Na podlagi drugega in tretjega odstavka 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03), Sklepa Vlade Republike Slovenije št. 350-00/2001-303 z dne 15. 7. 2004 in na podlagi 33. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02), je Svet Občine Ajdovščina na seji dne 15. 7. 2004 sprejel

S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina za območje Občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 7/97, 9/98, Uradni list RS, št. 87/99, 17/03) tako, da se njegovo besedilo zaradi velikega števila sprememb in dopolnitev, ne sprejme v obliki sprememb in dopolnitev njegovih posameznih členov, ampak se sprejme v obliki celotnega besedila odloka pod naslovom »Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina za območje Občine Ajdovščina« (v nadaljevanju: prostorski plan).
Ta odlok vsebuje tekstualni del in kartografski del, ki se dodatno deli na kartografski del dolgoročnega in na kartografski del družbenega prostorskega plana.

Občina Ajdovščina sprejema dolgoročne razvojne usmeritve ob upoštevanju dosežene ravni gospodarskega in prostorskega razvoja območja občine in ugodnega prebivalstvenega gibanja, ki se kaže v statistični rasti števila prebivalstva.

Najpomembnejši vzroki neustreznih demografskih gibanj in trendov so:
– odseljevanje aktivnega prebivalstva, zaradi prenizke ponudbe delovnih mest in neustrezne strukture le teh po sektorjih (prevlada sekundarnega sektorja in predelovalne industrije ter gradbeništva),
– zaostajanje razvoja komunalne in energetske infrastrukture v odnosu na prostorske potrebe za odpiranje delovnih mest in tudi na povečano porabo prebivalstva,
– relativna onesnaženost okolja,
– občasno ali trajno pomanjkanje ustreznih površin za stanovanjsko gradnjo in za razvoj delovnih mest.

Najpomembnejša izhodišča zasnove in strategije urejanja prostora so:
– varovanje dobrin splošnega pomena (plodna zemlja, vodni viri, varovalni gozdovi, kulturna dediščina, naravne vrednote in biotska raznovrstnost),
– racionalna raba prostora, ob doslednem uveljavljanju ekoloških zahtev in v skladu s primernostjo prostora za posamezne rabe, po strokovnih kriterijih,
– razvoj zmerno policentričnega modela poselitve, v katerem bodo imela vsa naselja v občini enakopravne razvojne možnosti,
– razvoj demografsko ogroženih naselij in ne dovolj izraženih središč: Ajdovščina na nivoju središča regionalnega pomena, Col, Selo v povezavi z Batujami in Gojačami ter Dobravlje, Lokavec in Budanje na nivoju središč krajevnega pomena,
– razvoj mesta Ajdovščina kot središča regionalnega pomena, prevzem nekaterih novih funkcij in poudarjen razvoj funkcij s terciarnega in kvartarnega sektorja, razvoj v pomembnejše zaposlitveno središče.

Osnovni dolgoročni cilji razvoja občine so:
1. zagotavljanje ekonomskih in prostorskih pogojev za rast števila strukturno ustreznih novih delovnih mest; prednost imajo ekološko čiste dejavnosti, kapitalno in tehnološko zahtevni programi, programi v terciarnem in kvartarnem sektorju, programi z visoko donosnostjo, programi, ki manj obremenjujejo okolje in zahtevajo manjša vlaganja v komunalno in energetsko infrastrukturo,
2. usklajena namenska raba prostora in smotrna porazdelitev dejavnosti za učinkovit in stabilen razvoj občine; prostorski plan ob upoštevanju naravnih danosti in primerjalnih prednosti opredeljuje namensko rabo prostora tako, da ni prostora, ki bi bil brez opredeljene splošno koristne funkcije v razvojnem sistemu,
3. zmerno policentričen model razvoja naselbinskega omrežja ob upoštevanju naravnih virov, primernosti površin za urbanizacijo ter olajšav za razvoj ekološko čistih delovnih mest,
4. smotrna raba naravnih virov in ustvarjenih gospodarskih in kulturnih potencialov občine,
5. varstvo za kmetijstvo zelo primernih zemljišč, predvsem na zaključenih strnjenih površinah, ki omogočajo intenzivnejšo kmetijsko obdelavo s sodobno mehanizacijo,
6. aktivno varovanje okolja kot osnovo za zdravo in humano življenje, zaščita tal, zraka, vode, rastlin in živali pred škodljivimi posegi; varstvo naravne in kulturne podobe krajine, značilnih vedut in pogledov,
7. razvoj naselij na površine, ki so manj primerne za kmetijstvo in druge vitalne rabe in ki obenem zahtevajo nižja vlaganja v gospodarsko infrastrukturo, zahtevajo manjše premike v prostoru in manjšo porabo energije.

