Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 17. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 24/03) je Občinski svet občine Semič na 2. izredni seji dne 19. 7. 2004 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Semič
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se, ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od 1986 do 1990, za območje Občine Semič – dopolnitev 1996 in 2003, sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Semič, ki jih je izdelal URBI d.o.o. Trnovski pristan 2, Ljubljana, št. projekta 87, junija 2003.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor,
– mnenja in soglasja,
– grafične prikaze meril in pogojev za posege v prostor na načrtih DKN v merilu 1:5000.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– meje območij, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji,
– skupna merila in pogoje za posege v prostor, ki vsebujejo:
– funkcijo območij s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel,
– merila in pogoje za prometno urejanje,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje ter za telekomunikacije,
– merila in pogoje za urejanje in varstvo voda,
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja,
– merila in pogoji za obrambo in zaščito,
– posebna merila in pogoje za posege v prostor.
Merila in pogoji so določeni za ves prostor občine Semič, območja urejanja, posamezne ureditvene enote in površine.
4. člen
Pojmi po tem odloku so:
(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
(2) Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, gostinstvo, turizem, storitve in promet.
(3) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
(4) Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniške hiše, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe.
(5) Zidanice so gospodarski objekti namenjeni za potrebe vinogradništva, v delu objekta je dopustna ureditev sekundarnih bivalnih prostorov.
(6) Javni programi so tisti, ki so v celoti ali deloma vezani na delo s strankami oziroma na obisk javnosti.
(7) Dopolnilne gradnje so vse vrste gradbenih posegov na nepozidanih stavbnih zemljiščih, kjer se s posegom zapolnjuje nepozidane vrzeli v stavbnem tkivu.
(8) Indeks zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta (stavbišče) in površino zemljišča (gradbene parcele, območja urejanja, ureditvene enote).
(9) Indeks izrabe je razmerje med celotno bruto etažno površino objekta in površino zemljišča (gradbene parcele, območja urejanja, ureditvene enote).
(10) Javne površine so površine, ki so dostopne vsem, ne glede na funkcijo, merilo, program ali lastništvo; pojem »javno« v splošnem implicira možnosti, potenciale in/ali prisotnost posameznikov ali skupin v danem grajenem ali odprtem prostoru; pa tudi prostor, kjer je prisotnost ljudi sestavni ali nujni del prostora; pojem »javna površina« implicira sedanje načrtovane ali prenovljene programe, funkcije ali tehnične zmogljivosti, ki omogočajo varne in doživljajsko spodbudne javne prostore v ali v okolici urbaniziranih območij.
(11) Pretežna namembnost je tista, ki v posameznem območju predpisane namembnosti prevladuje.
(12) Ureditvena enota je sklenjeno območje urejanja, ki predstavlja prostorsko celoto, v katerem so poleg splošnih pogojev urejanja, ki veljajo v ureditvenem območju, predpisani še lokacijsko specifični pogoji.
II. MEJE OBMOČIJ, KI SE UREJAJO S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
5. člen
(1) Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega celotno območje Občine Semič, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih aktov.
6. člen
(1) Območje občine je razdeljeno v naslednje krajinske tipe – planske celote:
– planska celota A: Belokranjski ravnik,
– planska celota B: Semič z gravitacijskim območjem,
– planska celota C: Kočevsko in Črmošnjiška dolina,
– planska celota D: Rožendolska dolina
(2) Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Območje Naziv območja urejanja Ureditvene Predvideno
urejanja enota urejanje s PIN
-----------------------------------------------------------------------------------------------
A1 SK Brezova Reber v/1, v/2, m
A2 SK Brezje pri Vinjem Vrhu
A3 SK Brstovec
A4 SK 01 Cerovec pri Črešnjevcu
A4 SK 02 Cerovec pri Črešnjevcu p
A5 SK Črešnjevec v
A6 LN Gradnik – kamnolom OLN
A6 SK 01 Gradnik v, r, m
A6 SK 02 Gradnik o
A7 SK Hrib pri Cerovcu
A8 SK 01 Kal
A8 SK 02 Kal p
A9 SK Krupa
A9 ZS Krupa – motokros
A10 SK Krvavčji Vrh v
A11 SK Lipovec
A12 SK Maline v
A13 SK Moverna vas
A14 SK Nestoplja vas
A14 ZK Nestoplja vas – pokopališče sv. Roka
A15 SK Omota v, p
A16 SK Osojnik v
A17 SK 01 Praproče
A17 SK 02 Praproče
A18 SE Praprot
A18 SK Praprot v
A19 SK Sodji Vrh v
A20 DK Stranska vas – grad Krupa
A20 SK 01 Stranska vas
A20 SK 02 Stranska vas o
A21 SK Starihov Vrh
A22 SK Štrekljevec v/1, v/2, e/1, e/2, e/3, r,o
A23 SK Vinji Vrh
A24 SK Pugled
A25 SE Sovinek
B1 DC Semič
B1 DI Semič
B1 DK Semič
B1 SK Semič
B1 IZ Semič
B1 MP Semič – oskrbno storitvena cona OLN
B1 MS Semič
B1 PD 01 Semič OLN
B1 PD 02 Semič OLN
B1 PI Semič
B1 SE 01 Semič
B1 SE 02 Semič
B1 SE 03 Semič
B1 SE 04 Semič OLN
B1 SE 05 Semič
B1 SK 01 Semič
B1 SK 02 Semič
B1 SK 03 Semič
B1 SK 04 Semič
B1 SK 05 Semič
B1 SK 06 Semič
B1 SK 07 Semič
B1 SK 08 Semič
B1 SK 09 Semič
B1 SK 10 Semič
B1 SK 11 Semič
B1 SK 12 Semič
B1 SK 13 Semič
B1 SK 14 Semič
B1 SK 15 Semič
B1 SK 16 Semič
B1 SK 17 Semič
B1 SV 01 Semič
B1 SV 02 Semič – poslovno stanovanjska gradnja OLN
B1 ZS Semič – športni park Semič OLN
B1 OC Semič – čistilna naprava
B2 SK 01 Oskoršnica
B2 SK 02 Oskoršnica
B3 SK Podreber
C1 SK Blatnik pri Črmošnjicah
C2 SK Brezovica pri Črmošnjicah m OLN
C2 LN Brezovica pri Črmošnjicah – kamnolom OLN
C3 MS Črmošnjice – novi center OLN
C3 MT Črmošnjice
C3 SE Črmošnjice
C3 SK Črmošnjice v,
C3 SV Črmošnjice OLN
C4 SK Topli vrh OLN
C4 LN Topli vrh – kamnolom OLN
C6 SP Gričice OLN
C6 ZS 01 Gričice – smučišče OLN
C6 ZS 02 Gričice – šortna igrišča OLN
C6 IP Gričice – parkirišče OLN
C6 MT Gričice – hotel OLN
C7 SK Komarna vas v, e OLN
C8 SE Planina OLN
C8 MT Planina – planinski dom
C9 SK Srednja vas
C10 SK 01 Vrčice
C10 SK 02 Vrčice
C10 LN Vrčice – kamnolom OLN
C11 SK Sela pri Vrčicah
D1 SK Brezje pri Rožnem Dolu
D2 SK Gornje Laze
D3 SK Potoki
D4 SK Pribišje
D5 SK Preloge
D6 IZ Rožni Dol – železniška postaja
D6 SE 01 Rožni Dol
D6 SE 02 Rožni Dol
D6 SK Rožni Dol v, m
D7 SK Hrib pri Rožnem Dolu
-----------------------------------------------------------------------------------------------
(2) S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih aktov:
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Območje Naziv območja urejanja Uradna objava
urejanja
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------
B1 SE 04 ZN Semič I SDL 2/89, Uradni list 34/95, 17/96
B1 MP UN Območje ob Metliški cesti Uradni list 38/02
B1 PD 01 ZN Proizvodno servisna cona Vrtača Uradni list 27/98
C36 ZS ZN za zimsko-letni turističnio-rekreacijsk center Črmošnjice-Rog SDL 7/85, 12/88
C6 SP ZN za počitniško naselje Gričice – Rog SDL 12/88, Uradni list 38/03
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------
(3) Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in ureditvenih enot ter površin so določene v grafičnih prikazih.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
7. člen
(1) Skupna merila in pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene enote in površine razen, če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2) Merila in pogoji so prostorsko določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za ureditvene enote, površine, ponekod tudi za posamezno parcelo ali lokaliteto.
(3) Območje urejanja je prostorsko zaokroženo območje, namenjeno poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo objektov in površin. Ureditvene enote so manjši deli območij urejanja, ki pretežno vsebujejo enovite določbe glede urejanja in oblikovanja. Površine so zemljišča, ki pretežno niso namenjena poselitvi in pokrivajo prostor izven območij urejanja.
