Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.), 22. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01 in 76/02) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji dne 16. julija 2004 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 14/02), ki so bile sprejete na podlagi planskih dokumentov bivše Občine Murska Sobota (Dolgoročni plan občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – Uradne objave, št. 24/86 in 10/90, ter Srednjeročni plan občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do 1990 – Uradne objave, št. 24/86 in 7/87).

Spremembe in dopolnitve se nanašajo na spremembo namenske rabe na območju Mestne občine Murska Sobota zaradi naslednjih posegov:
1. ureditev turistično-zdraviliškega kompleksa pri Rimski Čardi;
2. širitev industrijske cone v Murski Soboti;
3. nadomestna gradnja vojašnice;
4. uskladitve z republiškim planom na področju varstva narave, varstva kulturne dediščine in na področju energetike.

Dopolni se tekstualni del dolgoročnega plana (Uradne objave, št. 24/86), in sicer 6.1.2. Vodnogospodarske ureditve, objekti in naprave, kjer se doda besedilo:
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Pri gradnji večjih utrjenih (asfaltnih ali tlakovanih) površin in strešin je treba predvideti ukrepe za zmanjšanje hitrosti odtoka meteornih odpadnih voda (92. člen ZV-1).
Pri urejanju vodnega režima je treba upoštevati principe sonaravnega urejanja vodotokov. Upoštevati je treba naravno dinamiko in ohranjati naravno retencijsko sposobnost prostora. Rabo, ki lahko vpliva na spremembe odtočnega režima je treba usmerjati izven tega prostora.
Vodotoki, ki so kategorizirani v 1. in 1.-2. razred kategorizacije urejanja vodotokov (naravni vodotoki), morajo biti izvzeti iz gospodarske rabe.
Poplavna območja (poplavne površine, inundacije, retencije, močvirja, naravne depresije) imajo ključno vlogo pri naravni dinamiki vodnega toka in ohranjanju dobrega stanja površinskih in podzemnih voda. Zaradi občasnega izlivanja vode iz osnovne struge se vode dalj časa zadržijo v porečju, kar pozitivno vpliva na bogatenje podtalnice, na razvoj obvodnih ekosistemov in na zmanjšanje ogroženosti naselij in javne infrastrukture zaradi škodljivega delovanja voda.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen ZV-1). Zato na poplavnih območjih ni dopustna gradnja stanovanjskih, gospodarskih, ali drugih podobnih objektov namenjenih prebivanju ljudi ter kakršnikoli drugi posegi, ki bi lahko povečali poplavno ogroženost območja, še zlasti ni dovoljeno zasipavanje depresij in dvig obstoječe nivelete raščenega terena.
Na poplavnih območjih se lahko izvajajo le dejavnosti in posegi, ki niso v nasprotju z osnovno funkcijo območja. To pomeni, da se na poplavnih območjih lahko kmetuje, lahko se uredijo rekreacijske površine, postavijo pomožni, začasni oziroma premični objekti ipd. Poplavna območja niso primerna za intenzivno kmetijsko rabo.
Obstoječe gramoznice na priobalnih zemljiščih (npr. inundacija Mure), poplavnih in vodovarstvenih območjih se lahko uredijo le kot naraven biotop z vodno površino oziroma, ribnik v katerem krmljenje in umetno vnašanje rib in ribjega zaroda ni dovoljeno.

V poglavju 6.2.5. Območja varovanja naravne in kulturne dediščine se dodata novi podpoglavji z besedilom:
Varstvo narave
»Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu.
»Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planov Občine Murska Sobota« (ZSVN, OE Maribor, februar 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Murska Sobota.
Na območju Mestne občine Murska Sobota so predlagane naslednje naravne vrednote:
– regijski park Mura,
– Mura – reka 1,
– Mura – mrtvi rokav 3,
– Noršinci – dob,
– Mura – loka 1.
