Na podlagi 245. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/00) sklepata pogodbeni stranki kot predstavniki delodajalcev: Združenje delodajalcev Slovenije: Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za varstvo okolja, Ljubljana in kot predstavniki delojemalcev: Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, KNSS – Neodvisnost, Konfederacija novih sindikatov Slovenije
K O L E K T I V N O P O G O D B O
komunalnih dejavnosti
SPLOŠNI DEL
VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki na pridobiten način opravljajo eno od navedenih dejavnosti kot glavno dejavnost:
01. 411 Urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih športnih
površin
40. 221 Distribucija plinastih goriv po plinovodski mreži
40. 300 Oskrba s paro in toplo vodo
41. 000 Zbiranje, čiščenje in distribucija pitne vode
45. 210 Splošna gradbena dela (pomožna komunalna dela, vzdrževanje
mestnih cevovodov, komunikacij in energetske napeljave)
63. 210 Druge pomožne dejavnosti v kopenskem prometu
– obratovanje parkirnih prostorov
74. 700 Čiščenje objektov in opreme
90. 010 Ravnanje z odplakami
90. 021 Zbiranje in odvoz odpadkov
90. 022 Dejavnost deponij, sežiganje in drugi načini odstranjevanja
trdih odpadkov
90. 023 Ravnanje z nevarnimi odpadki
90. 031 Čiščenje okolja
90. 032 Druge dejavnosti javne higiene
93. 30 Pogrebna dejavnost.
3. člen
Osebna veljavnost
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja razen, če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
(4) Ta kolektivna pogodba ne velja za vse tiste delavce, ki so javni uslužbenci po zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02).
4. člen
Časovna veljavnost
(1) Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in se uporablja od 1. avgusta 2004 dalje.
(2) Kolektivna pogodba velja do 31. 12. 2006. Če stranki kolektivne pogodbe po 31. 12. 2006 kolektivne pogodbe ne odpovesta se njena veljavnost podaljša za eno koledarsko leto, vendar najdlje do 31. 12. 2008.
(3) Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe, se praviloma sklene za obdobje enega koledarskega leta, najkasneje do 31. 12. tekočega leta za naslednje leto.
5. člen
Enotni minimalni standardi
(1) Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah in drugih aktih pri delodajalcih.
(2) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde razen v primerih in pogojih, ko je dogovorjeno odstopanje od teh standardov. Odstopanje od minimalnih standardov je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma, s časovno opredelitvijo, med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja v zadnjem letu dni, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih.
NORMATIVNI DEL
PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA
IN DELAVCEV
6. člen
Razvrstitev del
(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
+--------+----------------------------------------------------+
|Tarifni |Opis |
|razred | |
+--------+----------------------------------------------------+
|I. |enostavna dela – nedokončana osnovna šola |
+--------+----------------------------------------------------+
|II. |manj zahtevna dela – osnovna šola oziroma osnovna |
| |šola in krajše dodatno izobraževanje |
+--------+----------------------------------------------------+
|III. |srednje zahtevna dela – dve leti poklicnega |
| |izobraževanja |
+--------+----------------------------------------------------+
|IV. |zahtevna dela – dve leti in pol poklicnega ali |
| |strokovnega izobraževanja, končana poklicna šola |
+--------+----------------------------------------------------+
|V. |bolj zahtevna dela – končana srednja šola ali |
| |poklicna šola in mojstrski ali poslovodski izpit |
+--------+----------------------------------------------------+
|VI/0 |zelo zahtevna dela – višja strokovna izobrazba do |
| |dve leti |
+--------+----------------------------------------------------+
|VI/1 |zelo zahtevna dela – zahtevana višja strokovna |
| |izobrazba – diploma prve stopnje v univerzitetnem |
| |programu |
+--------+----------------------------------------------------+
|VII/0 |visoko zahtevna dela – končana visoka strokovna |
| |šola |
+--------+----------------------------------------------------+
|VII/1 |visoko zahtevna dela – končana univerzitetna |
| |izobrazba ali specializacija po visoki strokovni |
| |izobrazbi |
+--------+----------------------------------------------------+
|VIII. |najbolj zahtevna dela – magisterij |
| |ali specializacija po univerzitetni izobrazbi |
+--------+----------------------------------------------------+
|IX. |izredno pomembna najbolj zahtevna dela – doktorat |
| |znanosti |
+--------+----------------------------------------------------+
7. člen
Delovna mesta
Delovna mesta po tarifnih razredih so:
I. tarifni razred
(1) Delovna mesta, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi.
(2) Za opravljanje teh del je zahtevana najmanj nedokončana osnovna šola, potrebno je minimalno znanje. Težišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog.
II. tarifni razred
(1) Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah ipd.
(2) Za to raven zahtevnosti je praviloma potrebna osnovnošolska izobrazba ali osnovna šola z dodatnim programom specifičnega izobraževanja ali usposabljanja.
III. tarifni razred
(1) Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme.
(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva dvoletni verificirani program poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV. tarifni razred
(1) Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno, praktično in teoretično znanje o uravnavanju delovanja procesnih naprav ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov.
(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
V. tarifni razred
(1) Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varnosti in zdravja pri delu.
(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
VI/0. tarifni razred
(1) Delovna mesta, ki vključujejo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.
(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja strokovna izobrazba do dve leti.
VI/1. tarifni razred
(1) Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.
(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja strokovna izobrazba.
VII/0. tarifni razred
(1) Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.
(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visoka strokovna izobrazba.
VII/1. tarifni razred
(1) Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja in za katera so zahtevana določena pooblastila ipd.
(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visoka univerzitetna strokovna izobrazba.
VIII. tarifni razred
(1) Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem proučevanju, raziskovanju proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna dela v zvezi s tehnološkimi in znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij ipd.
(2) Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.
IX. tarifni razred
(1) Delovna mesta, ki vključujejo visoko zahtevna, samostojna svetovalna znanstveno-raziskovalna dela.