1. Funkcija območij s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega
1.1 Namembnost območij in površin
8. člen
Funkcija območij in površin je določena s prevladujočo namensko rabo ter z dopustnimi dejavnostmi in dopustnimi vrstami posegov v prostor. Rabe prostora so:
(a) Območja in površine za poselitev:
1. Območja stanovanj:
1.1 Območja eno in dvostanovanjskih stavb (SE)
1.2 Območja večstanovanjskih stavb (SV)
1.3 Območja počitniških hiš (SP)
1.4 Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (SK)
2. Območja proizvodnih dejavnosti:
2.1 Industrijska območja (PI)
2.2 Območja za proizvodnjo, servise in storitve (PD)
3. Območja javne infrastrukture:
3.1 Območja vzgoje in izobraževanja (DI)
3.2 Območja zdravstva (DZ)
3.3 Območja kulture (DK)
3.4 Območja cerkva in pokopališč (DC)
4. Mešana območja
4.1 Območja urbanih središč (MS)
4.2 Območja storitvenih in trgovskih dejavnosti (MP)
4.3 Turistična območja z nastanitvijo (MT)
5. Območja športno rekreacijskih in zelenih površin
5.1 Območja za šport in rekreacijo (ZS)
(b) Območja gospodarske infrastrukture
6. Območja prometne infrastrukture
6.1 Območja železniških postaj (IZ)
7. Območja komunalne infrastrukture
7.1 Območja čistilnih naprav (OC)
(c) Območja krajine
8. Območja voda in mineralnih surovin
8.1 Vodna zemljišča (VC)
8.2 Kamnolomi (LN)
9. Območja kmetijskih zemljišč in gozdov
9.1 Območja intenzivne kmetijske proizvodnje, vinogradniška območja (KI)
9.2 Druga območja kmetijskih zemljišč (K)
9.3 Območja gozdov (G)
10. Območja za potrebe obrambe (OB)
9. člen
Namembnost območij urejanja:
(1) V območjih za eno in dvostanovanjske stavbe (SE) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja nižje gostote (40-80 preb/ha),
– sekundarno bivanje,
– terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskega območja in naselja,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje; urejene so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih objektov,
– šport in rekreacija.
(2) V območjih večstanovanjskih stavb (SV) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja večje gostote (več kot 80 preb./ha),
– terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskega območja in naselja, ki so locirane v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov,
– šport in rekreacija
– parkiranje je treba zagotoviti na gradbeni parceli objekta – za vsako stanovanje eno do dve parkirni mesti. Izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na skupnih javnih parkiriščih v stanovanjskem območju,
(3) V območjih počitniških hiš (SP) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– sekundarno bivanje,
– spremljajoče terciarne dejavnosti za potrebe območja in naselja,
– šport in rekreacija,
– v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh bivalnih enot.
(4) V stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi (SK) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– kmetije,
– stanovanja,
– sekundarno bivanje,
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji (terciarne in kvartarne dejavnosti, turizem, proizvodnja, storitve, šport in rekreacija),
– terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe območja in naselja,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 200 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami in prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje,
– šport in rekreacija.
(5) V industrijskih območjih (PI) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti,
– energetika,
– poslovne dejavnosti,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne proizvodne dejavnosti,
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja,
– šport in rekreacija.
(6) V območjih za proizvodnjo, storitve in servise (PD) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti,
– energetika,
– poslovne dejavnosti, storitve in servisi,
– skladiščenje, transportno logistične dejavnosti,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne proizvodne storitve,
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja,
– šport in rekreacija.
(7) V območjih vzgoje in izobraževanja (DI) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– izobraževanje, šolstvo,
– otroško varstvo,
– šport in rekreacija,
– kulturne dejavnosti,
– trgovina in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti,
– stanovanje za lastnika oziroma upravljavca objekta, in sicer največ eno stanovanje na objekt,
(8) V območjih zdravstva (DZ) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– zdravstvo,
– trgovina kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti (lekarna),
– stanovanje za upravljalca objekta.
(9) V območjih kulture (DK) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– kulturne dejavnosti,
– trgovina in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti,
– šport in rekreacija,
– stanovanje za lastnika oziroma upravljavca objekta,
(10) V območjih cerkva in pokopališča (DC) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– cerkve, kapelice, župnišča,
– pokopališča,
– mrliške vežice, parki, parkirišča,
(11) V območjih urbanih središč (MS) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja,
– terciarne dejavnosti za potrebe naselja, občine in regije,
– kvartarne dejavnosti,
– šport in rekreacija,
– pritličja objektov so namenjena javnemu programu (terciarne in kvartarne dejavnosti), nadstropja pa stanovanjem in pisarniškim prostorom,
– parkiranje je treba zagotoviti na gradbeni parceli objekta. Izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih v neposredni bližini,
(12) V območjih storitvenih in trgovskih dejavnosti (MP) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– terciarne dejavnosti za potrebe naselja, občine in regije,
– kvartarne dejavnosti,
– šport in rekreacija,
– pritličja objektov so namenjena javnemu programu (terciarne in kvartarne dejavnosti), nadstropja pa pisarniškim prostorom,
– parkiranje je treba zagotoviti na gradbeni parceli objekta.
(13) V turističnih območjih z nastanitvijo (MT) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– hoteli, penzioni, počitniška stanovanja,
– terciarne dejavnosti za potrebe območja,
– šport in rekreacija.
(14) V območjih za šport in rekreacijo (ZS) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne namembnosti območja,
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja,
– na območjih za rekreacijo s prekrivajočo rabo (kjer je osnovna namembnost kmetijska, gozdna ali vodna) je dopustna športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin.
(15) V območjih železniških postaj (IZ) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– objekti in ureditve za potrebe železniške postaje,
– trgovina in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti,
– stanovanja za zaposlene.
(16) V območjih čistilnih naprav (OC) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– čiščenje odpadnih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki.
(17) V območjih vodnih zemljišč (VC) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– vodnogospodarske dejavnosti,
– energetska izraba v okviru obstoječih jezov na mestu mlinov in žag,
– šport in rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo bistveno v naravne razmere vodotoka,
(18) V območjih kmetijskih zemljišč (K) (1) in (2) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– kmetijstvo, vinogradništvo in gozdarstvo,
– šport in rekreacija, če omogoča ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča,
– lov in ribolov.
(19) V območjih gozdov (G) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– gozdarstvo in kmetijstvo,
– šport in rekreacija, če omogoča ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča,
– lov in ribolov.
1.2 Vrste posegov v prostor
10. člen
(1) V vseh območjih urejanja so dopustne naslednje vrste posegov razen, če v posebnih pogojih ni določeno drugače:
– za obstoječe objekte: vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije ter dozidave, nadzidave in nadomestne gradnje tako, da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici, funkcionalne dopolnitve, odstranitve objektov, spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so določene z namembnostjo posameznega območja urejanja, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja,
– dopolnilne gradnje oziroma novogradnje objektov, ki so določene s pretežno namembnostjo posameznega območja urejanja iz prejšnjega člena tako, da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– za prometno omrežje in naprave: redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve, ureditev poti za pešce, ureditev kolesarskih stez,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter telekomunikacije: vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda,
– ureditve javnih površin, urbane opreme, otroških igrišč, postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo,
– ureditve zelenih površin, parkov.
(2) Na celotnem območju občine, razen v varstvenih območjih, navedenih v 18. členu odloka in v območjih, kjer drugi predpisi ne dopuščajo, so dopustne raziskave naravnih surovin in podzemnih voda pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površju.
(3) Na celotnem območju občine, razen v varstvenih območjih, navedenih v 18. členu odloka in v območjih, kjer drugi predpisi ne dopuščajo, so dopustne postavitve telekomunikacijskih anten in naprav pod pogojem, da niso vidno izpostavljene in moteče za naravno okolje in, da nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Presojo o tem opravi pooblaščena organizacija.
11. člen
Kmetijska zemljišča:
(1) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– dopustne so postavitve gospodarskih in pomožnih objektov za potrebe kmetijstva v skladu z veljavno zakonodajo,
– dopustne so ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije, čredne ograje na pašnikih so dopustna le kot začasni objekti, ki jih je treba izven pašne sezone odstraniti,
– ureditve prometne ter komunalne in energetske infrastrukture,
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitve spominskih plošč in obeležij.
(2) Ohranjati je treba bistvene značilnosti odprtega prostora in kulturne krajine kot so: značilna členitev in parcelacija kmetijskih zemljišč, naravne terase, vrtače, gozdne robove, steljnike in košenice.
(3) Za potrebe turizma in rekreacije je dopustno urejanje poti za konjeništvo, sprehajalne, kolesarske in druge poti pod pogojem, da je ureditev usklajena z drugimi uporabniki prostora in lastniki zemljišč. Poti se praviloma urejajo po obstoječih cestah in poteh.
12. člen
Vinogradniška območja
(1) Na vinogradniških območjih je dovoljena gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja pod pogojem, da je investitor lastnik najmanj 20 a vinograda oziroma sadovnjaka v 1. območju vinogradniških površin ali 10 a vinograda oziroma sadovnjaka v 2. območju vinogradniških površin. Dopustne so adaptacije, rekonstrukcije in nadomestne gradnje obstoječih objektov tudi, če je velikost vinograda oziroma sadovnjaka manjša. Gradnja je sprejemljiva ob znani kulturi (vinograd, sadovnjak).