Varstvo kulturne dediščine
Poleg že zavarovanih območij objektov kulturne dediščine bo Mestna občina Murska Sobota upoštevala tudi kulturno dediščino iz zbirnega registra kulturne dediščine in sicer:

630220  Murska Sobota – Kousova vila                    
630221  Murska Sobota – Vila Severjeva ulica 2          
630222  Murska Sobota – Zdravstveni dom                 
630223  Murska Sobota – Delavski dom                    
630224  Murska Sobota – Stanovanjski stolpiči ob Ulici  
        Štefana Kovača                                  
630225  Murska Sobota – Stanovanjski stolpič »Židovski  
        blok«                                           
630226  Murska Sobota – Ulični niz, Mladinska ulica 18, 
        16, 14, 12, 10, 8, 6, 4, 2                      
630227  Murska Sobota – Župnišče pri cerkvi sv. Nikolaja
630228  Murska Sobota – Krambergerjeva vila             
630229  Murska Sobota – Kolodvorska restavracija        
630230  Murska Sobota – bencinska črpalka               
630231  Murska Sobota – Kino Park                       
630232  Murska Sobota – Grajski park                    
630233  Rakičan – Grajski park                          
630234  Murska Sobota – Topolov drevored                
630235  Kupšinci – Hiša Kupšinci 35                     
6340236 Kupšinci – Hiša Kupšinci 2                      
630237  Kupšinci – Frankovi                             
630238  Kupšinci – Kučanovi                             
630239  Kupšinci – Kodilovi                             
630240  Polana – Gombocovi                              
630241  Černelavci – Kominovi                           
630242  Černelavci – Žgonjakovi                         
630243  Bakovci – Kreftovi                              
630244  Kupšinci – Evangeličanska kapela                
630245  Veščica – Zvonik                                
630246  Bakovci – Cerkev sv. Ane                        
630247  Krog – Vaška kapela                             
630248  Satahovci – Vaška kapelica                      
630249  Krog – arheološko najdišče Pod Kotom sever      
630250  Krog – arheološko najdišče Za Raščico           
630251  Murska Sobota – Arheološko najdišče Kotare      
630252  Murska Sobota – arheološko najdišče Nova tabla  
        VII, VIII                                       
630253  Murska Sobota – arheološko najdišče Na Plesi    
630254  Murska Sobota – arheološko najdišče Erjavec     
630271  Murska Sobota – arheološko najdišče Grofovsko II
630272  Murska Sobota – arheološko najdišče Grofovsko I

V poglavju 6.2.8. Območja večjih infrastrukturnih objektov in naprav se doda novo poglavje:
Energetska infrastruktura
Na območju Mestne občine Murska Sobota je predvidena gradnja dvosistemskega daljnovoda DV 2 x 110 kV Murska Sobota – Mačkovci. Trasa poteka ob vzhodni meji industrijske cone.
Prav tako je predvidena gradnja daljnovoda 110 kV Murska Sobota – Lendava.
Širina koridorja je 2 x 15 m.

V poglavju 6. 4. Načini nadaljnjega urejanja območij s prostorskimi in izvedbenimi akti se doda besedilo:
Na območju Mestne občine Murska Sobota bodo izdelani lokacijski načrti za:
– turistično-zdraviliško območje pri Rimski Čardi,
– širitev industrijske cone v Murski Soboti,
– nadomestna gradnja vojašnice.

V poglavju 8.7. Energetika se doda besedilo:
Na območju Mestne občine Murska Sobota so poleg obstoječega visoko, srednje in nizkonapetostnega omrežja predvideni elektroenergetski objekti in vodi, kot je razvidno iz grafične priloge Zasnova elektroenergetskega omrežja:
– 2 x 110 kV daljnovod RTP 110/35/20 kV Murska Sobota – RTP 110/20 Mačkovci,
– 110 kV daljnovod RTP 110/35/20 kV Murska Sobota – RTP 110/20 kV Lendava (katerega trasa je še v usklajevanju),
– nove transformatorske postaje 20/0.4 kV,
– 20 kV priključni daljnovodi oziroma kablovodi novih transformatorskih postaj in
– pripadajoča nizkonapetostna omrežja.
Srednje napetostno in nizko napetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP 110/20 kV Murska Sobota in je nadzemne in podzemne izvedbe.
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca prenosa oziroma distribucije električne energije. Za vse objekte namenjene za stalno ali občasno prebivanje, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih ali predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja.

V poglavju 11. Urejanje prostora in varstvo okolja se doda novo podpoglavje 11.3 z besedilom:
Za večje načrtovane posege se izdelajo izvedbeni akti na podlagi Programskih zasnov, ki so sestavni del tega Odloka:

1.1 Namen
Na podlagi Pisma o nameri, ki so ga podpisale občine Puconci, Moravske Toplice in Mestna občina Murska Sobota sta ostali občini že prilagodili svoje planske dokumente potrebam izgradnje večjega zdraviliškega kompleksa za zdravljenje luskavice na območju imenovanem Rimska Čarda. Mestna občina Murska sobota želi dopolniti že zasnovane programe s smiselnim navezovanjem na sosednja območja.