Pri odločitvah o namenski rabi prostora bo občina upoštevala naslednje kriterije:
– revitalizacija, rekonstrukcija in prestrukturiranje degradiranih ruralnih in urbanih območij,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja z vzdržnim odnosom do prostora,
– primernost zemljišča za posamezne rabe na podlagi strokovnih ugotovitev,
– ohranjanje naravnih dobrin trajnega pomena, zlasti kmetijskih zemljišč, varstvenih območij vodnih virov, območij kulturne dediščine, naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti, ter značilne podobe kulturne krajine,
– primernost energetskih virov (cenejša in ekološko čistejša energija),
– primernost dejavnosti z vidika zahtev po gradnji dodatne gospodarske infrastrukture,
– naravni pogoji za melioracije zemljišč in za namakanje,
– primernost dejavnosti z vidika kvalitete delovnih mest, tehnološke zahtevnosti, donosnosti in vlaganj, ki so splošno koristna tudi za druge uporabnike,
– racionalnost izrabe že načetih površin in površin znotraj obstoječih pozidav, z zgoščanjem pozidave, večanjem gostote, zaokroževanjem območij,
– primernost dejavnosti z vidike vloge in položaja naselja v hierarhiji centralnosti in kompatibilnosti dejavnosti z drugimi že obstoječimi rabami prostora.

Občina Ajdovščina bo za uresničitev razvojnih ciljev izvajala prostorsko politiko z naslednjimi globalnimi ukrepi:
– zagotavljanje opremljanja stavbnih zemljišč,
– ustanovitev sklada za pripravo, opremljanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– izdelava plana virov financiranja priprave, opremljanja in urejanja stavbnih zemljišč,
– izdelava in izvedba letnih planov priprave in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč,
– izdelava programa olajšav za privabljanje naložb v odpiranje novih tehnološko in izobrazbeno zahtevnejših delovnih mest v občini, ki obenem izpolnjujejo zahtevne okoljevarstvene pogoje (ponudba komunalno opremljenih zemljišč po konkurenčnih cenah, regresiranje obresti za kredite, ki jih gospodarske družbe in podjetniki najamejo za pripravo in urejanje stavbnih zemljišč, gradnja poslovnih objektov in nakup opreme),
– priprava urbanistične dokumentacije in pridobivanje upravnih dovoljenj za posege v prostor, ki so vitalnega pomena za razvoj občine,
– vključevanje zasebnega kapitala, interesov in pobud pri pripravi urbanistične dokumentacije.

Prostorski razvoj se bo po posameznih območjih usmerjal na naslednji način:
(1) Mesto Ajdovščina
Podrobneje bo zasnova dejavnosti in namenske rabe opredeljena v spremembah urbanistične zasnove mesta Ajdovščina, ki bo izdelana in sprejeta ob izdelavi strategije prostorskega razvoja občine.
Z dolgoročnim prostorskim planom občina zagotavlja površine za kompleksno gradnjo na naslednjih območjih:
 
A) Stanovanja
Večstanovanjska gradnja bo usmerjena:
– v še prosta območja v okviru soseske Ribnik,
– v še prosta območja znotraj mesta Ajdovščina,
– v vrstno in gradnjo v nizu ter terasasto stanovanjsko gradnjo: v še prosto območje pod vasjo Grivče ter v novo predvideno območje stanovanjske pozidave Pod Grivčami.
Individualna stanovanjska gradnja bo usmerjena:
– v zgostitve in dopolnitve novejših načetih zazidav (Grivče),
– v novo pozidavo Pod Grivčami,
– na novo predvideno območje stanovanjske pozidave Slejkoti,
– v prenove obstoječega stanovanjskega fonda v Ajdovščini.
 
B) Centralne dejavnosti
Centralne in oskrbne dejavnosti bodo predvsem locirane na centralnih območjih Ajdovščine, in sicer:
– na območju glavnega trga, Goriške ceste, Prešernove ulice, Vipavske ceste in Gregorčičeve ulice,
– na območju C2 in C3 (Avtobusna postaja),
– na območju bivše kasarne Srečka Kosovela,
– na površinah ob vpadni cesti s hitre ceste v mesto (v Talih).
 
C) Obrtne in storitvene dejavnosti
C1) Mirna obrt in storitvene dejavnosti
Mirna obrt in za okolje nemoteče storitvene dejavnosti bodo locirane na naslednjih območjih:
– na vseh območjih centralnih dejavnosti, navedenih pod B),
– na območjih obstoječih proizvodnih površin in preostalih nepozidanih površinah do regionalne ceste 444 (v nadaljnjem besedilu: obvoznica),
– na območju med letališčem in železnico (Pod letališčem),
C2) Obrtni in manjši proizvodni obrati
Obrtni in manjši proizvodni obrati bodo locirani na naslednjih območjih:
– na območju obstoječih proizvodnih površin in preostalih nepozidanih površin do obvoznice,
– na območju med letališčem in železnico (Pod letališčem),
C3) Proizvodni obrati
Proizvodni obrati bodo locirani na naslednjih območjih:
– na območju med železnico, hitro cesto in obvoznico (Pod železnico),
– na še prosta območja znotraj industrijske cone Ajdovščina.
 
D) Športno-rekreacijske in zelene površine
V podporo turističnemu razvoju mesta Ajdovščine so večja območja namenjena tudi za razvoj športa in rekreacije v naravi, in sicer:
– območje športnih igrišč ob reki Hubelj znotraj območja Pale,
– območje Polic,
– območje pasu reke Hubelj od izvira do izliva v Vipavo v širini najmanj 35m od roba vodnega telesa,
– območje Šturskega parka.
(2) Območje mikroregije Spodnja Vipavska dolina
Za dosego planskega cilja enakih razvojnih možnosti na območju celotne občine, ima v modelu poselitve posebno vlogo naselje Selo v povezavi z Gojačami in Batujami, kamor bo ob Črničah in Vrtovinu, usmerjena glavnina razvojnih ukrepov prostorske politike. Razvoj ostalih naselij bo podrejen zaščiti kmetijskih zemljišč in razvoju kmetijstva ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. S prostorskim planom se zagotavlja površine za kompleksno gradnjo na naslednjih območjih:
 
A) Stanovanja
Individualna stanovanjska gradnja bo usmerjena:
– na območje južno od Batuj,
– na območje mešano stanovanjsko obrtne cone zahodno od Črnič.
 