(2) V zidanicah z bivalnim delom so možne dodatne dejavnosti (vinotoč, sobodajalstvo).
(3) Na gradbeni parceli zidanice je poleg brajde in opornega zidu dovoljena postavitev še enega pomožnega objekta tlorisne velikosti do 12 m2.
(4) Posegi morajo biti načrtovani tako, da se ohranja značilna krajinska slika z vinogradi podolžno po pobočju ter z gozdnimi robovi in pogozdenimi severnimi pobočji hribov. Novi objekti se lahko postavljajo tako, da so dostopni z javne ceste ali poti.
13. člen
Gozdna zemljišča
(1) Na gozdnih zemljiščih so dopustne naslednje vrste posegov:
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije, adaptacije in nadomestne gradnje objektov in ureditev partizanskih bolnišnic, delavnic, zaklonišč in grobišč,
– ureditve za rekreacijo, lov,
– dopustne so postavitve pomožnih objektov in ureditve za potrebe gozdarstva (gozdne vlake, rampe za nakladanje lesa ipd.),
– dopustne so ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije,
– ureditve prometne ter komunalne in energetske infrastrukture,
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitve spominskih plošč in obeležij.
(2) V območjih varovalnih gozdov in gozdov posebnega pomena posegi niso dopustni, razen posegov, ki so skladni z osnovno funkcijo gozda.
(3) Gradnja novih gozdnih cest mora biti načrtovana tako, da se čimbolj vklopi v okolje.
(4) Goloseki niso dopustni, razen izjemoma, če je to predvideno v splošnem delu gozdnogospodarskega načrta zaradi gozdnogojitvenih ukrepov ali zaradi sanitarne sečnje oziroma preventivnih varstvenih del.
1.3 Pogoji za izrabo
14. člen
(1) V območjih urejanja eno in dvostanovanjskih stavb (SE) in v ureditvenih enotah družinske zazidave (e) je pri novogradnjah, prizidavah in nadomestnih gradnjah indeks zazidanosti najmanj 0,1 in največ 0,4; najmanj 50% zemljišča mora biti odprtega oziroma ozelenjenega, indeks izrabe je najmanj 0,2 in največ 0,5 in je prilagojen indeksu izrabe na sosednjih gradbenih parcelah.
(2) V območjih za večstanovanjske objekte (SV) je indeks zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,6, najmanj 30% zemljišča mora biti odprtega oziroma ozelenjenega, indeks izrabe je najmanj 0,5 in največ 1,4.
(3) V stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi (SE) in ureditvenih enotah vas (v) je indeks zazidanosti najmanj 0,1 in največ 0,4, najmanj 20% zemljišča mora biti odprtega oziroma ozelenjenega. indeks izrabe je najmanj 0,2 in največ 0,5 in je prilagojen indeksu izrabe na sosednjih gradbenih parcelah.
(4) V industrijskih območjih (PI) je indeks zazidanosti najmanj 0,5 in največ 0,8, odvisno od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti, najmanj 10% površine mora biti ozelenjene, indeks izrabe je najmanj 0,4 in največ 1,0.
(5) V območjih za proizvodnjo, storitve in servise (PD) je indeks zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,8 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti, najmanj 10% zemljišča mora biti ozelenjenega, indeks izrabe je najmanj 0,4 in največ 0,8.
(4) V območjih za šport in rekreacijo (ZS) mora biti najmanj 40% zemljišča ozelenjenega.
15. člen
(1) V vseh območjih iz prejšnjega člena odloka je na pozidanih stavbnih zemljiščih z dopolnilno gradnjo in prenovo objektov dopustno povečati indeks izrabe, izračunanega iz sedanjega stanja, za največ 10%. Povečanje indeksa izrabe velja za posamezno gradbeno parcelo in ne za območje urejanja ali ureditveno enoto v celoti.
(2) V vseh območjih iz prejšnjega člena odloka je, na obstoječih stavbnih zemljiščih, z dopolnilno gradnjo ali prizidavami dopustno povečati indeks zazidanosti v predpisanih mejah le na osnovi strokovne preveritve in ob upoštevanju drugih določil tega odloka.
1.4 Varstvena območja in rezervati
16. člen
(1) V varovalnih gozdovih, v varstvenih območjih vodnih virov in voda, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine v območjih najboljših kmetijskih zemljišč ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja, objektov in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter pod pogoji, opredeljenimi v določbah tega odloka in pod pogoji pristojne organizacije.
1.5 Območja predvidena za urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti in varovana območja za dolgoročni razvoj
17. člen
(1) Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov so, do sprejetja le-teh oziroma podrobnejših dopolnitev PUP dopustne naslednje vrste posegov:
– nujna vzdrževalna dela ali prenova obstoječih objektov in naprav,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so na podlagi 11. in 18. člena tega odloka dopustne v posameznem območju,
– rušitve objektov,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav, sanacije in rekultivacije terena ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja, objektov in naprav,
– novogradnje na gradbeni parceli sedanjih objektov, ki ne bodo ovirale poznejše izvedbe OLN.
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in, da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja občinska uprava Občine Semič na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega akta.
(3) Območja predvidena za urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti:
--------------------------------------------------------------------
Območje Naziv območja urejanja Predvideno
urejanja urejanje s PIN
--------------------------------------------------------------------
A6 LN Gradnik – kamnolom OLN
B1 MP Semič – oskrbno storitvena cona OLN
B1 PD 02 Semič OLN
B1 SV 02 Semič – poslovno stanovanjska gradnja Semič OLN
B1 ZS Semič – športni park Semič OLN
C2 SK Brezovica pri Črmošnjicah OLN
C2 LN Brezovica pri Črmošnjicah – kamnolom OLN
C3 MS Črmošnjice – novi center OLN
C3 SV Črmošnjice OLN
C4 SK Topli vrh OLN
C4 LN Topli vrh – kamnolom OLN
C7 SK Komarna vas OLN
C10 LN Vrčice – kamnolom OLN
--------------------------------------------------------------------
Opombe:
– OLN – občinski lokacijski načrt,
(4) Območja OLN je dopustno razširiti na sosednja okoliška stavbna zemljišča, če se z njihovo funkcionalno razširitvijo omogoči tehnično, funkcionalno in ambientalno ustreznejše rešitve.
2. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
2.1 Urbanistično oblikovanje
18. člen
(1) Pri adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah, nadzidavah, nadomestnih gradnjah, novogradnjah, postavitvah pomožnih in začasnih objektov ter drugih posegov v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:
– razporeditvi objektov na parceli,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi stavbnih mas,
– višinskim gabaritom in gradbeni črti,
– naklonu streh in smeri slemen,
– razmerju dimenzij in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
(2) Oblikovalski kontrasti pri posegih v prostor so dovoljeni:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno in pomensko različnost novega objekta od enotnega okolja,
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.
Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti v postopku pridobivanja lokacijske informacije.
19. člen
Gradbene linije in odmiki
(1) V posameznih območjih, ki so posebej prikazane v grafični prilogi, so gradbene linije, gradbene meje in regulacijske linije obvezne za vse posege v prostor.
(2) V območjih brez izrazito enotne gradbene linije obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina mora biti odmik novozgrajenega objekta:
– vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča, v skladu s prometno tehničnimi predpisi,
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobnotehnična ocena ali študija osvetlitve,
– vsaj 3 m od meje sosednjih zemljišč,
– manjši odmiki so dopustni v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in pod pogojem, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki ter, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje posesti.
(3) Za objekte etnološke dediščine je možen manjši odmik od meje sosednjega zemljišča kot to določa drugi odstavek tega člena.
(4) V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika.
2.2 Arhitekturno in krajinsko oblikovanje
20. člen
(1) Z arhitekturnim oblikovanjem je treba po eni strani ohranjati podedovane kakovosti arhitekturne podobe naselij ali posameznih njegovih delov, krepiti območja pomanjkljivega izraza na osnovi prepoznavnih kakovosti v prostoru in izgrajevati novo podobo v območjih, kjer takih kakovosti ni. Z arhitekturnim izrazom je treba doseči jasno in čitljivo urbano strukturo, ki je pogojena na eni strani z geografsko lego in reliefom, na drugi strani pa z zgodovinskimi pogoji gradnje, tj. tlorisa, stavbne mase, arhitekturnimi detajli. S posegi je treba ustvarjati prepoznavno podobo naselij, ki jo določajo:
– krajevna identiteta: geomorfološke in krajinsko pejsažne značilnosti (topografija, griči, nabrežja), prostorske členitve,
– tlorisna struktura območij skupne identitete in posameznih tkiv, osnovnih povezovalnih (javni, grajeni in zeleni odprti prostori), zaznavnih in orientacijskih sistemov naselij,
– značilna silhueta in pomembne vedute (pogledi na naravne in grajene prostorske dominante),
– identiteta funkcionalne strukture: vrsta in distribucija posameznih dejavnosti.
