Na podlagi petega odstavka 39.a člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 110/03 – prečiščeno besedilo in 50/04) izdaja minister za notranje zadeve v soglasju z ministrom za pravosodje in ministrom za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi
I. UVODNE DOLOČBE
Namen pravilnika
1. člen
Ta pravilnik določa postopek in način izvedbe ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi (v nadaljnjem besedilu: prepoved približevanja).
Kraj prepovedi približevanja
2. člen
Kraj prepovedi približevanja je kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih.
Opredelitev bližnjega razmerja kršitelja z oškodovancem
3. člen
V skladu z 230. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek, 23/99 in 40/04) je ali je bil kršitelj z oškodovancem v naslednjem bližnjem razmerju:
1. zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene;
2. krvni sorodniki v ravni vrsti so stari starši, starši, otroci, vnuki, pravnuki;
3. krvni sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena so bratje, sestre, nečaki oziroma nečakinje, strici, tete;
4. sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena so tasti, tašče, zeti, snahe, očimi, mačehe, pastorki, pastorke;
5. posvojitelj je oseba, ki na podlagi odločbe o posvojitvi otroka pridobi roditeljsko pravico;
6. posvojenec je oseba, ki se popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev in povsem preide v rodbino posvojitelja, v kateri dobi položaj naravnega otroka;
7. rejnik je oseba, ki ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti;
8. rejenec je otrok, ki se namesti v rejniško družino na podlagi odločbe pristojnega centra za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center);
9. druga oseba, s katero živi kršitelj v skupnem gospodinjstvu.
II. POLICIJSKI POSTOPKI IN NADZOR
Kriteriji za ugotavljanje okoliščin za izrek ukrepa
4. člen
Okoliščine, navedene v prvem odstavku 39.a člena Zakona o policiji (v nadaljnjem besedilu: zakon), policisti ugotavljajo predvsem:
– na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja (dva- ali večkratno ponavljanje tovrstnih ravnanj);
– neposredno na kraju dogodka (npr. kršitelj grozi oškodovancu z verbalnim, fizičnim ali psihičnim nasiljem tudi ob prisotnosti policistov ali takšno nasilje poizkuša oziroma celo izvaja nad oškodovancem – vidne in ugotovljene sledi telesnih poškodb v skladu z veljavnimi akti, ki urejajo klasifikacijo telesnih poškodb ali druga ogrožajoča dejanja);
– z zbiranjem obvestil od žrtve ali drugih oseb (očividci, sostanovalci, priče, naključne priče ipd.);
– na podlagi podatkov centra (njihove evidence, poznavanje razmer med kršiteljem in oškodovancem ipd.).
Policisti lahko okoliščine iz prejšnjega odstavka sami neposredno ugotovijo ob posredovanju – intervenciji, ali pa podatke o obstoju teh okoliščin pridobijo na podlagi zbiranja obvestil.
Pristojna policijska postaja
5. člen
Pisna odredba, ki je ni bilo mogoče vročiti kršitelju, se pritrdi na oglasno desko tiste policijske postaje, na območju katere je bila kršitev storjena (v nadaljnjem besedilu: pristojna policijska postaja).
Pisna odredba
6. člen
Pisna odredba o izrečenem ukrepu se izda po vzorcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (priloga 1).
Če podatki in dokazi o razlogih za izrečeni ukrep obstajajo v pisni obliki oziroma jih je mogoče natisniti, jih policisti priložijo k pisni odredbi in dokumentaciji, ki se pošljejo v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: preiskovalni sodnik).
Zapustitev kraja oziroma območja prepovedi in prevzem osebnih stvari
7. člen
Kršitelj, ki mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja, mora ravnati v skladu z določili tretjega odstavka 39.a člena zakona.
Prebivališče, v katerem živi skupaj z oškodovancem, mora takoj zapustiti.
Pred zapustitvijo prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem (ali ima na tem naslovu prijavljeno stalno ali začasno prebivališče), mu policisti pod njihovim nadzorom omogočijo, da iz njega vzame:
– svoje osebne dokumente;
– njegova finančna in plačilna sredstva – kartice, čeke idr.;
– svoje osebne stvari, ki jih potrebuje za bivanje zunaj tega prebivališča, zlasti pa: obutev, oblačila, osebne stvari in pripomočke za osebno higieno za vsaj 10 dni bivanja zunaj kraja prepovedi približevanja.
Izročitev ključev prebivališča
8. člen
Policisti kršitelja, ki mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja, pozovejo, da jim izroči ključe prebivališča. O prevzemu ključev izdajo potrdilo. Obrazec potrdila je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (priloga 2).
Policisti prevzete ključe za čas trajanja ukrepa hranijo na pristojni policijski postaji. Po prenehanju ukrepa se ključi vrnejo kršitelju, ki prevzem ključev potrdi s podpisom.
Odstranitev kršitelja, ki ne upošteva odredbe
9. člen
Kršitelja, ki ne upošteva odredbe o prepovedi približevanja, policisti nemudoma odstranijo na primerno razdaljo, ki ne sme biti manjša od razdalje, določene v pisni odredbi.