1.2 Ureditveno območje
Območje v velikosti 10,4 ha zajema površine v katastrski občini Nemčavci z naslednjimi parcelnimi številkami: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27,28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54.
Območje leži na skrajnem severovzhodnem delu občine na stiku s k.o. Sebeborci v Občini Moravske Toplice in z vmesno regionalno cesto s k.o. Puconci v Občini Puconci. Območje na severu omejuje že definiran zdraviliški kompleks v Občini Moravske Toplice, na vzhodu Martjanski potok, na jugu poljska pot, na zahodu pa regionalna cesta II. Reda Murska Sobota – Hodoš.
1.3 Zasnova namenske rabe
Območje obdelave sestavljajo tri namenske površine, ki jih zaradi lege, dostopnosti in reliefa kaže izkoristiti tudi za predvidene ureditve. Območje ob regionalni cesti (sedaj najboljša kmetijska zemljišča) namenjamo za pozidavo in druge urbane ureditve. Manj kvalitetna kmetijska zemljišča ob potoku (v naravi travniki) so namenjena za ureditev travnatih igrišč (mali nogomet), sprehajalnih in jahalnih poti, adrenalinskega parka ter ostalih še nedefiniranih rekreacijskih površin, ki jih je možno urediti brez večjih gradbenih posegov.
Vmesna gozdna površina je namenjena parkovni ureditvi s sprehajalnimi potmi, objekti za počivanje ali mirno rekreacijo.
V območju se izkoristijo že obstoječe dovozne poti ter oba priključka na regionalno cesto, na južni strani nasproti križišča z lokalno cesto do Puconcev in na severni strani s cesto do Lapovskega mlina ob potoku.
Na južnem delu območja bodo komunalne ureditve – čistilna naprava, hladilni bazeni, kompostarna in drugo. Po potrebi bo v tem delu možna tudi postavitev manjših rastlinjakov z izkoriščanjem odpadne termalne vode za vzgojo cvetja za potrebe zdravilišča.
1.4 Zasnova dejavnosti
Ker je v že zasnovanem zdraviliškem kompleksu na območju Občine Moravske Toplice zasnovan celoten hotelski in zdraviliški program, ureditve v obravnavanem kompleksu vključujejo dopolnilne kapacitete in dopolnilne programe. Poudarek je na dopolnilnih rekreacijskih in javnih programih.
V objektih ob regionalni cesti so predvidene naslednje okvirne dejavnosti:
– hotel z apartmajsko ponudbo (20 apartmajev s 4 – 6 posteljami),
– dopolnilni lokali – trgovine, s posebno ponudbo (spominki, izdelki domače obrti), gostinski lokali (slaščičarna, picerija),
– dopolnilni terapevtski in športni programi (telovadnica, trim kabineti),
– družabni klubi.
Po potrebi se v poznejših fazah povečajo hotelske kapacitete do maksimalno 240 postelj.
V odprti rekreacijski coni je predvidena ureditev adrenalinskega parka, jahalne steze in ostali pripadajoči objekti in površine. Predvidena je ureditev travnatega igrišča za mali nogomet, trim steze, manjših igrišč (balinišče, šah na prostem, kegljanje in drugo) ter večje otroško igrišče.
V gozdni površini je predvidena sanacija gozdne zarasti z delnim posekom in novo zasaditvijo. Uredijo se ločene sprehajalne in kolesarske poti ter jase z objekti za počivanje.
V komunalni coni se uredi čistilna naprava za meteorne vode v primeru, da ne bo mogoča navezava na obstoječe sisteme odvajanja.
V sklopu komunalne cone je možna postavitev manjših rastlinjakov za vzgojo cvetja za potrebe zdravilišča. Za ogrevanje se uporabi odpadna termalna voda. Za namakanje se uporabi meteorna voda, ki se zbira v ustrezno dimenzioniranih bazenih in podtalna voda iz nove vrtine. Ker gre za minimalne lastne potrebe, so količine namakalne vode minimalne.
Tako zasnovan program ni namenjen izključno bolnikom s psoriazo, temveč tudi dnevnim gostom in bližnjim prebivalcem. Prav zato v območju niso načrtovani dodatni zdravniški in terapevtski programi. Le-ti se bodo po potrebi dopolnjevali v kompleksu Občine Moravske Toplice.
Na območju Občine Puconci so prav tako predvideni dopolnilni programi. Poudarek je dan cenovno ugodnejšim nastanitvenim kapacitetam v bungalovih, zasnovanih v obliki prekmurske vasi.