(2) S krajinsko arhitekturnim oblikovanjem je treba v strukturo naselij integrirati neizkoriščene prostorske potenciale zelenih površin in odprtih prostorov. Določajo jih predvsem lega v naseljih, privlačne vsebine v neposredni bližini in dejanska razpoložljivost prostora. To so predvsem obvodni prostori, zunanji prostori šol, vrtcev, odprti prostori in zelene površine ob javnih programih (ustanovah), večjih trgovinah, proizvodnih objektih in odprte površine namenjene športu in rekreaciji. Odprte in zelene prostore naselij je treba smiselno povezati z naravnim zaledjem v zeleni sistem ne glede na lastniško strukturo zemljišč.
21. člen
Oblikovanje stavbne mase
(1) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalne gabarite naselij oziroma posameznih ureditvenih enot tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, razen v primerih, kjer se z višino objektov izboljšuje oziroma načrtno spreminja podoba naselja.
(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo proporcijsko skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi objekti v naselju.
22. člen
Strehe
(1) Strehe morajo biti praviloma simetrične dvokapnice nad osnovnim tlorisom v naklonu 35( do 52(, razen:
– če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je naklon strehe pogojen s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta,
– če je oblika strehe pogojena z zasnovo in celovitostjo oblikovanja objekta in smiselno dopolnjuje arhitekturni izraz posamezne ureditvene enote, uličnega niza ali skupine hiš,
– če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m. Ravne strehe so dopustne v območjih za proizvodnjo in za večje trgovske objekte ter za ureditev teras za gostinske dejavnosti, če je objekt deloma ali v celoti vkopan v teren ali objekt leži na pobočju in je delno vkopan,
– na zavarovanih objektih kulturne dediščine, kjer sta naklon in zasnova strehe lahko tudi drugačna,
– nad sestavljenimi tlorisi, kjer so možne večslemenske in večkapne strehe.
(2) Sleme dvokapnih streh mora potekati v smeri daljše stranice, dopustna je izvedba čopov.
(3) Mansardne (lomljene) strehe niso dopustne.
(4) Strehe pomožnih objektov, ki so oblikovani kot prizidki osnovnim objektom in vidni z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v enakem naklonu in kritini kot ga ima osnovna streha oziroma se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. V primeru, da je pomožni objekt nižji, je njegova streha po višini zamaknjena in oblikovana enako (naklon strešin, kritina), kot je oblikovanje strehe osnovnega objekta.
(5) Pri izboru kritine (opeka, betonski zareznik, skodle, slama) je treba upoštevati kakovostne primere iz neposredne okolice objekta oziroma naselja, če gre za kompozicijsko ali oblikovno celovito prostorsko enoto.
(6) Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad, pri čemer morajo imeti strešine enak naklon kot osnovni objekt. Celotna dolžina frčad na strehi ali strešnih oken ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe.
23. člen
Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
(1) Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.
(3) Pri posegih prenove kulturnih spomenikov si mora investitor pridobiti kulturno-varstvene pogoje pred izdelavo projektne dokumentacije ter kulturno-varstveno soglasje na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
24. člen
Rušitve
V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega objekta odstrani, je treba ohranjeni in novi del objekta povezati v celovito oblikovano stavbno maso z usklajeno proporcijsko zasnovo in kompozicijsko skladnostjo fasad, tlorisov in strešin.
2.3 Merila in pogoji za oblikovanje objektov
25. člen
Za oblikovanje objektov belokranjske arhitekture v območjih eno in dvostanovanjskih objektov (SE) in v stanovanjskih območjih s kmetijskim gospodarstvi (SK) (planske celote A, B in D) veljajo naslednji pogoji:
(1) Stanovanjski objekti:
– razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani proti cesti,
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali preko priključka,
– tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4,
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje pod pogojem, da je kolenčni zid nad pritličjem visok največ 1 m oziroma, da je skrit pod kapjo. Za objekte z večjo stavbno maso je izjemoma dopustna etažnost največ klet, pritličje in nadstropje pod pogojem, da je pritličje v nivoju terena ali največ 0,15 m nad njim, nad ploščo nadstropja ni dopustna izvedba kolenčnega zidu,
– kota pritličja pri vhodu: 0,15 m nad nivojem urejenega terena do največ 1 m nad njim,
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 35( do 45(, usklajeno z naklonom sosednjih streh, kritina temne barve (opeka, betonski zareznik, skodle, slama), usklajena s tradicionalno. Dopustni so čopi, strešna okna in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je oblikovanje osnovne strehe
– fasade: zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve. Dopusten je dvo ali tribarven omet s poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken, šivani vogali). Zatrepi naj bodo zidani. Ograje balkonov (gankov) naj bodo izvedene v vertikalnem lesenem opažu.
(2) Gospodarski objekti:
– razmestitev objektov: samostojni objekti, prizidki k stanovanjskim objektom,
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali preko priključka,
– tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4,
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje,
– kota pritličja pri vhodu: v nivoju urejenega terena ali do 0,30 m nad njim,
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 35( do 45(, usklajeno z naklonom sosednjih streh. Kritina mora biti temne barve (opeka, betonski zareznik, skodle, slama) in usklajena s tradicionalno. Dopustni so čopi in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je oblikovanje osnovne strehe
– fasade: zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve oziroma lesena. Zatrepi so zidani ali izvedeni v lesu z vertikalnim opažem (deskami).
(3) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti ter proizvodnjo:
– razmestitev objektov: samostojni objekti,
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali preko priključka,
– za oblikovanje objektov veljajo enaka določila kot za oblikovanje stanovanjskih objektov. Za široke objekte so dopustni manjši nakloni streh, vendar ne manj kot 32(. Na fasadah so dopustna izložbena okna in nadstreški,
– javna funkcija se ureja v pritličju objektov, stanovanja so dopustna v višjih etažah.
26. člen
Za oblikovanje objektov kočevarske arhitekture v območjih počitniških hiš (SP), v stanovanjskih območjih s kmetijskim gospodarstvi (SK) in v turističnih območjih z nastanitvijo (MT), (planska celota C) veljajo naslednji pogoji:
(1) Stanovanjski objekti:
– razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani proti cesti,
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali posredno preko priključka,
– tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4,
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje pod pogojem, da je kolenčni zid nad pritličjem visok največ 0,80 m oziroma, da je skrit pod kapjo. Za objekte z večjo stavbno maso je izjemoma dopustna etažnost največ klet, pritličje in nadstropje pod pogojem, da je pritličje v nivoju terena ali največ 0,15 m nad njim, nad ploščo nadstropja ni dopustna izvedba kolenčnega zidu,
– kota pritličja pri vhodu: 0,15 m nad nivojem urejenega terena do največ 1 m nad njim,
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 45( do 52(, usklajeno z naklonom sosednjih streh. V primerih, ko bi bila porušena osnovna kompozicija objekta so dopustni manjši nakloni streh, vendar ne manjši od 40(. Kritina mora biti temno siv betonski zareznik, skodle, usklajeno s tradicionalno. Dopustni so čopi, strešna okna in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je oblikovanje osnovne strehe
– fasade: zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve. Dopusten je dvo ali tribarven omet s poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken, šivani vogali). Zatrepi naj bodo zidani, dopustna je izvedba v lesu z vertikalnim opažem (deskami). Na fasadah se lahko uredijo masivne stopnice s podestom.
(2) Gospodarski objekti:
– razmestitev objektov: samostojni objekti,
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali posredno preko priključka,
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4,
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje,
– kota pritličja pri vhodu: v nivoju terena ali do 0,30 m nad njim,
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 45( do 52(, usklajeno z naklonom sosednjih streh. Kritina mora biti temne barve (opeka, betonski zareznik, skodle, slama) in usklajena s tradicionalno. Dopustni so čopi in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je oblikovanje osnovne strehe
– kletni del objekta naj bo zidan, lahko v kamnu, ali ometan z zaglajenim ometom, pritličje zidano in ometano oziroma leseno ali obito z vertikalnim opažem (deskami). Zatrepi so zidani ali izvedeni v lesu z vertikalnim opažem (deskami).
(3) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti ter proizvodnjo:
– razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani proti cesti, objekti naj tvorijo zaključeno celoto s sosednjimi objekti in ureditvami (peš površine, trgi), pritličja so namenjena javnemu programu,
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka,
– tlorisna zasnova: glede na zmogljivost in program
– višina: največ (K)+P+2+M v skladu z indeksom izrabe
– kota pritličja ob vhodu: v višini urejenega terena pred objektom oziroma do 0,15 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna, če tako narekujejo terenske razmere,
– strehe: simetrične dvokapnice, naklon strešin 45( do 52(, usklajeno z naklonom sosednjih streh. Za široke objekte so dopustni manjši nakloni streh, vendar ne manj kot 40(,
– fasade: omet, fasadne plošče, vidna opeka, les, steklo,
– za oblikovanje objektov veljajo enaka določila kot za oblikovanje stanovanjskih hiš.