B) Centralne dejavnosti
Centralne in oskrbne dejavnosti bodo locirane:
– na centralna območja naselja Selo ob glavni cesti,
– na območju izstopa iz hitre ceste proti Gojačam,
– na območju centralnega dela Črnič.
 
C) Obrtne in storitvene dejavnosti
C1) Mirna obrt in storitvene dejavnosti
Mirna obrt in za okolje nemoteče storitvene dejavnosti bodo locirane:
– na območju centralnih dejavnosti Batuj, Sela, Črnič in Vrtovina,
– na območju mešano stanovanjsko obrtne cone zahodno od Črnič,
– na območja, navedena pod točko (2) C2),
C2) Obrtni in manjši proizvodni obrati bodo locirani:
– na območju ob bivši TPO Batuje,
– na območju južno od Gojač proti Selu.
(3) Območje mikroregije Trnovska planota in Hrušica
Za dosego planskega cilja enakih razvojnih možnosti na območju celotne občine, ima v modelu poselitve posebno vlogo naselje Col v povezavi z Otlico, kamor bo (ob Podkraju in Predmeji) usmerjena glavnina razvojnih ukrepov prostorske politike. Razvoj ostalih naselij bo podrejen zaščiti kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč ter razvoju kmetijstva, gozdarstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. S prostorskim planom se zagotavljajo površine za kompleksno gradnjo na naslednjih območjih:
 
A) Stanovanja
Individualna stanovanjska gradnja bo usmerjena:
– na območje severo vzhodno od Cola,
– na območje Zagoliča,
– na območja znotraj načetih pozidav na Predmeji, Otlici in v Podkraju.
 
B) Centralne in oskrbne dejavnosti
Centralne in oskrbne dejavnosti bodo locirane:
– na centralna območja Cola ob regionalni cesti,
– na območje centralnega zaselka Otlice, Predmeje in Podkraja.
 
C) Obrtne in storitvene dejavnosti
C1) Mirna obrt in storitvene dejavnosti
Mirna obrt in za okolje nemoteče storitvene dejavnosti bodo locirane:
– na območju centralnih dejavnosti Cola, Otlice, Predmeje in Podkraja,
– na območjih, navedenih pod točko (3) C2).
C2) Obrtni in manjši proizvodni obrati bodo locirani:
– na območju ob tovarni Alpina na Colu,
– na območju bivših vojašnic v Podkraju,
– na območju ob bivšem obratu Iskre na Predmeji.
 
D) Športno-rekreacijske in zelene površine bodo locirane:
– na območju Tihe doline,
– na robu Trnovske planote.

Med zelo pomembne ukrepe za zaustavitev prebivalstvene in razvojne stagnacije občine sodi pravočasna priprava ustrezne urbanistične dokumentacije, ki bo osnova za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč, na katerih bo občina lahko realizirala razvojne načrte.
Prostorski plan predvideva izdelavo naslednje prostorske dokumentacije:
– lokacijski načrti: vsa večja območja strnjene pozidave ob naseljih oskrbnih središč ter vsi pomembnejši infrastrukturni in komunalni objekti,
– prostorski ureditveni pogoji: vsi preostali posegi v prostor se bodo do sprejetja strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda urejali na podlagi splošnih prostorskih ureditvenih pogojev v občini Ajdovščina.

(1) Cestno prometno omrežje
A) Hitra cesta
Zaradi izgradnje hitre ceste H4 Podnanos-Selo, in posledično zaradi zmanjšanja obsega poslovanja obstoječih gostinskih, turističnih in trgovskih lokalov, vezanih na tranzitni promet, si bo občina prizadevala ta promet nadomestiti z ureditvijo servisno – parkirne cone ob izstopu iz hitre ceste v Ajdovščini in Selu.
 
B) Regionalne ceste
Dokončati bo potrebno posodobitev regionalne ceste Col-Podkraj-Hrušica.
 
C) Lokalne ceste
Vse lokalne ceste bodo posodobljene in rekonstruirane na vseh kritičnih točkah, obenem bodo razširjene na dimenzije, ki so zahtevane za uvrstitev med lokalne ceste. Povsod bodo izvedene obojestranske utrjene bankine širine najmanj 0,5 m.
Prioriteto bodo imele rekonstrukcije naslednjih lokalnih cest:
1. črne točke na posameznih odsekih lokalnih cest,
2. cesta Ajdovščina-Komen,
3. ceste, ki povezujejo krajevna in lokalna središča z Ajdovščino,
4. ceste, ki povezujejo posamezna naselja z najbližjim lokalnim središčem,
5. ceste, ki so pomembne za turistični razvoj občine,
6. ceste, katerih ureditev se sofinancira iz sredstev za demografsko ogrožene,
7. ceste, ki povezujejo posamezne zaselke s centrom vasi,
8. ceste, ki izpolnjujejo dva ali več navedenih kriterijev sočasno,
9. ceste, katerih rekonstrukcija sploh omogoča njihovo razvrstitev med lokalne ceste.
 