Obvestitev centra
10. člen
O izrečenem ukrepu prepovedi približevanja policija takoj po telefonu obvesti center, in sicer:
– v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.00 do 15.00 ure ter v sredo od 7.00 do 17.00 ure krajevno pristojni center;
– v dneh, ko centri ne delajo in med delovnimi dnevi med 15.00 in 7.00 uro oziroma v sredo med 17.00 in 7.00 uro pa center, ki izvaja interventno službo za določeno krajevno območje, za katerega v tem času izvaja vse nujno potrebne naloge krajevno pristojnega centra.
Interventna služba centra je dolžna prvi naslednji delovni dan obvestiti krajevno pristojni center.
Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, pripravi in skrbi za točne sezname in telefonske številke centrov in interventnih služb v Republiki Sloveniji, katere je policija dolžna obvestiti o izrečenem ukrepu prepovedi približevanja. Seznam se posreduje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, in policiji ter se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za socialne zadeve.
Centri s pomočjo ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, za območje svoje krajevne pristojnosti vodijo seznam organizacij, ki lahko oškodovancu zagotovijo ustrezno pomoč in skrbijo za sprotno dopolnjevanje seznama.
Izrekanje prepovedi približevanja mladoletnim osebam ali osebam, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost
11. člen
Če je kršitelj mladoletna oseba ali oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, oškodovanci pa so starši mladoletne osebe ali zakoniti zastopniki osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, policisti ob izreku prepovedi približevanja nemudoma obvestijo krajevno pristojni center ali interventno službo centra.
Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja
12. člen
Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja izvaja policija v skladu s šestim odstavkom 39.a člena zakona. Policija sme kadarkoli preverjati izvajanje ukrepa prepovedi približevanja.
Ko preiskovalni sodnik s sklepom potrdi ukrep prepovedi približevanja oziroma ga izreče za čas do 10 dni ali podaljša do 60 dni, pristojna policijska postaja, ki je izdala pisno odredbo, zagotovi nadziranje izvajanja ukrepa.
Policija lahko izvaja nadzor nad kršiteljem samo na krajih, ki so določeni kot kraji prepovedi približevanja.
III. POSTOPEK PREISKOVALNEGA SODNIKA
Vročitev odločbe oškodovancu
13. člen
Preiskovalni sodnik sklep o prepovedi približevanja vroči v vednost tudi oškodovancu.
Odločanje o podaljšanju izrečenega ukrepa na predlog oškodovanca
14. člen
Oškodovanec mora k predlogu preiskovalnemu sodniku iz 39.b člena zakona o podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja priložiti dokaze o utemeljenih razlogih za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku 10 dni, za katere je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem, so predvsem naslednji:
– neupoštevanje ukrepa prepovedi približevanja, še zlasti če je to ugotovljeno pri policijskemu nadzoru;
– izrečena globa/e zaradi neupoštevanja prepovedi približevanja;
– ugotovljeno nadlegovanje po komunikacijskih sredstvih.
IV. POSTOPKI CENTROV ZA SOCIALNO DELO
Obveznost seznanjanja oškodovanca z organizacijami, ki so mu na voljo za materialno in nematerialno pomoč
15. člen
Strokovni delavec centra mora takoj po izrečenem ukrepu navezati/poiskati stik z oškodovancem in ga v okviru storitve prve socialne pomoči seznaniti z možnimi oblikami pomoči za reševanje osebne stiske, ki jih lahko ponudi center in z možnostmi pomoči pri drugih organizacijah, ki izvajajo materialno ali nematerialno pomoč ali dopolnilne programe socialnega varstva.
Varnost in varstvo mladoletne osebe
16. člen
Če je oškodovanec oseba, mlajša od 18 let, ki je bila ob izreku ukrepa prepovedi približevanja sama s kršiteljem oziroma nima ob sebi druge odrasle osebe, ki bi jo lahko zaščitila, mora strokovni delavec centra poskrbeti za varnost in varstvo mladoletne osebe.
Krajevno pristojni center mora takoj ugotoviti potrebo po uvedbi postopka za zaščito mladoletne osebe po uradni dolžnosti in ustrezno ukrepati v skladu z javnimi pooblastili.
Pomoč kršitelju pri odpravi vzrokov njegovega ravnanja
17. člen
Krajevno pristojni center naveže stik tudi s kršiteljem in ga seznani s svojimi storitvami in storitvami drugih organizacij, namenjenim zagotavljanju pomoči za odpravo vzrokov kršiteljevega ravnanja.
V. VARSTVO PODATKOV
Dolžnost skrbnega ravnanja
18. člen
Vsi, ki obdelujejo osebne podatke po tem pravilniku, so z njimi dolžni ravnati v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
VI. KONČNA DOLOČBA
19. člen
Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 14-01-016-195/2004/1
Ljubljana, dne 17. julija 2004.
EVA 2004-1711-0050
dr. Rado Bohinc l. r.
Minister
za notranje zadeve
Soglašam!
Zdenka Cerar l. r.
Ministrica
za pravosodje
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino
in socialne zadeve