(4) Za oblikovanje počitniških hiš veljajo enaki pogoji kot za oblikovanje stanovanjskih objektov.
(5) Za oblikovanje hotelskih objektov, penzionov in drugih gostinsko prenočitvenih objektov veljajo enaka določila kot za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti.
(6) Tradicionalni arhitekturni elementi in detajli na objektih so lahko izvedeni v sodobnejših materialih in oblikah (steklo, kovina).
(7) Pri obnovi starih stanovanjskih hiš je potrebno ohranjati barvno podobo in dekorativne členitve fasad, velikost in obliko okenskih odprtin in vrat, oblikovanje streh ter kamnite stopnice in stopnišča.
27. člen
Za objekte trške arhitekture v Semiču veljajo naslednji pogoji:
(1) Poslovni, poslovno stanovanjski in stanovanjski objekti:
– ohranja se obstoječa tlorisna zasnova objektov,
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje, objekti z večjo stavbno maso imajo etažnost največ klet, pritličje, nadstropje in izkoriščeno podstrešje pod pogojem, da je pritličje v nivoju terena ali največ 0,15 m nad njim, nad ploščo nadstropja je dopustna izvedba kolenčnega zidu do višine 0,80 m oziroma je skrit pod kapjo,
– kota pritličja pri vhodu: do 0,30 m nad nivojem urejenega terena,
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano vzporedno s cesto, naklon strešin 35( do 45(, usklajeno z naklonom sosednjih streh. Kritina temne barve Opeka, betonski zareznik, skodle, slama), usklajeno s tradicionalno. Dopustni so čopi, strešna okna in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je oblikovanje osnovne strehe,
– fasade objekta se oblikujejo v enotnem proporcionalnem sistemu, ki je prisoten v širšem prostoru. Fasadno ploskev se oblikuje v homogeno likovno kompozicijo s pravilno osnovno členitvijo fasadnih elementov. V vertikalni simetrali se oblikuje glavni vhod v stavbo. Fasade naj bodo izvedene v zaglajenem ometu bele ali svetle pastelne barve. Dopusten je dvo- ali tribarven omet s poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken, šivani vogali),
– dopustna so izložbena okna, ki naj v oblikovanju povzemajo tradicionalne, izvedene v lesu. Velikost in razporeditev mora biti usklajena z ostalimi elementi fasade,
– pritličja so praviloma namenjena javnemu programu, višje etaže pa stanovanjem, izjemoma tudi za poslovne dejavnosti,
– glavni vhod je orientiran na ulico oziroma glavno cesto,
– prekinitve med objekti so namenjeni dostopom na interno dvorišče.
28. člen
(1) Za oblikovanje zidanic in vinskih hramov veljajo naslednji pogoji:
– razmestitev objektov: samostojni objekti,
– dostop z javnih prometnic: neposredno s ceste, preko priključka po dovozni poti,
– tloris: največ 7,0 x 5,0 m z odstopanjem do +/- 0,5 m,
– orientacija: vzdolžno s pobočjem oziroma vzporedno s sosednjimi objekti,
– etažnost: največ klet in izkoriščeno podstrešje. Kolenčni zid je lahko visok največ 1,60 m, prilagojeno terenu,
– klet je v celoti ali delno vkopana v teren,
– streha: simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta. Naklon strešin 40( do 45(, usklajeno z naklonom sosednjih streh. Kritina mora biti opečna, temno siv betonski zareznik, skodle, usklajeno s tradicionalno. Dopustni so čopi in frčade za ureditev vhoda, ki morajo biti oblikovane enako kot je oblikovanje osnovne strehe,
– kleti naj bodo zidane praviloma iz kamna, fasade naj bodo izvedene v zaglajenem ometu bele ali svetle pastelne barve. Nad zidano kletjo je dopustna tudi lesena izvedba objekta s plohi. Oblikovanje fasad naj upošteva elemente tradicionalne arhitekture.
(2) Večji gabariti zidanic so dopustni v primeru hrambe večjih količin vina. Gabariti teh objektov se morajo prilagoditi terenskim pogojem in izpostavljenosti leg.
(3) Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah obstoječih zidanic se morajo ohranjati kakovostne značilnosti objektov oziroma je potrebno ohranjati njihovo identiteo.
29. člen
(1) V območjih večstanovanjskih stavb (SV) veljajo naslednji pogoji:
– razmestitev objektov: samostojni stolpiči, bloki, pritličja so lahko namenjena javnim programom,
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka,
– tlorisna zasnova: glede na zmogljivost objekta in strukturo stanovanj,
– višina: največ (K)+P+3 v skladu z indeksom izrabe,
– kota pritličja pri vhodu: v višini urejenega terena pred objektom oziroma do 0,30 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna, če tako narekujejo terenske razmere,
– strehe: enokapne, simetrične dvokapnice, ravne strehe,
– fasade: omet, fasadne plošče, vidna opeka, steklo.
(2) V industrijskih območjih (PI) veljajo naslednji pogoji:
– razmestitev objektov: samostojni oziroma prizidave,
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka,
– tlorisna zasnova: podolgovata, proste fasade, daljše fasade spremljajo glavno prometnico ali glavno interno cesto,
– višina objektov: v skladu z indeksom izrabe in tehnološkimi zahtevami,
– kota pritličja pri vhodu: v nivoju urejenega terena pred vhodom oziroma do 0,30 m nad njim; nakladalne rampe so visoke 1,10 m nad urejenim terenom,
– strehe: simetrične dvokapnice z blagim naklonom, ravne strehe,
– fasade: omet, fasadne plošče, steklo.
(3) V območjih za proizvodnjo, servise in storitve (PD) veljajo naslednji pogoji:
– razmestitev objektov: samostojni oziroma prizidave,
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka,
– tlorisna zasnova: podolgovata, proste fasade, daljše fasade spremljajo glavno prometnico ali glavno interno cesto,
– višina objektov: največ (K)+P+2 v skladu z indeksom izrabe in tehnološkimi zahtevami,
– kota pritličja pri vhodu: v nivoju urejenega terena pred vhodom oziroma do 0,30 m nad njim; nakladalne rampe so visoke 1,10 m nad urejenim terenom,
– strehe: simetrične dvokapnice z blagim naklonom, ravne strehe,
– fasade: omet, fasadne plošče, steklo.
(4) V območjih storitvenih in in trgovskih dejavnosti (MT) veljajo naslednji pogoji:
– razmestitev objektov: samostojni objekti naj tvorijo zaključeno celoto s sosednjimi objekti in ureditvami (peš površine, trgi), pritličja so namenjena javnemu programu, višje etaže poslovnim in drugim, manj frekvantnim dejavnostim,
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka,
– tlorisna zasnova: glede na zmogljivost in program,
– višina: največ (K)+P+1+M v skladu z indeksom izrabe,
– kota pritličja ob vhodu: v višini urejenega terena pred objektom oziroma do 0,15 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna, če tako narekujejo terenske razmere,
– strehe: simetrične dvokapnice, enokapne, ravne,
– fasade: omet, fasadne plošče, vidna opeka, les, steklo.
(5) V turističnih območjih z nastanitvijo (MT) veljajo naslednji pogoji:
– razmestitev objektov: samostojni objekti naj tvorijo zaključeno celoto s sosednjimi objekti in ureditvami, pritličja so namenjena javnemu programu (gostinstvo, trgovina, storitve, rekreacija),
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka,
– tlorisna zasnova: glede na zmogljivost in program,
– višina: največ (K)+P+2+M v skladu z indeksom izrabe,
– kota pritličja ob vhodu: v višini urejenega terena pred objektom oziroma do 0,30 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna, če tako narekujejo terenske razmere,
– strehe: simetrične dvokapnice,
– fasade: omet, fasadne plošče, vidna opeka, les, steklo.
30. člen
Pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah:
(1) V ureditvenih enotah vas (v) veljajo za oblikovanje objektov enaki pogoji kot v stanovanjskih območjih s kmetijskim gospodarstvi (SK). Pri razvrščanju objektov je potrebno upoštevati urbanistično zasnovo vaškega jedra. Stanovanjski objekti so praviloma orientirani proti cesti, gospodarski objekti v notranjosti parcele oblikujejo dvorišče.
(2) V ureditvenih enotah družinska zazidava (e) veljajo za oblikovanje objektov enaki pogoji kot v eno in dvostanovanjskih stavb (SE).
(3) V ureditvenih enotah proizvodnja (p) veljajo za oblikovanje objektov enaki pogoji kot v območjih za proizvodnjo, servise in storitve (PD).
(4) V ureditvenih enotah oskrbnih in storitvenih dejavnosti (o) veljajo enaki pogoji kot za storitvene in trgovske dejavnosti (MP),
(5) V ureditvenih enotah šport in rekreacija (r) veljajo enaki pogoji kot za območja za šport in rekreacijo (ZS).