D) Mestne ulice in ceste
Prioritete urejanja bodo predvidene z urbanistično zasnovo mesta Ajdovščina.
(2) Avtobusne zveze
Da bi podprla model poselitve in zaustavila padanje prebivalstva, zlasti v demografsko ogroženih območjih, si bo občina prizadevala za okrepitev avtobusnih zvez, zlasti do naselij Planina, Gaberje, Šmarje, Brje, Predmeja in Otlica. Za organizacijo prevozov do teh naselij, tudi za vrtec in šoloobvezne otroke, bo občina razpisala oddajo koncesije najugodnejšemu ponudniku, ter po potrebi regresirala nerentabilne proge.
(3) Prometne storitve in oprema
V prostorskem planu so zagotovljene prostorske možnosti, občina pa bo tudi načrtno vzpodbujala:
– ureditev večjega parkirišča za tovornjake ob izstopu iz hitre ceste s širšim programom servisnih dejavnosti, gostinsko-turističnih dejavnosti, bencinske črpalke in sorodnih programov, namenjenih prevoznikom v Ajdovščini,
– ureditev dodatnih avto pralnic,
– razširitev obsega poslovanja reševalne postaje,
– pridobitev nove lokacije za sedež policije in odprtje pisarne postaje prometne policije v Ajdovščini,
– ureditev cestno vzdrževalne baze v servisni coni hitre ceste,
– ureditev počivališča in razgledne ploščadi na hitri cesti pod Vipavskim Križem, z možnostjo peš dostopa do Vipavskega Križa, kjer bodo postavljene tudi turistično informativne table o ponudbi v občini.
(4) Pošta ter telefonsko in RTV omrežje
V prostorskem planu so zagotovljeni prostorski pogoji za ureditev oziroma gradnjo naslednjih objektov:
– razširitev krajevnih kabelskih omrežij,
– ureditev telefonskih central,
– razširitev in obnova pošte v Ajdovščini.
Občina si bo skupaj s pristojnim operaterjem prizadevala za napeljavo kabelskega telefonskega omrežja do novih stavbnih kompleksov in servisnega terminala ob hitri cesti ter za povečanje števila telefonskih priključkov, zlasti v demografsko ogroženih naseljih.
(5) Energetsko omrežje
 
A) Elektro energetika:
Obstoječi objekti za razdeljevanje in prenos električne energije v občini so:
– RTP 110/20 kV Ajdovščina,
– DV 2x110 kV Ajdovščina-Divača (pod oznako D-1096),
– DV 110 kV Ajdovščina – Nova Gorica (pod oznako D-1103),
– DV 110kV Ajdovščina-Idrija (pod oznako D-1113).
Širina elektroenergetskega koridorja daljnovoda za napetostni nivo 110 kV znaša 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV). Za vse prenosne elektroenergetske objekte je predvidena rekonstrukcija.
Za vsako graditev objektov v koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje GJS Prenos električne energije. Za vse objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov, je potrebno priložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.
Občina si bo skupaj z upravljavci elektro energetske infrastukture prizadevala za:
– postopno zgoščevanje mreže TP 20/0,4 KV v naseljih, ki predstavljajo razvojne centre in v novo predvidenih stavbnih kompleksih,
– nadomeščanje obstoječih prenosnih sistemov z 20 kV vodi,
– za pridobitev koncesij za lokacije manjših HE na jezovih reke Vipave, zajezitvah potokov, ki imajo zadosten pretok in padec, ter ureditev manjših akumulacij v območjih, ki ne sodijo v krajinsko zavarovana območja.
Občina si bo prizadevala za združevanje obsežnejših VN prenosnih sistemov v skupne trase in koridorje. NN prenosne sisteme se bo praviloma izvajalo v kabelski izvedbi, kar je zaradi vpliva burje tudi tehnično primernejše.
 
B) Plin:
Občina bo podpirala nadaljevanje plinifikacije na svojem območju.
 
C) Drugi energetski viri:
Občina bo pri razvoju in posegih v prostor podpirala in dajala prednost takim rešitvam, ki zahtevajo za enak učinek manj vložene energije in so ekološko primernejši.
Prizadevala si bo za odprtje skupne energetske svetovalne pisarne za območji občin Ajdovščina in Vipava, kjer bo organizirano svetovanje investitorjem za:
– izbiro cenejših vrst goriva,
– investicije v prihranke porabe energije, toplotno zaščito stavb, sodobno tehnologijo ogrevanja,
– intenzivnejše izkoriščanje razpoložljive energije.
Občina bo racionalno rabo energije podpirala z naslednjimi ukrepi:
– s podpiranjem razvoja delovnih mest, ki so tehnološko zahtevnejša in kjer sodobna tehnologija zagotavlja nižjo porabo energije na enoto proizvoda,
– z vzpodbujanjem odpiranja delovnih mest v obliki dela na domu, manjših obratovalnic in obrti, ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, in s tem zmanjševala dnevne delovne migracije,
– z upoštevanjem načela nižje porabe energije in manjših prostorskih premikov pri opredeljevanju novih urbanih območij,
– s podpiranjem izkoriščanja obnovljivih virov energije (izkoriščanje biomase, sončne energije, vetrne energije, male HE, pridelava oljne ogrščice),
– s plinifikacijo obrtno-proizvodnih con in centralnih območij Ajdovščine.