Tako se vsa tri območja med seboj dopolnjujejo, vodilno vlogo z zdravstvenimi in terapevtskimi kapacitetami pa ima kompleks v Občini Moravske Toplice.
1.5 Infrastruktura
Prometne ureditve
Izvedeta se priključka na regionalno cesto R1 št. 232 Murska Sobota – Hodoš. Severni priključek je glavni dostop do območja, južni pa le za dostop do komunalne cone.
Znotraj območja je predvidena izvedba internega prometnega omrežja z ustreznimi ločitvami med posameznimi vrstami prometa (promet motornih vozil, kolesarji, pešci, obiskovalci, dostava) in ureditvijo ustreznih parkirnih površin. Parkirišča se uredijo pred objekti ob severni dovozni cesti.
Elektrika
V severnem, že obdelanem območju je predvidena gradnja transformatorske postaje vključene v obstoječe omrežje, iz katere bo v 1. fazi ureditev možno izvesti nizkonapetostne priključke. Po potrebi in v skladu z upravljavcem pa je možna tudi gradnja samostojne transformatorske postaje.
Na celotnem kompleksu, tudi v parkovni in rekreacijski coni se izvede zunanja razsvetljava.
Ogrevanje
Predvidena je izvedba centralnega sistema ogrevanja iz kotlovnice na plin,kot dodaten vir pa tudi odpadna termalna voda. V prvi fazi ureditev je možna navezava na severni kompleks.
Odpadne vode
Način odvajanja fekalnih odpadnih vod je zasnovan variantno: z izgradnjo čistilne naprave ali skupnega kolektora Sebeborci – Martjanci – Murska Sobota do obstoječe čistilne naprave v Murski Soboti v dolžini ca. 3,7 km.
Tehnološke odpadne vode (bazenska voda – termalna voda iz kopeli) je potrebno pred izpustom v kanalizacijo tehnološko obdelati in ohladiti.
Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo speljane v Martjanski potok. Padavinske vode s cest, parkirišč in ostalih voznih površin se morajo voditi preko lovilcev maščob in olj.
Vodovod
Predvidena je gradnja krožnega sistema s hidrantnim omrežjem Puconci – Legrad – Rimska Čarda z navezavo na vod Puconci – Sebeborci.
Sistemi zvez
Izvede se priključek na obstoječi optični kabel, ki poteka ob regionalni cesti.
Zbiranje in odvoz odpadkov
Odpadki se bodo zbirali ločeno v posebej predvidenih prostorih znotraj posameznih sklopov ter se odvažali na komunalno deponijo v Puconce. Posebnih odpadkov v območju ne bo.
1.6 Usmeritve in pogoji za oblikovanje območja
Način zazidave
Objekti so zasnovani v obcestnem nizu kot strnjene enote, ki so lahko deljene po lastništvu. Upoštevati je potrebno gradbeno linijo ob regionalni cesti in višinski gabarit, ki ne presega P + 2 etaž nad terenom. Strehe so enakomerne dvokapnice s smerjo slemen vzdolž cesti in z opečno kritin.
Oblikovanje zunanjih prostorov
Območje leži ob prehodu nižinskega sveta v prve obronke Goričkega, zato je izpostavljeno s pogledom iz ravnine. Vse ureditve je potrebno oblikovati tako, da ne bodo izstopale iz zelenja. Zunanji objekti in naprave naj bodo grajeni iz naravnih materialov (les, opeka).
Ker gre za nekatere specifične ureditve (npr. adrenalinski park) in za oblikovanje naravnega okolja, predlagamo, da se rešitve pridobijo z javnim natečajem, tako kot za območje v Občini Moravske Toplice.
1.7 Usmeritve za ukrepe v zvezi z varstvom
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – požarna varnost
Požarna varnost objektov bo zagotovljena z ustrezno izbiro materialov in ustrezno gradnjo. Požarna ogroženost naravnega okolja (gozdne površine) je zmerna in bo eliminirana z ustreznimi protipožarnimi ukrepi. Območje je dostopno za interventna vozila.
V izvedbeni dokumentaciji bo za celoten kompleks, po potrebi pa tudi za posamezne objekte, narejena ocena požarne ogroženosti in predpisani ustrezni ukrepi v skladu z določili Pravilnika o študiji požarne varnosti.
Varstvo pred poplavami
Del območja ob Martjanskem potoku leži v poplavnem območju, kjer ni dopustna gradnja objektov ali izvajanje posegov, ki bi lahko povečevali poplavno ogroženost območja. Ob potoku je možno urediti le rekreacijske površine v naravnem okolju, ki v primeru poplav ne bodo prizadete in ki ne vplivajo na poplavno ogroženost.