(6) V ureditvenih enotah cerkve, pokopališča (m) veljajo enaki pogoji kot za območja cerkva in pokopališč (DC).
2.4 Oblikovanje drugih posegov
31. člen
Javne površine, trgi, parkirišča
(1) Površine trgov in glavnih vaških cest morajo biti oblikovane enotno brez arhitekturnih ovir. Urejene naj bodo tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm).
(2) Večje parkirne površine se naj urejajo z zelenicami, zasajenimi z avtohtonim listnatim drevjem in grmičevjem.
(3) Nadstrešnice avtobusnih postajališč naj bodo oblikovane enotno in transparentno.
(4) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
32. člen
Javne zelene površine, parki, sadovnjaki
(1) Urejanje javnih zelenih površin in parkov se izvaja z avtohtonimi vrstami drevja in grmičevja. Ob pomembnejših cesta, poteh in peš poteh se zasaditev izvaja praviloma v enovrstnih in dvovrstnih drevoredih. Drevje se zasadi tudi kot poudarek prostorske dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščin.
(2) Vrtovi in sadovnjaki se naj oblikujejo na tradicionalen način. Sadovnjaki naj oblikujejo značilni rob naselja.
33. člen
Pomožni objekti za lastne potrebe
(1) Drvarnice, garaže, lope, ute, senčnice morajo biti postavljene na gradbeni parceli nevpadljivo in v oblikovanju podrejene oblikovanju osnovnih objektov in sosednjih istovrstnih objektov.
(2) Nadstreški nad vhodi morajo biti v gabaritih usklajeni z namembnostjo objekta, v oblikovanju pa podrejeni oblikovanju osnovnega objekta.
(3) Mali rezervoarji za plin morajo biti postavljeni nevpadljivo, v skladu s predpisi. Če lokacijsko gradbene razmere dopuščajo naj bodo vkopani v teren. Plinska inštalacija naj bo izvedena tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje.
34. člen
Ograje
(1) Oblikovanje ograj se mora zgledovati po tradicionalnih primerih z značilnimi vertikalnimi in horizontalnimi lesenimi elementi, dopustne so žive meje. Varovalne ograje so lahko lahke kovinske in žične. Masivne ograje (kamen, zid) niso dopustne, razen kot varovalna in protihrupna ograja pod pogojem, da niso moteče za okolico in bivalne pogoje ter za rabo sosednjih zemljišč.
(2) Višina medsosedskih ograj je do 1,2 m, varovalne, igriščne in protihrupne ograje so lahko višje.
(3) Ograje ne smejo preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno varnostnimi predpisi glede zahtevanih preglednih trikotnikov. Pri vaških in dovoznih cestah mora biti medsebojni odmik ograj najmanj 5 m.
35. člen
Oporni zidovi
(1) Nasipne in odkopne brežine ter druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Praviloma se izvajajo z blagimi ozelenjenimi brežinami. Strme brežine, kjer naravna zavarovanja niso zadostna je treba uporabljati takšne elemente, ki omogočajo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer strmih brežin ni možno drugače zavarovati. Izvedejo se naj v vidnem kamnu, izjemoma v arhitekturno oblikovanem betonu, ozelenijo se s plezalkami in grmovnicami.
(2) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike med parcelami naj bodo čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in drugih ureditev na višjeležečih parcelah morajo biti izvedene tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižjeležeče parcele.
(3) Oporni zidovi so dopustni pod pogojem, da to omogočajo pogoji za gradnjo ter da se ne poslabšajo bivalni pogoji in pogoji rabe sosednjih zemljišč. Oporni zidovi višji od 1,2 m morajo biti v horizontalni smeri zamaknjeni, z vmesno zelenico za ozelenitev.
(4) Pri gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje uporabljati praviloma samonikle vrste rastlin.
36. člen
Transformatorske postaje, bazne telekomunikacijske postaje in atenski drogovi morajo biti postavljeni nevpadljivo in nemoteče za naravno in bivalno okolje. Oblikovani morajo biti v skladu s funkcijo in sosednjimi objekti.
37. člen
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
(1) Čebeljnjaki, kašče, kozolci, kmečke lope, skednji, silosi, hlevi morajo biti postavljeni v skladu s funkcijo in oblikovani tradicionalno, v skladu z oblikovanjem istovrstnih ter sosednjih objektov.
(2) Rastlinjaki se postavljajo znotraj naselja in na njenem robu tako, da niso vpadljivi in vidno izpostavljeni.
38. člen
Začasni objekti
(1) Začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo, za prireditve in skladiščenje morajo biti postavljeni v skladu z namembnostjo, funkcijo in nemoteče za sosednje objekte. Upoštevati je potrebno parterne ureditve in kvalitetno vegetacijo (drevesa, grmičevje). Po odstranitvi začasnih objektov je potrebno vzpostaviti prvotno stanje.
39. člen
Spominska obeležja, urbana oprema
(1) Spominska obeležja (kipi, spomeniki, kapelice) in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne obirajo funkcionalno oviranih ljudi, ne zastirajo značilnih pogledov ter ne ovirajo dostopa za interventna vozila in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav.
(2) Urbana oprema mora biti oblikovana enotno, v skladu z namembnostjo
(3) Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.
(4) Utripajoče svetlobne reklame so dopustne pod višino kapi.
(5) Nadstršnice, izvesne table in napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,5 m nad peš površino.
40. člen
Vodotoki
(1) Ureditve vodotokov in hudournikov ter dostopi do vode morajo biti izvedeni predvsem iz naravnih materialov.
(2) Jezovi naj bodo izvedeni iz zloženih kamnov, uporaba betona je dopustna za zatesnjevanje in utrjevanje pod pogojem, da beton ni viden.
(3) Obvodno vegetacijo je potrebno v čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem, površine sanirati ali rekultivirati.
41. člen
Kmetijska zemljišča, gozd
(1) Urejanje kmetijskih zemljišč ter gradnja kmetijskih in gozdnih prometnic ne sme sprožiti nevarnih erozijskh procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:
– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– ohranjati gozdni rob oziroma ga nanovo zasaditi in okrepiti,
– ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.
42. člen
Kamnolomi
(1) Golosek dreves za povečanje kamnoloma je dopusten le na površini predvidene širitve.
(2) Izvajati je potrebno sprotno sanacijo in rekultivacijo izkoriščenega dela pridobivalnega območja.
(3) Po zaključenem izkoriščanju je potrebno kamnolome sanirati in rekultivirati v prvotno rabo (npr. gozd).
3. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel
43. člen
(1) Velikost gradbene parcele se določi glede na:
– namembnost in velikost objekta, pomožne objekte, oblikovanost zemljišča, lege sosednjih objektov, obstoječih parcelnih mej in lastništva,
– dostope in dovoze z javne ceste, interventne poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje, poteka komunalnih in energetskih vodov,
– sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup).
(2) Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.
(3) Pri določanju gradbene parcele za proizvodne dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta proizvodnje in potrebni manipulacijski prostor za tovorna vozila in drugo mehanizacijo.
(4) Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom, komunalnimi in energetskimi priključki.
(5) Za stanovanjske in kmetijske objekte je širina gradbene parcele okoli objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta najmanj 3,5 m. Če je zemljišče pri obstoječih objektih manjše od navedenih meril, se upošteva dejanska površina gradbene parcele.
(6) Za stanovanjska območja višje gostote ter druga območja, kjer je dopustna izgradnja večjih objektov je potrebno upoštevati potrebne površine za obstoječo ali predvideno gostoto poselitve, povečano število avtomobilov, potrebe po kakovostnih skupnih oziroma odprtih prostorih in de določa glede na razmere v posameznem območju urejanja oziroma ureditveni enoti.
(7) Skupne parkirne, zelene ali odprte površine ni možno razdeliti med zasebne lastnike in za interese posameznikov. Postavitve pomožnih objektov za individualne potrebe na teh zemljiščih niso dopustne.
4. Merila in pogoji za prometno urejanje
44. člen
Cestno omrežje
(1) Pri rekonstrukcijah cest in poti so dopustna večja odstopanja od obstoječih tras le v primeru izboljšanja prometno tehničnih elementov, zmanjšanja posegov na kmetijska in gozdna zemljišča, vodotoke ter na vidno izpostavljena in krajinsko značilna območja.
(2) Pri urejanju cest in poti je treba urediti in zavarovati brežine, sanirati strme skalne useke in brežine ter ohraniti stare oporne zidove iz kamna in obcestne kamne.
(3) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami urejenega terena pred objekti in višinami vhodov v objekte tako, da se pri tem dostopnost ne poslabša.
(4) Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop neposredno z javne ceste ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč.
(5) Dovozi in priključki na ceste morajo omogočati dostop urgentnih in interventnih vozil. Urejeni morajo biti tako, da je zagotovljena preglednost ter, da ni oviran promet in se ne poškodujejo cesta in cestni objekti. Urediti se morajo v soglasjem s pristojnim organom in upravljalcem ceste.