(1) Dolgoročni prostorski plan občine v prostorskih sestavinah podrobneje določa usmeritve, ki se nanašajo na:
– vodne vire ter omrežja in naprave za oskrbo s pitno in tehnološko vodo ter na odvajanje in čiščenje odplak,
– vodnogospodarske ureditve,
– nadzor nad onesnaževalci in onesnaževanjem naravnega in življenjskega okolja,
– nevarna in ogrožena območja: poplavna območja, erozijska območja ter plazovita območja,
– območja vodnih in priobalnih zemljišč: vodotoki prvega in drugega reda,
– varstvena območja: vodovarstvena območja in območja kopalnih voda.
Varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij obsega zlasti: ukrepe za zmanjšanje odtoka padavinskih voda iz urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
Vse komunalne odpadne vode morajo biti odvajane v kanalizacijske odvodne sisteme, ki morajo poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike. Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav, morajo biti onesnažene (eventualne tehnološke) odpadne vode pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma predhodno čiščene do tiste mere, ki jih sistem dopušča.
Rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) in s predpisi s področja varstva okolja: Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02) in Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04).
Na ogroženih območjih, to je na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih, je potrebno upoštevati prepovedi, omejitve in zapovedi, ki so za navedena območja predpisane. Pred vsakršnim posegom je nujno detajlno raziskati strukturo terena in stanje stabilnosti celotnega območja. Za plazovito območje je potrebno določiti zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev.
Na območju vodnih in priobalnih zemljišč ter njihove razdelitve v vodotoke prvega in drugega reda je potrebno planirati posege ob upoštevanju omejitev in prepovedi, ki jih za ta območja predpisuje okoljska zakonodaja in podzakonski akti. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodotokih 1. reda znaša petnajst metrov od meje vodnega zemljišča, na vodotokih 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.
Na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati pogoje in omejitve sprejetih odlokov o zavarovanju vodnih virov za posamezne pasove. Območja kopalnih voda so določena v Uredbi o območjih kopalnih voda ter monitoringu kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 70/03).
(2) Pitna in tehnološka voda
Najpomembnejši vodni vir v občini je izvir reke Hubelj, pomembna pa so tudi lokalna zajetja.
Zaradi varstva virov pitne vode, kjer gre obenem za gravitacijske sisteme, bo treba doseči ustrezno zaščito teh virov ter opredeliti ustrezne zaščitne in varovalne pasove.
Za izboljšanje kvalitete in količin pitne in tehnološke vode so v prostorskem planu predvidene naslednje rešitve:
– popolna prepoved gradnje na vodozbirnih območjih zajetij in potencialnih virov pitne vode,
– predvidena je povezava lokalnih vodovodov z sistemom Hubelj, kjer je to ekonomsko upravičeno,
– povezava vseh novo predvidenih stavbnih območij z ustreznim primarnim vodovodnim omrežjem.
(3) Voda za potrebe namakanja
Zaradi povečanja donosa na že melioriranih in komasiranih kmetijskih zemljiščih, prostorski plan predvideva možne lokacije zadrževalnikov in izvedbo namakalnih sistemov.
Zadrževalniki naj bi v osnovi služili tudi potrebam drugih uporabnikov in sicer: za zmanjševanje poplav, rekreacijo, kot ribniki za vzrejo rib, za hlajenje tehnološke opreme in za manjše energetske objekte.
Planirane so izvedbe naslednjih namakalnih sistemov:
– polje Log-Dolga Poljana,
– Ajdovsko polje,
– polje Dobravlje-Žablje,
– polje Potoče-Brje.
Te makro lokacije bo potrebno pred odločitvijo o konkretni izvedbi preveriti v različnih variantah in izbrati varianto, ki je krajinsko primerna.