Pred izdelavo občinskega prostorskega izvedbenega akta oziroma lokacijskega načrta treba opraviti predhodno raziskave in izdelati študije, oziroma strokovne ocene pričakovanih vplivov na vodni režim in stanje voda, kakor tudi predvideti potrebne ukrepe za zmanjšanje teh vplivov.
Varstvo okolja
Nove dejavnosti bodo povzročale dodatne obremenitve okolja. Predvsem bo povečan promet, možno je onesnaženje tal vode in zraka. Na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, je za načrtovanih 120 ležišč obvezna izdelava presoje vplivov na okolje. V presoji bodo ovrednoteni potencialni vplivi in poleg že omenjenih (ustrezno čiščenje odplak, poglobitev regionalne ceste, maksimalna zazelenitev) nakazani dodatni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov.
Kompleks se naj zasnuje na ekološko prijaznem ter energetsko čim manj odvisnem konceptu ureditve (obnovljivi viri).
1.8 Etapnost izvedbe
Izvedba predvidenih ureditev zavisi od interesa potencialnih investitorjev in od dinamike izgradnje sosednjih območij, predvsem formalno in prostorsko že definiranega območja v občini Moravske Toplice. Možna je postopna izgradnja objektov in rekreacijskih površin, ob pogoju, da se fazno rešuje tudi infrastruktura, predvsem ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

2.1 Namen
V okviru Regionalnega razvojnega programa za Pomurje je eden osnovnih pogojev pospešenega gospodarskega razvoja predlagana med drugim izgradnja gospodarske cone v Murski Soboti, ki kot regionalni center z največji koncentracijo prebivalstva, gospodarskih in družbenih dejavnosti ter osrednjo prometno lego, pridobiva na širši atraktivnosti, je zato najprimernejše okolje za izgradnjo osrednje gospodarske cone v regiji.
Poleg izgrajenega območja in že zasnovane nove industrijske cone je predvidena nadaljnja širitev, kar bo omogočilo razvoj dodatnih industrijskih dejavnosti in zagotovilo možnost širitve.
2.2 Ureditveno območje
Območje v velikosti ca. 20 ha leži v katastrski občini Nemčavci.
Območje leži severno od že zasnovane industrijske cone, na zahodu omejeno z regionalno cesto II. reda M. Sobota – Hodoš na severu z dovozno potjo ob rekreacijski coni in na vzhodu s poljsko potjo (parc. št. 596).
2.3 Zasnova namenske rabe
Opredeljen prostor je namenjen gradnji industrijskih, servisnih in poslovnih objektov ter urejanju pripadajočih površin in komunalne infrastrukture.
2.4 Zasnova dejavnosti
Dejavnosti še niso natančno opredeljene. Prostor je rezerviran za bolj agresivno industrijo. Ta industrija zahteva večje proizvodne površine, ki jih ni mogoče zagotoviti na območju že sprejetega lokacijskega načrta. Možno je povezovati severni del območja sprejetega lokacijskega načrta z obravnavanim območjem.
Zaenkrat so znani investitorji za gradnjo objektov gumarske in avtomobilske industrije.
2.5 Infrastruktura
Prometne ureditve
Izvede se priključek na regionalno cesto R1 št. 232 Murska Sobota – Hodoš – Lendava. in povezava na sosednjo južno območje (območje sprejetega lokacijskega načrta).
Znotraj območja je predvidena izvedba internega prometnega omrežja z ustreznimi ločitvami med posameznimi vrstami prometa (promet motornih vozil, kolesarji, pešci, obiskovalci, dostava) in ureditvijo ustreznih parkirnih površin. Parkirišča se uredijo pred objekti.
Elektrika
V južnem, že obdelanem območju je predvidena gradnja transformatorskih postaj vključenih v obstoječe omrežje, iz katerih bo možno izvesti nizkonapetostne priključke. Po potrebi in v skladu z upravljavcem pa je možna tudi gradnja dodatnih transformatorskih postaj.
Na celotnem kompleksu se izvede zunanja razsvetljava.
Ogrevanje
Predvidena je izvedba centralnega sistema ogrevanja iz kotlovnic na plin.
Odpadne vode
Način odvajanja fekalnih odpadnih vod je zasnovan podobno kot za južno sosednjo območje, preko predvidenega omrežja v centralno čistilno napravo mesta Murska Sobota.
Tehnološke odpadne vode je potrebno pred izpustom v kanalizacijo tehnološko obdelati.
Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo speljane v obodni melioracijski jarek preko lovilcev maščob in olj.
Vodovod
Predvidena je gradnja krožnega sistema s hidrantnim omrežjem, ki se navezuje na projektirano omrežje območja sprejetega lokacijskega načrta.
Sistemi zvez
Izvede se priključek na obstoječi optični kabel, ki poteka ob regionalni cesti.
Zbiranje in odvoz odpadkov
Odpadki se bodo zbirali ločeno v posebej predvidenih prostorih znotraj posameznih sklopov ter se odvažali na komunalno deponijo v Puconce. Posebnih odpadkov v območju ne bo.
2.6 Usmeritve in pogoji za oblikovanje območja
Način zazidave
Način zazidave je podoben načinu sosednjega južnega območja. Zastavljeni raster zazidave pri južnem območju (območje sprejetega ZN) se uporabi za obravnavano območje. Višinski gabariti znašajo P+1 proizvodna – poslovna etaža.
Oblikovanje zunanjih prostorov
Čeprav gre za industrijsko cono, to pomeni velike gabarite proizvodnih hal in upravnih ter poslovnih stavb, ki zasedajo večji del prostora, je potrebno načrtovati ustrezni odstotek zelenih površin.
2.7 Usmeritve za ukrepe v zvezi z varstvom
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – požarna varnost
V kompleksu bodo skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom sprejeti ukrepi za zmanjšanje požarne ogroženosti. Za celotni kompleks bo narejen načrt požarne ogroženosti. Pri lociranju posameznih požarno ogroženih objektov (skladišča, plinski rezervoar) je potrebno upoštevati ustrezne odmike in določiti ustrezne požarne cone.
Varstvo pred poplavami
Območje razširjene industrijske cone leži v poplavnem območju Martjanskega potoka in je nižje od okoliškega terena, zato je predvidene ureditve potrebno dvigniti nad koto visoke vode in predvideti ustrezne ukrepe za odvodnjavanje območja.
Pred izdelavo občinskega prostorskega izvedbenega akta oziroma lokacijskega načrta treba opraviti predhodne raziskave in izdelati študije, oziroma strokovne ocene pričakovanih vplivov na vodni režim in stanje voda, kakor tudi predvideti potrebne ukrepe za zmanjšanje teh vplivov.
Varstvo okolja
Območje leži na robu mesta, kjer so že evidentni običajni vplivi na okolje. Predvsem je to hrup zaradi prometa, saj mimo naselja Nemčavci in obravnavanega območja poteka regionalna cesta R I 232 Murska – Lendava – Hodoš. Predvsem dovozi lahko povzročijo dodatne prometne in hrupne obremenitve, zato je potrebno pri načrtovanju prometne infrastrukture upoštevati omejitve hitrosti v naselju, ločiti površine za vozila, kolesarje in pešce ter zagotoviti varnost vseh udeležencev v prometu. V fazi načrtovanja bo glede na dejavnosti po potrebi izdelana Presoja vplivov na okolje.
2.8 Etapnost izvedbe
Gradnja objektov se bo izvajala postopno ob pogoju, da je v celoti zgrajena komunalna, energetska in prometna infrastruktura. V obstoječi industrijski coni se dela že izvajajo. Pri dimenzioniranju infrastrukture so upoštevane nadaljnje širitve, tako da bo možna neposredna navezava.

3.1 Namen
Mestna občina Murska Sobota želi v svojih razvojnih načrtih pridobiti območje sedanje vojašnice na Kopališki ulici v Murski Soboti za potrebe izgradnje šolskega kompleksa. V ta namen je z Ministrstvom za obrambo podpisala Pismo o nameri, kjer se zavezuje, da bo izvedla celotno infrastrukturo na novi lokaciji Berek, ministrstvo pa Mestni občini odstopi območje sedanje vojašnice.
3.2 Ureditveno območje
Obravnavano območje leži severno od mesta Murska Sobota ob cesti, v nadaljevanju Kopališke ulice, od meje ureditvenega območja mesta oddaljeno ca. 800 m.
Območje zajema naslednje parcele v katastrski občini Murska Sobota: 3269, 3316/7, 3317 (pot), 3315/2.
Velikost območja je 11,33 ha, skupaj z dovozno cesto in parcelo za parkirišče pa 11,80 ha.
Kompleks leži v poplavnem območju, ki je definirano v planskih in izvedbenih aktih občine ni, pa zavarovano s posebnim odlokom. Sicer na območju ni zavarovanih ali varstvenih območij.