(2) Teoretično in praktično znanje in sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.
8. člen
Postopek razvrstitve delovnih mest
(1) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec, poslovodni organ ali ustrezna strokovna služba v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest ali poslovnim načrtom podjetja. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi Pravilnik o nomenklaturi poklicev.
(2) Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se v podjetniških kolektivnih pogodbah razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
(3) S sistemizacijo delovnih mest se določijo:
– pogoji, potrebni za opravljanje del delovnega mesta (stopnja strokovne izobrazbe, vrsto poklica, znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, poskusno delo ob izbiri),
– zahtevnost dela in tarifni razred,
– ukrepi za varno delo in za varovanje zdravja in življenja delavcev,
– razporeditev delovnega časa,
– odgovornost za delo in za sredstva dela,
– obveznost za pooblastila v delovnem procesu,
– konkurenčna klavzula,
– opis delovnega mesta.
(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata in se do njega pisno opredeliti.
(5) Delodajalec je dolžan pisno seznaniti sindikate v organizaciji oziroma pri delodajalcu s spremembami metode za vrednotenje delovnih mest. Poslovodstvo oziroma delodajalec je dolžan obravnavati mnenje sindikatov v organizaciji oziroma pri delodajalcu glede metode za vrednotenje delovnih mest in se do tega mnenja pisno opredeliti v enaindvajsetih dneh.
(6) V izjemnih primerih se lahko delavcu pri razporejanju na ustrezno delovno mesto prizna z delom pridobljena delovna usposobljenost. Ti primeri se natančneje opredelijo v splošnem aktu, pri čemer se lahko upošteva le zatečeno stanje.
(7) V primeru pritožbe delavca na novo razvrstitev njegovega delovnega mesta lahko sindikat zahteva dodatno strokovno pojasnilo ali uveljavitev arbitraže.
9. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) V pogodbi o zaposlitvi se poleg sestavin, ki jih določa zakon, navede tudi tarifni in plačilni razred za delovno mesto za katerega se sklepa delovno razmerje. Delavec in delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita opravljanje poskusnega dela ali pripravništva.
(2) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(3) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(4) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in aktov podjetja, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
10. člen
Dodatni primeri sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas
V primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo za več kot dve leti.
11. člen
Poskusno delo
(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. skupine največ en mesec,
– za dela IV. skupine največ dva meseca,
– za dela V. skupine največ tri mesece,
– za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.
(3) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
12. člen
Pripravništvo
(1) Kdor prvič začne opravljati delo lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.
(2) Pripravnik je oseba, ki pri delodajalcu začne prvič po končanem izobraževanju opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takšnem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki.
(3) Pogodba o zaposlitvi pripravnika se sklene po tej kolektivni pogodbi za tista delovna mesta, ki jih v svojem aktu opredeli delodajalec.
(4) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
– za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(5) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(6) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
(7) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(8) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
(9) Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
(10) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(11) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(12) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi.
13. člen
Učenci in študenti na praksi
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu,
– prehrano med delom,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo.
14. člen
Vajenci
(1) Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom.
(2) Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter izvajanje določb zakona o delovnih razmerjih.
15. člen
Mentorji praktičnega pouka
Delodajalec, ki izvaja praktični pouk v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu mentorju praktičnega pouka:
– dodatno strokovno in andragoško – pedagoško usposabljanje za opravljanje nalog mentorja;
– delno oprostitev delovnih obveznosti na delovnem mestu, tako, da skupaj z mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega delovnega časa.
16. člen
Opravljanje drugega dela
(1) V času delovnega razmerja se delavcu lahko odredi drugo delo v okviru tarifnega razreda, ki ustreza njegovi izobrazbi ter znanju in usposobljenostim, v naslednjih primerih:
– v primeru, ko je potrebno nadomestiti začasno odsotne delavce;
– v primerih uvajanja novih delovnih procesov in predlogov izboljšav;
– v primerih posredovanja pristojnih organov zaradi izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu;
– v primeru začasnega povečanja dela;
– v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo nujno opraviti, da se prepreči nastanek večje škode.
(2) Potrebe po opravljanju drugega dela pisno odredi delodajalec v roku najmanj tri delovne dni pred datumom pričetka dela, razen v primeru iz pete alineje naštetih primerov, ko lahko delodajalec takoj odredi delo brez predhodnega obvestila. V vseh zgoraj naštetih primerih lahko traja opravljanja drugega dela največ štiri delovne tedne.
(3) Za čas opravljanja drugega dela pripada delavcu plača, ki je zanj ugodnejša.
(4) Delavcu ni mogoče dodeliti opravljanja drugih del v primeru in za čas, ko mu je bil izrečen varstveni ali drug ukrep prepovedi opravljanja takšnih del.
17. člen
Napotitev na delo v drug kraj
(1) V primeru, ko je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko napoti delavca na opravljanje dela v drug kraj pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
(2) Če pogodba o zaposlitvi ne določa posebej velja, da je napotitev pravilna in zakonita, če je delavcu omogočen prihod na delo in odhod iz dela z javnimi prevoznimi sredstvi v skupnem trajanju do treh ur; materi delavki z otrokom v starosti do treh let pa, če pot traja dve uri ali manj. V tem primeru delodajalec povrne stroške prevoza na delo in iz dela delavcu v celoti.
(3) Sprememba sedeža delodajalca se ne šteje za napotitev na delo v drug kraj in ne pomeni obvezne spremembe pogodbe o zaposlitvi.
18. člen
Presežni delavci
(1) Postopek in reševanje presežnih delavcev delodajalec opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi.
(2) V primeru, ko se z izvršilnim predpisom vlade ali lokalne skupnosti ukine dejavnost ali del dejavnosti javnega gospodarskega zavoda oziroma javnega podjetja in se le-ta prenese k drugemu izvajalcu, imajo delavci ukinjenega javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja ali delavci, katerih delo je postalo zaradi ukinitve dela dejavnosti nepotrebno, prednost pri zaposlitvi pri novih izvajalcih.