(1) Kmetijska zemljišča
Primernost zemljišč za kmetijsko rabo je obravnavana kot najpomembnejši izločilni kriterij za druge posege. Nove površine, namenjene urbanizaciji, se zagotavljajo izven območij kvalitetnih kmetijskih zemljišč na strnjenih kompleksih, zlasti pa izven že izvedenih ali planiranih agrarnih operacij.
Na najboljša kmetijska zemljišča in na zemljišča z izvedenimi agrarnimi operacijami se poseže le v okviru izjemnih posegov in izmed njih le na tista zemljišča, ki najmanj okrnijo obstoječe in predvidene zaokrožene kmetijske komplekse.
(2) Gozdovi
Gozdove se v celoti varuje kot izločilni kriterij za urbanizacijo, zlasti to velja za gozdove, ki so v prostorskem planu opredeljeni kot varovalni. Ti gozdovi zavirajo erozijo, stabilizirajo tla in ščitijo nižje ležeča zemljišča pred plazovi, usadi in gruščem. Združba varovalnih gozdov se obenem pokriva z višjo seizmično intenziteto, nestabilnostjo in slabo nosilnostjo tal. Kot izločilni kriterij za urbanizacijo so upoštevani tudi gozdovi s poudarjenim varovalnim pomenom in gozdovi interferenčnih klimatov, ki so na najboljših rastiščih in imajo najvišji lesno proizvodni koeficient.
Za urbanizacijo so zelo pomembni tudi gozdovi stabilnih ekoloških kompleksov, saj predstavljajo zaščito pred razdiralnimi učinki vetra. Njihov pomen je največji prav v bližini naselij in ko so v sklopu kmetijskih zemljišč.
(3) Varstvo vodnih virov in vodotokov
S prostorskim planom so varovani vodni viri in vodotoki na naslednji način:
– površine za urbanizacijo so predvidene izven najožjih in ožjih varstvenih območij virov in zajetij pitne vode,
– v širših varstvenih območjih je urbanizacija omejena na nujne posege, v takih območjih je treba z izvedbeno urbanistično dokumentacijo predpisati najzahtevnejše pogoje za ureditev kanalizacije in režima odpadnih vod,
– s povečanjem pomena kompleksnih gradenj, se olajša urejanje odpadnih vod skozi predhodno komunalno pripravo zemljišč (primerjalno nižji stroški na stavbno enoto, obvladljivo število potrebnih investicij),
– z razširitvijo Centralne čistilne naprave Ajdovščina, ki bo dolgoročno poleg ajdovskih odplak sprejela tudi odplake primestnih naselij in sicer: Lokavca, Žapuž, Dolge Poljane, Budanj, Dolenj in Ustij, so dani pogoji za kompleksno ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod za približno 50% vseh prebivalcev občine,
– ostala naselja se postopno opremi z manjšimi lagunskimi čistilnimi napravami,
– celotno območje Trnovske planote in Hrušice predstavlja širše vodo zbirno območje, zato se sprejme posebna pravila za posege v ta območja,
– občina nadaljuje z aktivnostmi na področju zbiranja in odlaganja odpadkov, odlagališče pod Dolgo Poljano bo v sedanji funkciji obratovalo le še nekaj let, dolgoročno pa je nujen prehod na regionalno odlagališče in na izbran sistem ravnanja z odpadki,
– poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, nekatera poplavna območja, ki so bila v obstoječem prostorskem planu predvidena za urbanizacijo, so izvzeta iz urbanih površin,
– vodotoki, ki so kategorizirani v 1. in 2. razred kategorizacije pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe,
– pri poseganju na erozijska območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne proti erozijske ukrepe.
(4) Varstvo pred hrupom in varstvo zraka
Usmeritve za varstvo pred hrupom se s prostorskim planom upošteva na naslednji način:
– površine za večje industrijske obrate in motečo obrt se odmakne od stanovanjskih območij,
– zaradi povečanja hrupa zaradi izgradnje hitre ceste, se v naseljih in zaselkih ob hitri cesti, postavi dodatne proti hrupne pregrade, ki bodo obenem pregrade za zaščito prometa na hitri cesti pred močno burjo,
– gradi se skupne kurilnice in se s tem zmanjšuje delež individualnih kurišč, kar je omogočeno z večjim deležem kompleksne gradnje,
– nadaljuje se s plinifikacijo mesta Ajdovščina,
– uredi se zelene, parkovne in rekreacijske površine, ki imajo tudi funkcijo varstva zraka, ker rastlinje vpija toploto, izboljšuje vlažnost in čist zrak ter je v lokalnih razmerah obenem dobra zaščita pred burjo.
(5) Varstvo kulturne dediščine
 
A) Območja in objekti kulturne dediščine, ki so zavarovani z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 4/87) in območja in objekti kulturne dediščine, ki so predlagani za razglasitev, so prikazani v kartografskem delu tega odloka.
Za področje kulturne dediščine sta pristojna Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno dediščino in Občina Ajdovščina. Strokovna služba za področje kulturne dediščine je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica.
Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za občino Ajdovščina (maj 2001, ZVKND Nova Gorica), so sestavni del planskih dokumentov občine.
Obvezne smernice za prostorsko obravnavo kulturne dediščine so:
– zasnova varstva kulturne dediščine iz zbirnega registra varstva dediščine,
– načela celostnega varstva dediščine je potrebno upoštevati pri prostorskem planiranju in urbanističnem načrtovanju,
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na prehodni analizi naravnih in kulturnih značilnosti prostora;
– v največji možni meri varovati dediščino na mestu samem,
– načrtovati posege in dejavnosti v prostor na način, da ne prizadenejo varovalnih vrednot in materialne substance dediščine,
– posegi v prostor naj prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali povečanju njene vrednosti,
– ohranjati kulturno raznovrstnost in kulturno identiteto slovenskega nacionalnega prostora,
– na območju naravne in kulturne dediščine ima obnova in ohranjanje dediščine prednost pred novogradnjami.
 
B) Obvezne smernice za varstvo nedediščinskih prostorskih prvin so po posameznih področjih naslednje:
B1) v geosferi:
– izogibati se posegom, ki povzročajo eksplozije in vibracije ter izkoriščanje naravnih virov v ožjem vplivnem območju objektov in na območju naravnih vrednot in kulturne dediščine,
B2) v hidrosferi:
– upoštevati izjemne, tipične in kompleksne naravno in kulturno pomembne oblike voda,
B3) v antropogenem okolju:
– poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena,
– pospeševati kulturno adaptivno uporabo obstoječega antropogenega okolja in vzpodbujati programe celostne obnove in razvoja, posebno tiste za ohranitev vrednot in lokalnega prebivalstva,
– po možnosti ohranjati pomembnejša arheološka najdišča (ki niso evidentirana kot dediščina), raziskovanja omejiti predvsem na nedestruktivne metode,
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto,
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine,
– za degradirana območja izdelati sanacijske načrte in v čim večji možni meri izvajati sanacije.
 