(6) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
45. člen
Parkiranje (mirujoči promet)
(1) Varovana površina za mirujoči promet, je površina, ki se varuje za ureditev skupnih javnih parkirišč. Na njej niso dopustni posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev parkirišča.
(2) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah, nadzidavah, dozidavah, nadomestnih gradnjah in spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest (v skladu z normativi) na gradbeni parceli objekta. Za vsako stanovanje je treba zagotoviti najmanj dve parkirni mesti. Izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če je stavba v območju ohranjanja značilne vaške zazidave in parkirišča ni možno zagotoviti na gradbeni parceli,
(3) Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov oziroma so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte ipd.) je treba zagotoviti parkirne prostore na gradbeni parceli objekta, na skupnem parkirišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih površinah je dopuščena izjemoma in sicer na podlagi soglasja Občinske uprave občine Semič. Občinska uprava občine Semič izda soglasje v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi soudeležbo pri izgradnji novih javnih parkirnih površin oziroma garaž.
(4) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kakor dopuščajo prostorske razmere. Parkirišča, ki po površini presegajo 100 m2 je treba členiti z ločilnimi zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Ta zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
(5) Parkirišča na razglediščih in počivališčih naj bodo ločena od cestnega telesa in urejena tako, da je omogočena varnost obiskovalcev ter spremljajočih ureditev (klopi, mize, koši za smeti).
(6) Parkirišča in garaže za tovornjake so lahko urejena v ureditvenih območjih za industrijo (PI) ter v območjih za proizvodnjo, servise in storitve (PD).
46. člen
Pločniki, peš površine
(1) Varovano območje poti za pešce pomeni smer povezovanja javnih peš povezav za pešce. Natančen potek tras ter dimenzije je potrebno prilagoditi terenu in drugim razmeram v prostoru.
(2) Pločniki za pešce so širine najmanj 1,60 m oziroma skladno z razmerami v prostoru. Uredijo se ob glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti drugim objektom javnega značaja.
(3) Urejanje pločnikov, trgov in drugih peš površin ter dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez arhitekturnih ovir in osvetljeni.
47. člen
Kolesarske steze
(1) Kolesarske steze se urejajo ob robu vozišča, z dvignjenim robnikom ločeno od vozišča ali kot kolesarske poti. Urejajo se praviloma dvostransko minimalne širine 1 m, oziroma dvosmerno širine 2 m.
(2) Kot kolesarske poti se urejajo tudi gozdne in kmetijske ceste in poti.
5. Merila in pogoji za komunalno in energetsko opremljanje in urejanje ter za telekomunikacije
48. člen
(1) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih komunalnih in energetskih vodov in naprav ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma s soglasjem upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dopustna le tekoča vzdrževalna dela.
(2) Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na obstoječa in predvidena javna omrežja za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo in telekomunikacijsko omrežje ter na predvideno plinovodno omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
(3) Komunalna in energetska infrastruktura mora biti izvedena tako, da je zagotovljeno varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
(4) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi sanirati in rekultivirati.
(5) Nadzemne komunalne in energetske objekte in naprave (transformatorske postaje, črpališča, vodohrani) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
(6) Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih in energetskih vodov in naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno, z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge vode in naprave na isti trasi ter na ureditev prometnih površin.
(7) Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek voda in naprave.
(8) Komunalna in energetska infrastruktura do sekundarnega nivoja poteka praviloma po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen, je treba zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki naprave vzdržujejo.
49. člen
Vodovodno omrežje
(1) Obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in s soglasjem upravljalca. V območjih, kjer ni ustreznega vodovodnega omrežja se oskrba z vodo zagotovi s higienskimi kapnicami.
(2) V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode s hidrantnim omrežjem na javnem vodovodu in/ali kapnicami.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo zagotoviti zaprte sisteme.
50. člen
Kanalizacijsko omrežje
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti načeloma zasnovano ločeno, za odvajanje odpadnih fekalnih in padavinskih voda.
(2) Vse fekalne odpadne vode je treba priključiti na javno kanalizacijo s čistilno napravo po pogojih pristojnega upravljalca. Tehnološke odpadne vode je možno priključiti na javno kanalizacijo le, če je predhodno očiščena do, s predpisi dovoljene stopnje onesnaženosti. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti kanalizacija vodotesna.
(3) V območjih, kjer objektov ni možno priključiti na javno kanalizacijo s čistilno napravo je treba objekte priključiti na lokalno, skupinsko oziroma individualno čistilno napravo. Do izgradnje omrežja za odvod in čiščenje fekalnih odpadnih vod so obvezne vodotesne, nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija.
(4) Padavinske vode s peš površin, zelenic in streh objektov se morajo odvajati v ponikovalce oziroma v vodotoke. Padavinske vode z utrjenih prometnih in manipulacijskih površin se morajo odvajati v javno kanalizacijo oziroma ponikovalnice in vodotoke preko peskolovov in lovilcev olj.
(5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen začasen priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo.
51. člen
Elektroenergetsko omrežje
(1) Pri novogradnjah in večjih rekonstrukcijah visoko- in nizkonapetostnega elektro omrežja se naj predvidi zemeljska kabelska izvedba.
(2) Za zagotovitev dobre oskrbe z električno energijo je treba dopolniti zmogljivosti elektroenergetskega omrežja in transformatorskih postaj. Nove transformatorske postaje je treba locirati znotraj ureditvenih območij naselij.
(3) Za obstoječe in predvidene daljnovode je treba upoštevati varovalne pasove. Gradnja objektov v teh pasovih je omejena oziroma dopustna po pogojih upravljalca.
52. člen
Plinovod
Za oskrbo s plinom je dopustna gradnja plinskih postaj in plinovodnega omrežja.
53. člen
Telekomunikacijsko omrežje
(1) Novo telefonsko in druga telekomunikacijska kabelska omrežja se izvedejo z zemeljskimi kabli.
(2) Oddajniki za potrebe mobilnih komunikacij je treba locirati praviloma znotraj ureditvenih območij naselij z upoštevanjem varovalnih odmikov. Oddajniki se smejo imeti škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje ter zdravje ljudi.
54. člen
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se izvede ob vseh glavnih cestah v naseljih in peš površinah ter javnih parkiriščih. Zagotavljati morajo minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi.
55. člen
Odstranjevanje odpadkov
(1) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti praviloma na zemljišču povzročitelja odpadkov. V naseljih so dopustna skupna odjemna mesta za komunalne odpadke, ki morajo biti javne površine.
(2) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti dobro dostopna in urejena na vidno neizpostavljenih lokacijah. Stati morajo v sklopu objektov in na utrjenih površinah tako, da je omogočeno enostavno čiščenje.
6. Merila in pogoji za urejanje in varstvo voda
56. člen
(1) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
(2) Pri odvzemanju vode iz vodotokov je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna organizacija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj rastlin in živalskih vseh vrst.
(3) V varovalnem pasu vodotokov (skladno z zakonodajo) ni dovoljeno graditi objekte, ograje in naprave, ki bi preprečevali dostop do vode. Prav tako niso dovoljeni posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, zoževanje pretoka, brvi s podporo v strugi ipd.). Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojnega organa.
57. člen
Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih jezov na mestu mlinov in žag. Obnova jezov se mora izvajati v prvotni obliki in v materialih, kot so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna za utrjevanje in zatesnjevanje pod pogojem, da beton ni viden. Smer in linija jezu se ne sme spreminjati.
7. Merila in pogoji za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
58. člen
Ohranjanje narave
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravo in naravne vrednote niso dopustni.
(2) Za vse posege na objektih in v območjih naravnih vrednot, kakor tudi za spremembo namembnosti v njih, je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo narave.
(3) V območjih naravnih vrednot niso dopustne postavitve reklamnih tabel.
(4) Pri načrtovanju prostorskih ureditev je treba upoštevati varstvene režime, usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Semič za obdobje 1986–2000 in družbenega plana občine Semič za obdobje 1986–1990 in Prostorsko ureditvenih pogojev za občino Semič, april 2003, ki se hranijo na sedežu občine.
59. člen
Kulturna dediščina
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili objekte in območja kulturne dediščine niso dopustni.
(2) Za vse posege na objektih in v območjih kulturnih spomenikov in varovane dediščine ter v vplivnem območju, kakor tudi za spremembo namembnosti v njih, je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine.
(3) Strehe na zavarovanih in varovanih objektih kulturne dediščine morajo biti v skladu z varstvenim režimom.
(4) V območjih in na objektih varovane kulturne dediščine niso dopustne postavitve reklamnih tabel.
(5) Pri načrtovanju prostorskih ureditev je treba upoštevati varstvene režime, usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo nepremične kulturne dediščine, ki so navedene v Gradivu Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Semič, februar 2003.
8. Merila in pogoji za varstvo in izboljšanje okolja
60. člen
Varstvo zraka, tal, površinskih in podzemnih voda
(1) Nove dejavnosti, novogradnje in drugi posegi v prostor so dovoljeni, če ne poslabšujejo obstoječega stanja oziroma so motnje v dovoljenih mejah predpisov s področja varstva okolja in, če se ne poslabšajo bivalni in delovni pogoji na območju posega in na sosednjih zemljiščih.