(3) Možnost zaposlitve delavcev iz prejšnjega odstavka, katerih delo je postalo nepotrebno, je lahko tudi eden od pogojev za podelitev koncesije ali druge oblike prevzema delavcev in je sestavni del vsebine koncesijskega akta, ki ga predpiše vlada oziroma lokalna skupnost z izvršilnim predpisom.
19. člen
Dolžina odpovednega roka pri odpovedi delavca
Daljši odpovedni rok kot ga določa zakon v primeru odpovedi delavca velja, če sta se tako dogovorili stranki pogodbe o zaposlitvi ali to določa kolektivna pogodba ali akt pri delodajalcu.
20. člen
Delovni čas nočnega delavca
Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju petih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.
21. člen
Delovni čas pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev.
22. člen
Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela
Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela določena z zakonom se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od 4 mesecev.
23. člen
Krajši delovni čas v posebnih primerih
Če eden od staršev uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
24. člen
Letni dopust
(1) Minimalni dopust znaša štiri tedne.
(2) Za komunalno dejavnost se poleg minimalnega dopusta iz prvega odstavka določi daljše trajanje letnega dopusta na podlagi naslednjih kriterijev:
a) Za skupno delovno dobo
Za skupno delovno dobo, ki jo bo delavec dosegel do konca leta, za katerega se mu določa letni dopust:
– nad 1 do 3 let 1 dan
– nad 3 do 5 let 2 dni
– nad 5 do 10 let 3 dni
– nad 10 do 15 let 4 dni
– nad 15 do 20 let 5 dni
– nad 20 do 25 let 6 dni
– nad 25 do 30 let 7 dni
– nad 30 let 8 dni
b) Za zahtevnost del delovnega mesta
– na delovnem mestu, kjer se zahteva III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe, za 1 dan,
– na delovnem mestu, kjer se zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe, za 2 dni,
– na delovnem mestu, kjer se zahteva VI. stopnja strokovne izobrazbe, za 3 dni,
– na delovnem mestu, kjer se zahteva VII.,VIII. ali IX. stopnja strokovne izobrazbe, za 4 dni.
c) Za delovno uspešnost
– za delovno uspešnost, o kateri odloča poslovodni organ, do 1 dneva.
d) Za delovne pogoje
– za delovne pogoje, kot so težko fizično delo in delo v prisiljenem položaju, večje psihomotorične in senzorične obremenitve, stalno delo na terenu, neustrezni mikroklimatski pogoji, ropot, sevanje, delo v mokroti, vlagi in umazaniji, temperaturne razlike, kemikalije, plini, prah, nevarnost nezgod, nočno delo in neugodna razporeditev delovnega časa ter neprijetnost dela (nekatera dela na področju odvoza odpadkov, čiščenja odplak, pogrebne službe ipd.) od 1 do 4 dni.
e) Za socialne in zdravstvene razmere
– delavcem, edinim hraniteljem za vsakega otroka do 15 let starosti za dva dni
– staršu za vsakega otroka do 15 let starosti za 1 dan
– delavcem, katerim je priznana najmanj 60% telesna okvara, delovnim invalidom, s pravico do skrajšanega delovnega časa in delavcem ki varujejo in negujejo težje telesno ali zmerno težje ali težko duševno prizadeto osebo do 5 dni.
f) Dopust mladine in starejših delavcev
– delavcem, mlajšim od 18 let za 7 dni
– delavcem, ki so dopolnili 50 let starosti, najmanj 3 dni.
25. člen
Letni dopust delavca, ki dela v tujini
Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta.
26. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu v naslednjih primerih:
– lastne poroke 3 dni
– rojstva otroka 2 dni
– poroke otroka 1 dan
– smrti zakonca, izvenzakonskega partnerja,
otroka oziroma posvojenca 3 dni
– smrti staršev 2 dni
– smrti zakončevih staršev, starih staršev, bratov,
sester 1 dan
– selitve družine iz kraja v kraj 3 dni
– selitve družine v istem kraju 2 dni
– ob elementarnih nesrečah 3 dni
– ob darovanju krvi 1 dan
– v drugih primerih, določenih s podjetniško
kolektivno pogodbo do 2 dni.
(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba izkoristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo. Omejitev sedmih dni ne velja v primerih smrti.
(3) Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike ali lokalne skupnosti.
(4) V podjetniški kolektivni pogodbi se lahko za aktivno udeležbo na športnih ali kulturnih prireditvah in v drugih primerih določi dodatna pravica do plačane odsotnosti.
27. člen
Pravica do odsotnosti z dela brez nadomestila plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
– popravila hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške,
– izobraževanje v lastnem interesu.
(2) Delavec mora pred odsotnostjo iz prvega odstavka podpisati izjavo, da pri prvem izplačilu plače dovoli odtegljaje za plačane prispevke za socialno varnost iz naslova delodajalca in delavca. V primerih iz tretje in pete alineje se lahko plačilo prenese na daljše obdobje.
(3) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.
(4) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če oceni, da bi bilo zaradi njegove odsotnosti ovirano poslovanje in proizvodni proces.
28. člen
Dnevni in tedenski počitek v primeru izmenskega dela
V primeru izmenskega dela se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot ga določa zakon zagotavlja v obdobju, ki ni daljši od 6 mesecev.
29. člen
Dnevni ali tedenski počitek v primerih iz četrtega odstavka 158. člena ZDR
V primerih iz četrtega odstavka 158. člena ZDR se dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot je določen z zakonom zagotavlja v obdobju, ki ni daljši od 6 mesecev.
30. člen
Oblike motivacije delavcev
O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti, ugleda podjetja ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloči poslovodni organ oziroma delodajalec.
