spremljana in vodena v knjigi (Monitoring pridobivalnih del), kjer se v skladu z 82. členom Zakona o rudarstvu vpišejo vsa opažanja in posebnosti (nastanek plazišč, erozija odprte površine, nekontrolirano odtekanje površinskih vod, kontrola propustnosti zacevljenega potoka A, kontrola ostalih motenj).
Monitoring je potrebno nadaljevati tudi po koncu pridobivanja, ko se dokončuje sanacija. Po končanih rudarskih delih je potrebno izdelati analizo pridobivanja, ki se uporabi za izdelavo projekta izvedenih del.
Posebni varnostni pogoji in ukrepi

Varnostni pogoji in ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati, so določeni v predpisih, pri delovanju glinokopa pa je zlasti treba:
– postaviti opozorila za območje glinokopa in prepovedi vstopa nezaposlenim;
– robovi kopa, kjer je brežina večja od 1: 2 morajo biti zaščiteni z začasno ograjo; ograja se postavlja 5 m od roba brežine;
– zagraditi dostopne gozdne poti, ki vodijo neposredno do glinokopa, z ustrezno zapornico;
– hitrost vožnje na delovišču je omejena na 5 km;
– vsako podkopavanje delovnih etaž je prepovedano;
– prepovedano je zadrževanje v območju nakladača oziroma bagra, buldožerja, drugega stroja ali kamiona, ki se nahaja v glinokopu;
– delovne brežine so naklona 1: 2,5 in ne smejo biti večje od 1: 1,5;
– nevarni odpadni material (od vzdrževanja delovnih strojev in kamionov) se zbira na odrejenem mestu in se sprotno odvaža na določeno mesto v Občini Ljubno;
– vsako čelo glinokopa mora biti odkrito najmanj 10 m več kot je v izkoriščanju;
– na vseh delovnih strojih mora biti nameščen gasilni aparat in prva pomoč;
– v času izvajanja del v glinokopu mora biti začasno postavljeno kemično stranišče.
Puščanje buldožerjev, bagerjev, nakladalcev in tovornjakov na etaži je treba opraviti v skladu s predpisi (spuščena žlica, podložena kolesa, obrnjen volan, zavrta zavora, stroj odmaknjen od zunanjega roba brežin, ipd.). Ob koncu dela je treba stroje izklopiti, zapreti dovode goriva in jih zaščititi pred nepoklicanimi osebami.
Ukrepi za obrambo in zaščito (varstvo pred požarom in nesrečo)

Na predpisanih mestih morajo biti postavljene ustrezne opozorilne table o možnosti požara v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 22/01, 87/01 in 110/02).
Predvidena mora biti oprema prve pomoči v območju glinokopa, ko se vršijo dela. V zvezi s tem je upoštevati Pravilnik o opremi in organizaciji reševalne službe za primer nesreče pri delu.
Vsi delovni stroji in kamioni morajo biti opremljeni z gasilnimi aparati in opremo prve pomoči. Z gasilnimi aparati, protipožarnim orodjem in kompleti prve pomoči je potrebno opremiti tudi eventualno postavljeni kontejner (zaradi sezonskega občasnega dela v projektu sicer ni predviden).
Vsi zaposleni morajo biti poučeni kako ukrepati v primeru požara ali druge nesreče.
Investitor in izvajalec morata poskrbeti za izdelavo akta o varnosti z oceno tveganja in protipožarni načrt. Ker v glinokopu ni instalirana infrastruktura (hidrantno omrežje), morajo imeti protipožarno opremo tudi vsa vozila, ki občasno vstopajo v območje glinokopa.

Etapnost izvajanja posegov v ureditvenem območju širitve glinokopa v Homu (Hom-centralni del) je opredeljena v rudarskem projektu iz 2. člena tega odloka.
Do pričetka pridobivanja v naslednji fazi ostaja namembnost zemljišč znotraj še neizkoriščanega dela pridobivalnega prostora nespremenjena.
Po končanem pridobivanju je potrebno skladno z določili tega odloka opraviti vsa dela in ukrepe za vrnitev površin prvotni rabi (gozd, naravno okolje).

Investitor realizacije lokacijskega načrta širitve glinokopa v Homu je Gorenje notranja oprema d.d. – Program keramika oziroma njegovi pravni nasledniki.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe.

Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Ljubno ter pri Upravni enoti Mozirje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.