3.3 Zasnova namenske rabe
Obravnavano območje je namenjeno za gradnjo vojašnice in ureditvi potrebnih vadbenih, rekreacijskih in prometnih površin. V srednjeročnem planu Mestne občine Murska Sobota bo območje zaenkrat opredeljeno kot poselitveno območje oziroma kot nezazidano stavbno zemljišče brez grafične opredelitve namembnosti. Mestna občina ima sicer že izdelano digitalizacijo planskih aktov v skladu s Pravilnikom o digitalizaciji planskih aktov občin (Uradni list RS, št. 20/03), vendar brez opredelitve namenske rabe posameznih območij. Da je območje namenjeno za gradnjo in ureditev vojašnice, bo navedeno v izvedbenem aktu, zaenkrat v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 83/03), ki bo usklajen s planskimi akti, dokončno pa v sprejetem lokacijskem načrtu za obravnavano območje.
3.4 Zasnova dejavnosti in kapaciteta
Nova vojašnica bo obsegala objekte in površine za naslednje namembnosti:
– sprejemni prostori in prostori za stražarsko službo,
– poveljniški in administrativni ter pomožni prostori in učilnicami (2 x 30 slušateljev),
– nastanitveni objekti za 40 vojakov,
– delilnica hrane s priročno kuhinjo (malice – 120 oseb, ostali obroki – 50 oseb),
– delavnice s pripadajočimi skladišči (mehanična delavnica, delavnice za vzdrževanje vojašnice in delavnica za vzdrževanje bojne tehnike),
– skladišča (intendantska, bojnih kompletov),
– nadstrešnice za vozila (bojna in službena),
– zaprto strelišče do 25 m (pištola, zračna puška),
– rekreacijske in vadbene površine (igrišča za košarko, rokomet, odbojko, mali nogomet, tenis, CISM, NATO ovire itd.),
– parkirne površine zunaj ograje za zaposlene.
V 1. fazi bo v kompleksu vojašnice 120 zaposlenih in 40 vojakov (prostovoljna rezerva).
3.5 Infrastruktura
Elektrika
Kompleks se bo napajal iz lastne TP 20/04 kV 250 kVA, ki bo zgrajena v kompleksu in napajana iz obstoječega omrežja z dveh strani. Ob TP je treba zagotoviti agregat za rezervno napajanje moči 100 kV.
Vodovod
Vodovodni priključek bo izveden od obstoječe mreže po Kopališki ulici. Poleg sanitarne vode je treba zagotoviti tudi požarno vodo (hidrantno omrežje). Pri dimenzioniranju cevovoda je treba upoštevati predvideno širitev kompleksa.
Odpadne vode
Fekalne odpadne vode bodo speljane v obstoječo kanalizacijo. Ta je zgrajena po Kopališki ulici in ob cesti Markišavci – obrtna cona. Navezava na Kopališko ulico bo možna s prečrpavanjem ali tlačnim vodom in po predhodni preverbi ali so možne dodatne obremenitve. Navezava na kanal ob Markišavski pa je možna le s prečkanjem železniške proge.
Gradnje lastne čistilne naprave ne priporočamo, saj je najbližji ustrezni recipient odpadne vode Ledava v oddaljenosti 1000 m, kolikor znaša tudi novi odvodni kanal do obstoječe kanalizacije v Kopališki ulici.
Meteorne vode s streh in utrjenih površin se preko lovilcev olj lahko speljejo v bližnji jarek.
Tehnoloških odpadnih vod v kompleksu ne bo.
Telekomunikacije in informatika
Do kompleksa je treba zagotoviti povezavo z najbližjim TK vozliščem, in sicer s 150 paricami Cu in 24 vlakni optičnega kabla.
Ogrevanje
Ogrevanje bo iz lastne plinske kotlovnice. Zgradi se ustrezen plinski priključek s podaljškom omrežja, ki poteka v Kopališki ulici. Začasno je možno oskrbo s plinom zagotoviti iz ustreznih rezervoarjev, lociranih na robu kompleksa.
Odpadki
Odvoz komunalnih in morebitnih posebnih odpadkov bo urejen na krajevno običajen način. Za zbiranje ločenih odpadkov se predvidi poseben zavarovan prostor ali nadstrešnica z zbirnimi posodami, ki jih prazni in odvaža pooblaščena organizacija na komunalno deponijo v Puconce, oziroma posebne odpadke na ustrezne lokacije v predelavo ali sežig.