31. člen
Disciplinski postopek in ukrepi
(1) Disciplinske sankcije, ki jih delodajalec lahko delavcu izreče v disciplinskem postopku, so:
– opomin,
– denarna kazen.
(2) Pooblastila disciplinskega organa delodajalca v disciplinskem postopku ima zakoniti zastopnik delodajalca oziroma od njega pooblaščena oseba v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZDR.
(3) Delodajalci lahko z aktom opredelijo način in vsebino priporočenega obnašanja in ravnanja delavcev v delovnem razmerju (kodeks).
(4) Sankcije iz prvega odstavka tega člena se izvajajo v podjetjih v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma pogodbi o zaposlitvi.
32. člen
Varnost in zdravje
(1) Delodajalec in delavec sta se glede varnosti in zdravja pri delu dolžna pridrževati določil veljavne Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo oziroma veljavne zakonodaje, ki ureja to področje.
(2) Delodajalec prevzema tudi obveznost kolektivnega nezgodnega zavarovanja zaposlenih, najmanj za poškodbe pri delu in v zvezi z delom, ter obveznost sklepanja dodatnega pokojninskega zavarovanja (obvezno dodatno zavarovanje drugi steber) itd.
(3) Vsi ukrepi, ki so namenjeni zdravju in varstvu pri delu so strošek delodajalca, razen, kolikor gre za strošek, ki ga je delavec povzročil z malomarno in neodgovorno uporabo zaščitnih sredstev.
33. člen
Izobraževanje
(1) Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo v interesu delodajalca, če ga na takšno izobraževanje delodajalec napoti. Delavci imajo tudi pravico, da se izobražujejo v lastnem interesu.
(2) Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje tudi izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovno pravni zakonodaji. V letnem planu podjetja se opredeli obseg izobraževanja na predlog sindikata podjetja.
(3) Če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, mu pripada:
– tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja,
– deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
– deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petindvajset delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist,
– petintrideset dni za doktorat.
(4) Delavcu iz drugega in tretjega odstavka tega člena delodajalec krije naslednje stroške:
– prevoz,
– kotizacijo, šolnino,
– stroški bivanja, razen, če organizacija oziroma delodajalec sama krije stroške povezane z izobraževanjem.
(5) V pogodbi o izobraževanju so opredeljene pogodbene obveznosti delodajalca in delavca. Če organizacija oziroma delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe.
34. člen
Obveščanje delavcev
(1) Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan na pisno zahtevo reprezentativnega sindikata kolektivno obveščati delavce:
– o letnih in večletnih planih delodajalca,
– v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v poslovanju ali likvidnostnih težavah,
– o doseženih medletnih poslovnih rezultatih,
– o predlogih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo vprašanja s področja delovnih razmerij in plač.
(2) Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
(3) V programu informiranja delodajalec in reprezentativni sindikat v družbi skupaj določita postopek za spremljanje izvajanja te kolektivne pogodbe. V njem določita skupne in posamične naloge za izvedbo informiranja.
DELOVANJE SINDIKATA
35. člen
Pogoji za delovanje sindikata
(1) S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v organizaciji oziroma pri delodajalcu, dajejo pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami organov organizacije oziroma delodajalca.
(2) Poslovodni organ, pooblaščeni delavci in strokovne službe so dolžni zagotoviti sindikatom podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
(3) Poslovodni organ in strokovne službe so dolžne v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
(4) Sindikatom se vročijo vabila z gradivi za seje vseh organov organizacije oziroma delodajalca, ki obravnavajo vprašanja iz drugega odstavka in se jim omogoča sodelovanje na teh sejah.
(5) Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranemu v organizaciji oziroma pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v organizacijo na podlagi vnaprejšnjega obvestila,
– svobodo sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska,
– strokovno pomoč in druge pogoje (prostori, tehnično in administrativno delo, ipd.) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov,
– brezplačno tehnično izvedbo obračuna in plačevanja članarine sindikatom za člane sindikata,
– sklenitev in izvajanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
36. člen
Materialni pogoji za sindikalno delo
(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem se uredijo predvsem pogoji za delo sindikata na področju varstva delavskih pravic, pogoji za delo in vrednotenje dela sindikalnih zaupnikov, zagotovitev materialnih pogojev (opredelitev pravice uporabe telefona, računalnika, fotokopirnega stroja, pisarniškega materiala, službenega vozila) ter druge pravice, obveznosti in odgovornosti, ki zadevajo pristojne organe v organizaciji oziroma delodajalce in sindikate.
(2) Delodajalec lahko namenja sredstva za kulturno, športno in rekreativno dejavnost zaposlenih ter za vzdrževanje tovrstnih objektov.
(3) S pogodbo iz prvega odstavka se za delo sindikatov zagotovi najmanj:
– ena plačana ura letno na vsakega delavca v organizaciji oziroma pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje sindikalnih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven organizacije oziroma delodajalca. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (to je za delo vseh zaupnikov skupaj) ne sme biti manjše, kot je število delavcev, in ne manjše, kot 50 ur letno. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in delodajalec. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikata in zahteve delovnega procesa. Če je v organizaciji oziroma pri delodajalcu organiziranih več sindikatov, se število plačanih ur iz tega člena razdeli med sindikate v sorazmerju s številom članov,
– pet plačanih delovnih dni letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee.
(4) Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu določi sindikat v skladu s svojim statutom oziroma pravili ter pogodbo iz prvega odstavka tega člena.
(5) Število sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu se določi s kolektivno pogodbo podjetja oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in organizacijo oziroma delodajalcem, upoštevaje organiziranost delovnega procesa, delo v izmenah, dislociranost in podobno.
(6) Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
(7) Plača sindikalnega zaupnika se usklajuje v skladu z rastjo plač pri delodajalcu.
(8) Sindikalnemu zaupniku, ki svoje funkcije ne opravlja profesionalno, lahko delodajalec prizna zaradi dodatnih obremenitev mesečni dodatek. Višina dodatka se opredeli v pogodbi o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.
