Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 18. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 82/98, 68/02) ter na predlog Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Celje, je Občinski svet občine Vojnik dne 28. 7. 2004 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi: Bezenškovo Bukovje – hiša Bezenškovo Bukovje 6 (EŠD: 15009). Domačija in hiša imata z zgodovinskega vidika poseben pomen za Občino Vojnik, saj se je tukaj rodil prof. Anton Bezenšek (1854–1915), ustanovitelj slovenske in bolgarske stenografije, zato ju razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Gručasta domačija Bezenškovo Bukovje 6 stoji ob cesti v strnjenem delu vasi Bezenškovo Bukovje. Domačijo sestavljajo stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, novo gospodarsko poslopje, kozolec in kapela.
Vrednost kulturnega spomenika ima stanovanjska hiša. Pritlična, nepodkletena, pravokotna stanovanjska hiša s predelano črno kuhinjo in manjšim hlevom, je nastala sredi 18. stoletja. V celoti je zidana s kamnom in ometana. Kuhinja je obokana. Fasadni omet je členjen z obrobami. Na zatrepni fasadi obrnjeni k cesti se nahaja poleg okrasnih prezračevalnih lin še božja niša Streha je somerno dvokapna s čopi in krita z bobrovcem. Stavba v dosedanjem razvoju ni imela korenitejših sprememb, zatorej lahko skozi njen gradbeni razvoj proučujemo tudi način življenja in gospodarjenja v preteklosti.

Na podlagi tega odloka se pri parceli št. *62 vpisani v zk. v. 105 k.o. Verpete, vpiše zaznamba, da je objekt razglašen za kulturni spomenik na območju Občine Vojnik.
Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000, Slovenska Bistrica 42.

Za objekt velja varstveni režim, ki določa varovanje stavbne mase, tlorisne zasnove in vseh ohranjenih arhitekturnih elementov.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odloka začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.