C) Obvezna izhodišča na področju usmerjanja poselitve so:
usmerjati poselitev v ureditvena območja naselij in jih urejati z izkoriščanjem stavbnih zemljišč v naselju z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih urbanih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč ter s sanacijo degradiranega prostora zaradi razpršene gradnje in s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem.
(6) Naravne vrednote
Območja naravnih vrednot, ki so zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 4/87) in območja naravnih vrednot, ki so predlagana za razglasitev, so prikazana v kartografskem delu tega odloka.
Za področje naravnih vrednot sta pristojna Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica in Občina Ajdovščina.
Obvezna izhodišča za področje varstva naravne dediščine so narodni, regijski in krajinski parki, naravni rezervati in naravni spomeniki:
– regijski park: Trnovski gozd (1804) – predlog,
– krajinski park: Južni obronki Trnovskega gozda (31),
– naravni rezervati: Smrekova draga (108), Golaki (176), Smrečje v Trnovskem gozdu (289),
– naravni spomeniki: Ledenica na Dolu (111), Sinji vrh – škraplje ob cesti (137), Otlica – naravno okno pod vasjo (657), Hubelj – območje izvirov (751), Veliki Hubelj (2814), Kovk – okamnine trdoživnjakov (3165), Selovec v Trnovskem gozdu – okamnine koral in trdoživnjakov (3197), Trnovski gozd – južni rob (Čaven – Kucelj) (33).
Predlogi: Predmeja – malmski apnenci (244), Bela – soteska (1543), Nečilčev zatrep (2961), Nečilčeva jama (2962), Brezno v Kozjih stenah 1 (3181), Brezno v Kozjih stenah 2 (3182).
Občina mora naročiti pripravo celovitih strokovnih podlag s področja varstva naravne dediščine oziroma naravovarstvene smernice. Naravovarstvene smernice bodo vsebovale: varovanje delov narave, ki so spoznani za naravne vrednote, pregled ožjih in širših zavarovanih območij, pregled območij pričakovanih naravnih vrednot in pregled ekološko pomembnih območij.
(7) Varstvo površinskih kopov mineralnih surovin:
– predvidena je sanacija nelegalnih območij izkoriščanja mineralnih surovin, ki predstavljajo tudi nelegalna odlagališča odpadkov,
– za opredelitev novih ali obstoječih območij izkoriščanja mineralnih surovin morajo biti predhodno izdelane strokovne podlage z masnimi bilancami in s celovito presojo vplivov na okolje.

Občina Ajdovščina ima izdelan program varstva pred požarom, katerega sestavni del je tudi načrt alarmiranja izvajalcev interventnih nalog, kot tudi obrambni načrt za delovanje v vojni in kriznih situacijah.

Za obrambo so perspektivna naslednja območja:
– Vipavski križ, območje možne izključne rabe,
– Modrasovec, območje možne izključne rabe,
– Javorški vrh, območje možne izključne rabe,
– Vitovlje, območje nadzorovane rabe.

(1) Obvezna izhodišča, ki jih za Občino Ajdovščina določa dolgoročni plan RS, so:
– območja najboljših kmetijskih zemljišč (1. območje),
– območja pomembnejših varovalnih gozdov,
– varstvena območja vodnih virov in pomembnejših izvirov,
– izvir Hublja,
– večnamenski zadrževalniki,
– varstvena območja kulturne dediščine,
– varstvena območja naravnih vrednot, krajinski park Trnovska planota,
– območje športnega letališča Ajdovščina, vpisano v registru športnih letališč RS kot letališče referenčne kode »2B«ICAO,
– omrežje hitre ceste Podnanos – Selo,
– omrežje regionalnih cest, Ajdovščina – Col – Črni vrh, Col – Predmeja, Log – Črniče, Selo – Dornberk,
– omrežje magistralnega plinovoda Vodice – Nova Gorica,
– omrežje elektroenergetskih vodov RTP 110/20 kV Ajdovščina, DV 2X110 kV Ajdovščina – Divača (D-1096), DV 110 kV Ajdovščina – Nova Gorica (D-1103), DV 110kV Ajdovščina – Idrija (D-1113),
– omrežje vodovodov – magistralni vodovod Nova Gorica – Ajdovščina.
(2) Kot obvezna izhodišča so opredeljena območja in omrežja, ki so izrednega pomena za skladen razvoj občine in se jih zato prednostno varuje:
– območja izvedenih agrarnih operacij,
– gozdovi posebnega pomena,
– varstvena območja vodnih virov in vodotokov,
– območja naravnih vrednot,
– območja kulturne dediščine,
– gospodarska infrastruktura regionalnega in občinskega pomena.