(9) Delodajalec se zavezuje, da v primeru, ko sindikati pri delodajalcu podpišejo izjavo o prostovoljnem skupinskem zavarovanju, sklene pogodbo z zavarovalno ustanovo o skupinskem zavarovanju. Delodajalec bo s tem v zvezi opravljal vse administrativno-računovodske storitve in redno nakazoval premije v skladu s podpisano pogodbo za zaposlene. Podrobnosti uredita delodajalec in sindikati s pogodbo iz prvega odstavka tega člena.
37. člen
Imuniteta sindikalnega zaupnika
(1) Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa delovno pravno imuniteto.
(2) Sindikalnemu zaupniku, ki ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in akti podjetja, ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.
(3) Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje.
(4) Če sindikat ni dal soglasja, lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja. Dokazno breme je na delodajalcu.
(5) Pomirjanje lahko sproži sindikat tudi, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
(6) Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih in te kolektivne pogodbe o arbitraži.
(7) Imuniteta sindikalnega zaupnika iz tega člena traja še 2 leti po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
(8) Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
38. člen
Stavka
(1) Sindikati v podjetju uporabljajo za organiziranje in vodenje stavke sindikalna stavkovna pravila in določila kolektivne pogodbe.
(2) Stavko v podjetju lahko organizirajo le pod pogojem, da se zagotovi tako pripravljenost obratovanja objektov, omrežij in naprav, kot je predpisano za nedelje, praznike in druge dela proste dneve oziroma minimum, kot je opredeljen v aktu podjetja ali sklepu ustanovitelja. Pri tem so dolžni upoštevati posebnost komunalne dejavnosti in njene posledice za javni interes. Delavci imajo med stavko pravice iz delovnega razmerja v skladu z ZDR, zakonom o stavki in to pogodbo.
(3) Z zakonom ali na zakonu temelječi uredbi vlade oziroma odloku lokalne skupnosti, ki določa dejavnosti gospodarskih javnih služb, se predpiše način zagotavljanja pogojev iz drugega odstavka tega člena. S splošnim aktom se v skladu z zakonom določijo dela in naloge in način njihovega opravljanja med stavko.
(4) Napoved stavke se pošlje organu upravljanja in poslovodnemu organu oziroma delodajalcu, sindikatu, če ta ni organizator stavke, in pristojnemu organu republike ali lokalne skupnosti najpozneje 10 dni pred začetkom stavke. Napoved stavke vsebuje sklep o začetku stavke in način zagotavljanja minimuma delovnega procesa oziroma oskrbe z javnimi dobrinami v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(5) Organ, ki vodi stavko, in predstavniki organa upravljanja in poslovodnega organa v organizaciji oziroma pri delodajalcu ter predstavniki republike ali lokalne skupnosti morajo od dneva, ko je stavka napovedana, in med stavko poskušati sporazumno rešiti nastali spor in v času od napovedi stavke do dneva, določenega za začetek stavke, ponuditi predlog za rešitev spora in z njim seznaniti delavce, ki so napovedali stavko in javnost.
(6) Organ, ki vodi stavko, mora za zagotovitev minimuma delovnega procesa iz prvega odstavka tega člena med stavko sodelovati s poslovodnim organom organizacije oziroma delodajalcem za zagotovitev neoviranega poteka tistih delov delovnega procesa, ki se ne smejo prekiniti.
(7) Delavci, ki opravljajo dela in naloge iz tretjega odstavka tega člena, morajo med stavko izvrševati naloge, ki jih določi poslovodni organ oziroma delodajalec.
TARIFNI DEL
39. člen
Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih
(1) Prejemki delavca, ki jih ta kolektivna pogodba opredeljuje so:
– plača (osnovna plača, plača za delovno uspešnost, plačilo za poslovno uspešnost, dodatki),
– nadomestila plače,
– drugi osebni prejemki,
– povračila stroškov v zvezi z delom,
– odškodnine,
– drugi prejemki.
(2) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na prejemke delavcev, so v bruto zneskih, razen če ni v tej kolektivni pogodbi določeno drugače.
(3) Delavcem, ki delajo z delovnim časom krajšim od polnega, pripada povračilo stroškov v zvezi z delom v celoti, drugi osebni prejemki pa v sorazmerju s časom prebitim na delu.
(4) Delavci prejmejo prejemke iz prvega odstavka tega člena v denarni obliki.
40. člen
Pisni obračun plače
(1) Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki mora vsebovati vse za pravilni obračun zahtevane podatke:
– tarifni in plačilni razred,
– osnovno plačo delavca,
– dodatke,
– plače za delovne uspešnosti,
– plačilo za poslovno uspešnost,
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plača,
– zneske prispevkov za socialno varnost,
– davke iz osebnih prejemkov,
– neto plača,
– povračila stroškov v zvezi z delom,
– dodatno pokojninsko zavarovanje,
– odtegljaji od plače,
– neto izplačilo.
(2) Delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke.
(3) Delodajalec mora v navzočnosti delavca opraviti pregled pisnega obračuna plače in nadomestila ter obrazložiti vse okoliščine v zvezi z obračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na delavčev pisni predlog.
PLAČE
41. člen
Plača
(1) Izhodiščna plača je plača za polni delovni čas, pričakovane rezultate dela in normalne pogoje dela.
(2) Izhodiščna plača po tarifnih razredih predstavlja najnižjo možno osnovno plačo delavca, dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi za povprečni mesečni fond delovnega časa 174 ur.
(3) Osnovna plača delavca je plača, ki ustreza vrednosti zahtevnosti delovnega mesta za poln delovni čas ob normalnih predvidenih delovnih pogojih in ob doseganju predvidenih rezultatov dela.
(4) Po prenehanju veljavnosti Zakona o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004–2005 se pogodbeni stranki dogovorita o načinu uskladitve osnovnih plač z veljavnostjo od 1. 1. 2006 dalje.