(2) Gradnje objektov, dozidave in nadzidave, nadomestne gradnje, adaptacije in rekonstrukcije ter spremembe namembnosti so možne na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo za oskrbo z vodo, odvajanje fekalnih odpadnih vod in oskrbo z elektriko ter zagotovljen dostop na javno prometno omrežje.
(3) Za vse ekološko zahtevnejše posege mora investitor v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobiti presojo oziroma poročilo o vplivih na okolje.
(4) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo in uporabljajo nevarne snovi (goriva, olja, barve, laki, topila ipd.) lahko to opravljajo le v pokritih in ustrezno opremljenih prostorih. Manipulacijske, skladiščne in proizvodne površine morajo biti urejene tako, da se ob morebitnem razlitju oziroma raztresu snovi ta v celoti prestreže.
(5) V območjih za proizvodnjo se morajo zunanje površine in padavinska kanalizacija urediti tako, da bo v primeru požara možno zadržanje in čiščenje onesnaženih požarnih voda.
(6) Kurilno olje za ogrevanje objektov je potrebno hraniti v enoplaščni cisterni v lovilnem bazenu, ki mora zadržati celotno količino morebitno razlitega olja. Zaprti prostori, kjer potekajo cevi za razvod kurilnega olja ali kjer lahko na kak drug način pride do razlivanja, morajo imeti za vodo in olje nepropusten tlak, ki je ob robovih enake kvalitete. Tla v kotlovnici morajo biti za olje nepropustna in ne smejo imeti zveze z hišno kanalizacijo.
(7) Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti le v posebnih, namensko zgrajenih skladiščih do njihove končne dispozicije.
61. člen
Varstvo pred hrupom in svetlobnim onesnaževanjem
(1) V območjih enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb (SE), večstanovanjskih objektov (SV), območjih počitniških hiš (SP), stanovanjskih območij s kmetijskimi gospodarstvi (SK), v območjih vzgoje in izobraževanja (DI), območjih zdravstva (DZ), v območjih za šport in rekreacijo (ZS), v turističnih območjih z nastanitvijo (MT) so dopustne dejavnosti in posegi, če hrup, ki ga povzročajo ne presega ravni hrupa, kot jih za II. območja dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95)
(2) V območjih urbanih središč (MS) so dopustne dejavnosti in posegi, če hrup, ki ga povzročajo ne presega ravni hrupa, kot jih za III. območja dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
(3) V industrijskih območjih (PI) in območjih za proizvodnjo, servise in storitve (PD) so dopustne dejavnosti in posegi, če hrup, ki ga povzročajo ne presega ravni hrupa, kot jih za IV. območja dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
(4) V vseh območjih je potrebno:
– meriti hrup in po potrebi izdelati sanacijske ukrepe in zmanjšati hrup do dovoljene ravni na obstoječih virih hrupa,
– izvesti aktivno oziroma pasivno zaščito s protihrupnimi ovirami (nasipi, ograje ipd), izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov in naprav povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni,
– po potrebi spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presežejo predpisanih ravni hrupa.
(5) Postavitev naprav, ki z laserskimi žarki osvetljujejo nebo ali pobočja ni dovoljeno.
9. Merila in pogoji za obrambo in zaščito
62. člen
(1) Območja za obrambo in zaščito je treba razmeščati skladno z namensko rabo površin in organizacijo dejavnosti v prostoru. Pri razmestitvah objektov je treba, zaradi naravnih danosti prostora, posvečati posebno skrb koridorjem. Območja izključne rabe (zaklonišča) in možne izključne rabe prostora (območja za deponije ruševin in območja za pokop ljudi in živali) je potrebno varovati pred drugačno namembnostjo.
(2) Posegi v prostor, ki bi lahko bistveno vplivali na funkcionairanje v prostoru v primerih elementarnih in drugih nesreč (poplav, potresov, izlitij nevarnih snovi ipd.) ali vojnega ogrožanja, niso dopustni.
III. POSEBNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
63. člen
V območjih urejanja naselij in ureditvenih enotah veljajo, poleg splošnih pogojev še naslednji posebni pogoji za posege v prostor:
A. Planska celota Belokranjski ravnik (A)
(1) Brezova reber (A1 SK):
– v ureditveni enoti vas (v/2) je mešana raba stanovanjskih hiš in zidanic,
– v ureditveni enoti (m) je predvidena ureditev mrliške vežice in parkirišča.
(2) Cerovec pri Črešnjevcu (A4 SK 01):
– proizvodne dejavnosti, locirane v strnjenem delu naselja se naj ob morebitni širitvi dejavnosti, preselijo v proizvodno-servisno cono Vrtača oziroma v območje A5 SK 02 v ureditveno enoto (p) proizvodnja in storitvene dejavnosti.
(3) Črešnjevec pri Semiču (A5 SK):
– za ureditveno enoto vas(v) je potrebno izdelati podrobnejšo dokumentacijo z opredelitvijo obveznih gradbenih linij, objektov, koridorjev za izvedbo dostopnih poti in potrebne komunalne infrastrukture,
– območje parka Šrajf se ohranja kot zelena območje naselja Črešnjevec. Za območje je potrebno pripraviti ureditveni načrt.
(4) Gradnik (A6 SK 02):
– v ureditveni enoti oskrbne in storitvene dejavnosti (o) je gasilski dom ter športna igrišča
(5) Gradnik – kamnolom (A6 LN):
– za opuščen kamnolom naravnega kamna se za aktiviranje in sanacijo mora sprejeti ureditveni načrt. Do sprejetja ureditvenega načrta se lahko kamnolom izkorišča le za raziskovalne namene.
(6) Kal (A8 SK 01):
– okolico cerkve je treba ohraniti nepozidano, ohrani se sedanji rob naselja na južni strani.
(7) Stranska vas (A20 SK 02)
– v ureditveni enoti oskrbnih in storitvenih dejavnosti (o) so razen obstoječega gasilskega doma dopustne ureditve za šport in rekreacijo ter oskrbne in storitvene dejavnosti.
(8) Štrekljevec (A22 SK)
– v ureditveni enoti vas (v) se ohranja ožje jedro vasi z več objekti etnološke dediščine,
– osrednji center naselja se formira ob gasilskem domu in trgovini,
B. Planska celota B – Semič z gravitacijskim območjem
(1) Semič (B1 SK 02)
– ohrani se značaj naselja s kmetijsko funkcijo, mešano s stanovanji,
– ohrani se zahodni rob naselja in značilna silhueta naselja,
(2) Semič (B1 SK 03)
– novogradnje in nadomestne gradnje naj vplivajo na zgostitev obstoječe pozidave,
(3) Semič (B1 SK 06)
– novogradnje in nadomestne gradnje naj vplivajo na zgostitev obstoječe pozidave,
(4) Semič (B1 SE 02)
– Območje se ureja kot zelena prekinitev v strnjeni stanovanjski pozidavi,
(5) Semič (B1 SK 01)
– ohraniti je potrebno značilne poglede na cerkev kot prostorsko dominanto,
– parcelacija zemljišč in gradnja novih zidanic je dopustna po pogojih za gradnjo zidanic v 1. območju vinogradniških površin.
(6) Semič (B1 PI)
– dopustni so posegi, ki zagotavljajo zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje,
– dopustne so sprememebe in prestruktuiranje proizvodnje pod pogojem, da se zmanjšajo negativni vplivi na okolje,
– rekonstrukcije, dozidave, nadomestne gradnje in novogradnje ne smejo presegati višine obstoječih objektov,
C. Planska celota C – Kočevsko in Črmošnjiška dolina
(1) Črmošnjice (C3 SK)
– v ureditveni enoti vas (v) je potrebno ohraniti vaško jedro z oblikovanjem trga.
(2) Gače
– dopustna je obnova in rekonstrukcija posameznih objektov za potrebe muzejske prezentacije življenja Kočevarjev in njihove zgodovine, skladno z navodili in v soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Srednja vas (C9 SK)
– ohranja in revitalizira se jedro vasi, ki naj poleg Črmošnjic prevzame funkcijo razvoja stacionarnega in športno-rekreativnega turizma.
(4) Vrčice (C10 SK 01)
– ob regionalni cesti se naj oblikuje počivališče in manjši gostinsko oskrbni center za tranzitni turizem in kot izhodiščna točka za Mirno goro,
– vidno izpostavljene in moteče objekte je treba vidno sanirati (zakriti) z zasaditvijo starih vrst sadnega drevja.
IV. KONČNE DOLOČBE
64. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Semič (Uradni list RS, št. 37/98) in Odlok o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor v Občini Semič, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list RS, št. 46/98).
65. člen
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Semič so stalno na vpogled na Občini Semič in Upravni enoti Črnomelj.
66. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo.
67. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-10/2001-89
Semič, dne 19. julija 2004.
Župan
Občine Semič
Ivan Bukovec l. r.