3.6 Usmeritve in pogoji za oblikovanje območja
Območje leži izven ureditvenega območja mesta ali naselij, kjer ni zazidave. Območje je izpostavljeno predvsem z južne in zahodne strani, na vzhodu ga zakriva gozd. Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati predvsem višinske gabarite, ki naj ne presegajo višine P + 2 oziroma 8,5 m. Sicer se objekti oblikujejo poljubno, glede na namembnost.
Oblikovanje zunanjih prostorov
Priporočamo maksimalno obsaditev rekreacijskih in vadbenih površin ter obsaditev ograje na J strani. Ob ograji se naj zasadi visokoraslo listnato drevje v drevoredu. Neutrjene površine se zatravijo, možne so hortikulturne ureditve.
Ograja
Celotni kompleks mora biti ograjen v skladu s standardi NATA. Poleg varovalne ograje bodo zagotovljeni tudi sistemi ustreznega tehničnega varovanja posameznih objektov in celotnega kompleksa. V kolikor zahtevani standardi omogočajo se naj zunanja varovalna ograja obsadi z drevjem in grmovjem, predvsem na JZ strani.
3.7 Usmeritve za ukrepe v zvezi z varstvom
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – požarna varnost
V kompleksu bodo skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom sprejeti ukrepi za zmanjšanje požarne ogroženosti. Za celotni kompleks bo narejen načrt požarne ogroženosti. Pri lociranju posameznih požarno ogroženih objektov (skladišča, plinski rezervoar) je potrebno upoštevati ustrezne odmike in določiti ustrezne požarne cone.
Varstvo pred poplavami
Predvidena nadomestna vojašnica leži na robu poplavnega območja, ki se širi na meliorirane kmetijske površine severno od Ledave v Murski Soboti. Območje vojašnice je z zahodne strani omejeno s Puconskim potokom, ki ob visokih vodah Ledava poplavlja skoraj celotno melioracijsko območje. Zato predlagamo dvig platoja vojašnice nad koto visoke vode, pred izdelavo lokacijskega načrta pa je treba opraviti predhodne raziskave in izdelati strokovne ocene pričakovanih vplivov na vodni režim in stanje voda in predvideti potrebne ukrepe za zmanjšanje teh vplivov.
Pred izdelavo občinskega prostorskega izvedbenega akta oziroma lokacijskega načrta treba opraviti predhodne raziskave in izdelati študije, oziroma strokovne ocene pričakovanih vplivov na vodni režim in stanje voda, kakor tudi predvideti potrebne ukrepe za zmanjšanje teh vplivov.
Varstvo okolja
Vojašnica je objekt za katerega je po Uredbi o vrstah posegov za katere je obvezna izdelava Presoje vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 83/02) treba izdelati celovito Presojo vplivov na okolje.
Območje leži sicer izven poselitvenih območij, tudi dejavnost znotraj kompleksa ne bo povzročala dodatnih obremenitev okolja. Komunalna infrastruktura bo urejena.
Povečani vplivi bodo očitni zaradi transporta predvsem v času gradnje. Priporočamo, da se vsi dovozi organizirajo po Markišavski cesti.
3.8 Etapnost izvedbe
Vse predvidene ureditve se bodo izvajale sočasno. Z izgradnjo kompleksa je treba urejati tudi komunalno in energetsko infrastrukturo. Še pred gradnjo pa je treba urediti Kopališko ulico in priključek dovozne poti, ki mora omogočati transporte med gradnjo.
Vsi komunalni in energetski objekti in naprave morajo biti že v 1. fazi zgrajeni z kapaciteto, ki bo omogočala povečanje oziroma razširitev vojašnice za 50%.

Dopolni se kartografski del dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Murska Sobota zaradi vrisa predvidenih sprememb namenske rabe, in sicer:
– karte v merilu 1:25000:
– zasnova primarne rabe prostora in poselitvenega sistema,
– zasnova upravljanja voda in varstva okolja,
– prometno omrežje,
– omrežje zvez,
– zasnova energetskega omrežja,
– zasnova varstva narave,
– zasnova varstva kulturne dediščine,
– zasnova načinov urejanja prostora,
– zasnova sanacij in varstva okolja,
– zasnova območij za potrebe obrambe in zaščite,
– karte oziroma deli kart v merilu 1:5000, ki so istočasno sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana z oznakami Radgona: 8, 9, 10, 18, 19, 20, 28, 29, 30, 38, 39, 40, 48, 49 in 50 ter Turnišče 1, 11, 12, 21, 22 in 32.

Te spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Murska Sobota začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.