42. člen
Napredovanje delavca
Pogoje in postopek napredovanja delavca na delovnem mestu v višji plačilni razred ali na bolj zahtevno delovno mesto določi delodajalec z internim aktom.
43. člen
Plača za delovno uspešnost
(1) Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje individualno in skupinsko, po vnaprej dogovorjenih kriterijih, zapisanih v kolektivni pogodbi ali drugem aktu pri delodajalcu.
(2) Delovno uspešnost delavca ugotavlja in ocenjuje poslovodni organ, ki lahko to pooblastilo prenese na drugega delavca.
(3) Osnova za izračun plače za delovno uspešnost je osnovna plača delavca.
(4) Plača za delovno uspešnost pripada delavcu, ki presega pričakovane rezultate.
(5) Delavcu, ki ne dosega pričakovanih rezultatov se lahko osnovna plača zmanjša največ za 20%.
44. člen
Plačilo za poslovno uspešnost
Delodajalec in reprezentativni sindikat v podjetju se dogovorita o načinu izplačila plačila za poslovno uspešnost na podlagi doseženih rezultatov poslovanja glede na plan. Do tega plačila je upravičen delavec, ki je na dan izplačila v delovnem razmerju. Delavec je upravičen do sorazmernega dela plačila za poslovno uspešnost glede na njegovo prisotnost na delovnem mestu.
45. člen
Dodatek za delovno dobo
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
(2) Pri uveljavljanju pravice iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico. Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.
(3) V podjetniški kolektivni pogodbi se delodajalec in delavci dogovorijo še o dodatku na stalnost v podjetju.
46. člen
Drugi dodatki
(1) Delavcem pripadajo dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in dodatki za posebne obremenitve pri delu, za neugodne vplive okolja in za nevarnost pri delu.
(2) Obračunavajo se za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa
1. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
– izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni
oziroma turnusno delo 10%
– delo v deljenem delovnem času
a) za prekinitev dela nad 1 uro 15%
b) za prekinitev dela nad 2 uri 20%
– dežurstvo na delovnem mestu 20%
– nočno delo 35%
– delo preko polnega delovnega časa 30%
– delo v nedeljo 50%
– delo na praznik in dela proste dneve po zakonu 50%
– delo s sezonskim značajem dela
po aktu delodajalca 10%
2. Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo v nedeljo in dodatka za delo na praznik in dela proste dneve po zakonu.
Dodatki za posebne obremenitve pri delu, za neugodne vplive okolja, za nevarnost pri delu
V kolektivni pogodbi pri delodajalcu se določijo dodatki in višina dodatkov zaradi vpliva delovnega okolja, naporov in težjih delovnih pogojev, ki se občasno pojavljajo in niso sestavni del zahtevnosti del in se ne vračunavajo v osnovno plačo.
Ti dodatki se določijo kot:
a) dodatek za dela, pri katerih se uporabljajo posebna zaščitna sredstva v skladu s predpisi (kot so plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka in druga), se določi v višini najmanj 4%;
b) dodatek za težko delo – pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec izpostavljen negativnim vplivom okolja, kot na primer: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, vibracije, delo s kompresorjem, posebno močen ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo, se določi v višini najmanj 4%;
c) dodatek za nevarna dela,če je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, vdor vode, eksplozija), se določi v višini najmanj 6%.
47. člen
Nadomestila za čas pripravljenosti na domu
Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo po urah pripravljenosti v višini najmanj 10% od osnovne plače delavca.
NADOMESTILA PLAČE
48. člen
Nadomestila plače
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v primerih:
– nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom,
– nezmožnosti delavca za delo zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu,
– letnega dopusta delavca,
– z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni,
– izobraževanja,
– osebnih okoliščin iz 26. člena te pogodbe.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(2) Delavcu, ki ne more opravljati dela na svojem delovnem mestu:
a) zaradi višje sile (izpada električne energije) – pripada 70% nadomestilo plače, ki se obračuna na osnovi plače, ki bi jo prejel, če bi delal;
b) zaradi vzrokov, za katere je krivda na strani delodajalca (izpada električne energije zaradi slabega vzdrževanja, pomanjkanja surovin in repromaterialov, pomanjkanja naročil) – pripada 100% nadomestilo plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
(3) Poleg tega pripada delavcu nadomestilo plače za čas stavke v višini 70% plače, ki bi jo prejel, če bi delal, vendar za največ 5 delovnih dni pod naslednjimi pogoji:
a) da delavci stavkajo zaradi kršitev te kolektivne pogodbe, podjetniške kolektivne pogodbe ali drugega akta podjetja glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov,
b) da je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih dejavnosti.
(4) V primeru vpoklica na delo na dan praznika ali dela prostega dne po zakonu, pripada delavcu poleg nadomestila plače za praznik tudi plačilo za opravljene ure z dodatkom za delo preko polnega delovnega časa in dodatkom za delo na praznik.
DRUGI OSEBNI PREJEMKI
49. člen
Regres za letni dopust
(1) Delavcu pripada regres za letni dopust v enkratnem izplačilu.
(2) Regres za letni dopust se pri nelikvidnih delodajalcih lahko izplača do 1. oktobra tekočega leta. Družba ni likvidna, če iz poslovnih knjig izhaja, da začasno ni sposobna tekoče poravnavati dolgove.
50. člen
Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada za skupno delovno dobo najmanj v višini:
– za 10 let delovne dobe 40%
– za 20 let delovne dobe 60%
– za 30 let delovne dobe 80%
povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
(2) Jubilejna nagrada se izplača v enem mesecu po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka. Jubilejna nagrada se izplačuje tako, da všteva skupno število let delovne dobe posameznega delavca in se izključuje z nagrado za stalnost pri zadnjem delodajalcu razen, če to ni v posamezni gospodarski družbi drugače urejeno.
(3) Jubilejna nagrada se lahko, če je tako dogovorjeno v podjetniški kolektivni pogodbi, izplača tudi za dosežen jubilej pri zadnjem delodajalcu in sicer v smislu nagrade za stalnost. Ta nagrada se lahko izplača v denarni ali tudi v drugi dogovorjeni obliki.
51. člen
Solidarnostne pomoči
(1) V primeru smrti delavca pripada družini delavca solidarnostna pomoč v višini 80% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
(2) Delavcu pripada solidarnostna pomoč v višini 50% povprečne plače v Republike Slovenije za pretekle tri mesece in sicer v naslednjih primerih:
– smrt ožjega družinskega člana (zakonec, izvenzakonski partner, otroci – zakonski in izvenzakonski in posvojenci),
– elementarne nesreče ali požar,
– zaradi invalidnosti (II. ali III. kategorija),
– odsotnost zaradi bolezni nepretrgano nad 90 dni.
(3) Solidarnostno pomoč, ki pripada delavcu zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni v nepretrganem trajanju nad 90 koledarskih dni, predlaga reprezentativen sindikat v organizaciji oziroma pri delodajalcu, po vnaprej določenih pravilih, ki se opredelijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali drugem pisnem dogovoru med reprezentativnim sindikatom in delodajalcem. Ta solidarnostna pomoč pripada delavcu največ enkrat letno.
52. člen
Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini najmanj dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, vendar največ do višine, ki jo določa Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.
(2) Delavec ni upravičen do odpravnine, če je organizacija oziroma delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do plačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
(3) Ob upokojitvi se izplačilo odpravnine izvrši ob zadnji plači.
53. člen
Druge odpravnine
Odpravnine, ki jih določa zakon, se lahko izplačujejo v znesku, ki je višji od določenega mnogokratnika v zakonu.
POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
54. člen
Prehrana med delom
(1) Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi in počitniškem delu.
(2) Če delavec dela nepretrgoma najmanj 4 ure preko polnega delovnega časa na dan, ali če opravlja 12-urni delavnik, pripada delavcu za ta dan dvakratni dnevni znesek.
55. člen
Prevoz na delo in z dela
(1) Delavci so opravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z dela za primere in v višinah, kot jih določa tarifna priloga.
(2) Kot kraj bivanja se upošteva kraj dejanskega bivanja.
56. člen
Službena potovanja
Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju v Republiki Sloveniji in tujini, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
57. člen
Terenski dodatek
(1) Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca in ko sta na terenu v breme delodajalca organizirana prehrana in prenočišče.
(2) Terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti se med seboj izključujeta.
ODŠKODNINE
58. člen
Pavšalna odškodnina
Primeri škodnih dejanj in višina pavšalne odškodnine se lahko dogovorijo v podjetniški kolektivni pogodbi.
59. člen
Pogodbena kazen zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je ugotovljena s pravnomočno odločbo, je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, plačati pogodbeno kazen v znesku najmanj treh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela, razen če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače opredeljeno.
DRUGI PREJEMKI
60. člen
Inovacije
Inovacije se izplačujejo najmanj v višini in na način, ki ga določa Pravilnik o nagradah za inovacije, ustvarjene v delovnem razmerju (Uradni list RS, št. 31/98 in 14/99).
61. člen
Prejemki pripravnikov, učencev, vajencev in študentov na praksi
(1) Delavcu pripravniku pripadajo plača v višini 70% osnovne plače, določene za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.
(2) Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
(3) Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
(4) Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
(5) Vajencem pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.
62. člen
Prejemki mentorjev
Delavcu mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.
OBLIGACIJSKI DEL
PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
63. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranke kolektivne pogodbe si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
64. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Stranke so dolžne opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
65. člen
Reševanje kolektivnih sporov
(1) Spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta Komisija za pomirjanje oziroma arbitraža.
(2) Šteje se, da gre za spor med strankami, če se ne sporazumejo o sklenitvi nove kolektivne pogodbe, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.
(3) Postopek pomirjanja se začne s predlogom, najkasneje v roku 30 dni od nastanka sporov, odkar je stranka zanje zvedela. Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino spornega razmerja in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje. Druga stranka odgovori na predlog in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje v nadaljnjih 30 dneh. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev. V primeru, da druga stranka ne odgovori na predlog, ne imenuje članov v komisijo za pomirjanje, če člani komisije ne imenujejo predsednika komisije za pomirjanje ali v primeru, da stranki kolektivne pogodbe ne sprejmeta predloga za rešitev spora komisije za pomirjanje, se postopek ustavi.
(4) Sporazum, ki je dosežen v postopku pomirjanja, mora biti v pisni obliki.
(5) V primeru ustavitve postopka pomirjanja, lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja.
(6) Arbitraža odloča v sestavi tričlanskega senata. Po enega člana in njegovega namestnika določita pogodbeni stranki. Pogodbeni stranki sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.
(7) Glede rokov se v postopku pred arbitražo smiselno uporabljajo določbe o rokih, ki veljajo za postopek pomirjanja.
(8) Sporazum strank v postopku pomirjanja in odločitev arbitraže se sporoči organu, pristojnemu za registracijo kolektivnih pogodb in objavi.
66. člen
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pisni predlog ene od strank vsaj šest mesecev pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
(2) Pisni predlog mora vsebovati tudi predlog nove kolektivne pogodbe.
(3) Nasprotna stranka se je do pisnega predloga dolžna opredeliti v roku 30 dni. Če druga stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v danem roku ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
(4) Če druga stranka sprejme predlog za sklenitev kolektivne pogodbe oziroma se do njega opredeli v danem ji roku, stranka predlagateljica v roku tridesetih dni od prejema opredelitve nasprotne stranke, razpiše pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK
67. člen
Sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki s priporočenim pismom.
(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
(4) Če nasprotna stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek za pomirjanje.
68. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta petčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenuje vsaka po dva člana, petega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno. Za člane in predsednika komisije se imenujejo tudi namestniki.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delavca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.
(4) Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.
(5) Razlage komisije za razlago te kolektivne pogodbe pomenijo obvezen način uporabe določb tudi v kolektivnih pogodbah podjetij, kadar gre za razlago določb, ki so v kolektivnih pogodbah podjetij enake kot določbe te kolektivne pogodbe.
(6) Na enak način se lahko oblikujejo in delujejo komisije za razlago kolektivnih pogodb podjetij.
69. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba se po 31. 12. 2006 lahko odpove kadarkoli, s šest mesečnim odpovednim rokom.
(2) Pogodbena stranka o odpovedi obvesti drugo pogodbeno stranko s priporočenim pismom.
(3) Odpoved te pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6 mesecev, uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe.
70. člen
Stroški za objavo
Stroške za objavo kolektivne pogodbe, sprememb, dopolnitev in razlag te pogodbe pokrivajo pogajalski partnerji po dogovoru.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
71. člen
Rok za uskladitev aktov
Podjetja so dolžna uskladiti svoje podjetniške kolektivne pogodbe ali akte z določili te pogodbe v treh mesecih od njene uveljavitve.
72. člen
Veljavnost kolektivne pogodbe
Z dnem, ko začne veljati ta kolektivna pogodba, preneha veljati kolektivna pogodba za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva (Uradni list št. RS, št. 50/94).
73. člen
Neposredna uporaba določil splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti
Stranke te kolektivne pogodbe so sporazumne, da se za določila, ki niso posebej zajeta v tej kolektivni pogodbi, neposredno uporabljajo določila veljavne splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.
Ljubljana, dne 29. julija 2004.
Podpisniki delodajalcev:
GZS Združenje
za varstvo okolja Slovenije
Marijan Jedovnicki l. r.
Združenje
delodajalcev Slovenije:
mag. Stojan Binder l. r.
Podpisniki delojemalcev:
Sindikat komunale,
varovanja in poslovanja
z nepremičninami Slovenije
Dragica Andlovič l. r.
Republiški odbor sindikata
komunalne dejavnosti
Karel Hrvatič l. r.
KNSS – Neodvisnost
Vladimir Klobas l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 4. 8. 2004 pod zap. št. 65 in št. spisa 02047/00001/2004-002.
TARIFNA PRILOGA
1. Izhodiščne plače
Izhodiščne plače po tarifnih razredih za avgust 2004 in dalje znašajo:
+-------------+-----------+---------------+
|Tarifni |RR |Izhodiščna |
|razred | |plača |
+-------------+-----------+---------------+
|I. |1,00 |80.911 |
+-------------+-----------+---------------+
|II. |1,10 |89.002 |
+-------------+-----------+---------------+
|III. |1,23 |99.521 |
+-------------+-----------+---------------+
|IV. |1,46 |118.130 |
+-------------+-----------+---------------+
|V. |1,60 |129.458 |
+-------------+-----------+---------------+
|VI/0 |2,16 |174.768 |
+-------------+-----------+---------------+
|VI/1 |2,40 |194.168 |
+-------------+-----------+---------------+
|VII/0 |2,70 |218.461 |
+-------------+-----------+---------------+
|VII/1 |3,00 |242.733 |
+-------------+-----------+---------------+
|VIII. |3,50 |283.190 |
+-------------+-----------+---------------+
|IX. |4,20 |339.827 |
+-------------+-----------+---------------+
Izhodiščne plače so določene za povprečni mesečni delovni čas, preračunan
iz letnega delovnega časa, ki znaša 174 ur mesečno.
Delodajalci, ki na dan uveljavitve te pogodbe uporabljajo višje izhodiščne
plače, le-teh ne morejo znižati. V tem primeru se izhodiščne plače povečujejo v
skladu z določili podjetniške kolektivne pogodbe ali drugega akta podjetja.
2. Dodatek po ZIDPPZS
V skladu z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju
za obdobje 2004–2005 (Uradni list RS, št. 70/04) se plača zaposlenega po tej
kolektivni pogodbi za avgust 2004 in dalje poveča za dodatek v višini 7.210
SIT.
3. Regres za letni dopust
Delavcu pripada regres za letni dopust v višini zgornjega zneska določenega
z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se
pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.
4. Povračila stroškov v zvezi z delom
a) Prehrana
Dnevni znesek prehrane se izračuna na osnovi zgornjega zneska, določenega z
Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se
pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.
b) Prevoz na delo in z dela
Delavec je upravičen do povračila dejanskih stroškov javnega prevoza na
delo in iz dela po ceni dnevne vozovnice za dneve prisotnosti na delu.
V primeru, da ni javnega prevoza za reden prihod na delo, delavcu pripada
povračilo stroškov v višini zgornjega zneska, ki ga določa Uredba o višini
povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju
davčne osnove priznavajo kot odhodek.
V primeru izrednega prihoda na delo z lastnim prevoznim sredstvom delavcu
pripada povračilo stroškov v višini zgornjega zneska kilometrine za primer
službenega potovanja v RS, določene z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi
z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo
kot odhodek.
c) Službena potovanja
Delavcu se v primeru službenega potovanja v Republiki Sloveniji povrnejo
dejanski stroški v skladu z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom
in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot
odhodek.
Delavcu se v primeru službenega potovanja v tujino povrnejo dejanski
stroški v skladu z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino.
d) Terenski dodatek
Terenski dodatek pripada delavcem najmanj v višini, ki je določena z Uredbo
o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri
ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.
5. Veljavnost tarifne priloge
Tarifna priloga začne veljati z dnem sklenitve, uporablja pa se od 1. 8.
2004 dalje. Tarifna priloga velja do 31. 12. 2004. Pogodbene stranke do 31. 12.
2004 dogovorijo vsebino tarifne priloge za leto 2005.