Za zagotovitev skladnega razvoja ter skupnega reševanja gospodarskih, prostorskih in ekoloških problemov, bo občina sodelovala z drugimi občinami v regiji in z vsemi sosednjimi občinami, s katerimi ima skupne interese na teh področjih, in bo:
– usklajevala planske projekcije rasti prebivalstva in projekcije rasti delovnih mest,
– povezovala delovanje na regionalnem področju pri izvrševanju gospodarskih javnih služb,
– usklajeno nastopala v zvezi s pristojnostmi in nalogami Upravne enote v Ajdovščini,
– usklajevala delovanje vodnogospodarskega sistema, agrarnih operacij in namakanje kmetijskih zemljišč,
– skupno načrtovala gospodarsko infrastrukturo.

Vse kartografske priloge k tekstualnemu delu dolgoročnega prostorskega plana so vsebinsko in grafično – tehnično ter podatkovno opremljene z opisanimi spremembami prostorskega plana.
Kartografske podloge obsegajo 5 tematskih kart po 4 karte TK 1: 25 000 in sicer:
– zasnova primarne rabe in poselitvenega omrežja,
– zasnova prometnega in energetskega omrežja,
– zasnova vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter ohranjanja in izboljšanja kakovosti naravnih virov,
– zasnova varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– zasnova varstva območij za potrebe obrambe.

1. Ukrepi za usmerjanje prebivalstvenih gibanj so naslednji:
– občina bo sprejela program financiranja in izvedbe stanovanjske gradnje, zlasti z zagotavljanjem možnosti gradnje v naseljih, ki so demografsko ogrožena,
– občina bo sprejela poseben program pomoči mladim družinam, zlasti na področju varstva otrok, ter pridobivanja stanovanj za mlade družine in strokovne kadre,
– občina bo sprejela program za povečanje možnosti odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja; temelj programa bo pospeševanje inovacijskih procesov, zbiranje poslovnih idej in pomoč nosilcem idej, da bi jih udejanjili na tržišču (svetovanje pri samozaposlovanju ali ustanavljanju poslovnih družb, pomoč in sofinanciranje izdelave predhodnih ocen rentabilnosti naložbe – idejni načrti, lokacijske informacije in upravna dovoljenja, poslovni načrti),
– občina bo sprejela program finančnih virov in finančno konstrukcijo za izvedbo zastavljenih nalog,
– občina bo sprejela program razvoja turizma in kmetijstva s ciljem ustvariti ajdovski tržno – turistični produkt, ter s ciljem izvajanja stalne promocije občine kot zanimivega turističnega območja in kot proizvajalca odlične hrane ter vin.
2. Kot ukrep za zagotovitev povečanja števila delovnih mest in zmanjšanja dnevne delovne migracije bo občina zagotovila in izvedla:
– program za pridobivanje zemljišč za razvoj obrti, proizvodnih in storitvenih dejavnosti,
– program za predhodno komunalno in infrastrukturno opremo teh zemljišč,
– sistem olajšav in ugodnosti za pridobitev novih investitorjev.
Prednost imajo ekološko čiste dejavnosti, kapitalsko in tehnološko zahtevni programi, programi v terciarnem in kvartarnem sektorju, programi z visoko donosnostjo, programi, ki manj obremenjujejo okolje in zahtevajo manjša vlaganja v gospodarsko infrastrukturo.
3. Ukrepi za zagotovitev usklajene namenske rabe prostora in smotrne porazdelitve dejavnosti za učinkovit in stabilen razvoj občine:
– za vse večje predvidene posege bo občina zahtevala predhodne analize, iz katerih bodo razvidni možni negativni vplivi na okolje, možna neskladja in negativne posledice na obstoječo rabo, ter ukrepi, s katerimi se bodo negativni vplivi omilili do take stopnje, da bo poseg sprejemljiv z vidika razvojnih ciljev in varstva okolja,
– na smotrno porazdelitev dejavnosti bo občina vplivala skozi podporo policentričnemu modelu razvoja naselbinskega omrežja, ob pripravi programa razvoja oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvojnih središčih, ter s pripravo zemljišč za stanovanjsko gradnjo, centralne dejavnost in delovna mesta v teh centrih.

Občina bo za uresničitev ukrepov na področju prostorske politike izvajala naslednje naloge:
– ustanovila sklad oziroma zagotovila stalno proračunsko postavko za pripravo in urejanje stavbnih zemljišč,
– izvajala določila odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča,
– naročila izdelavo prostorske izvedbene dokumentacije za območja, ki so navedena v prostorskem planu,
– skupaj z upravljavci gospodarske infrastrukture pripravila program financiranja in načina izvedbe te infrastrukture ter predhodne priprave zemljišč,
– pridobila upravna dovoljenja za posege v prostor na lokacijah, strateško pomembnih za razvoj občine,
– zbrala interesente za nakup teh zemljišč, ter jim omogočila najetje ustreznih ugodnih kreditov (regresirana obrestna mera) za nakup in plačilo izvedene gospodarske infrastrukture.

Ta odlok obsega spremembe namenske rabe za posamezna območja.
Nove površine poselitvenih območij, kjer se bo gradnja urejala z lokacijskimi načrti, so, razen izjemnih posegov, ki jih bo predhodno potrdil občinski svet, naslednje:
(1) Ajdovščina
– del območja nad Polževim Mlinom, Slejkoti in nad Idrijsko cesto z oznako AŠT2-1 in AŠT2-2 (preostali del se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji oziroma s prostorskim redom), stanovanjska gradnja,
– območje nad Slejkoti, z oznako ŠT3, stanovanjska gradnja,
– območje vzhodno pod Grivčami z oznako ŠT4, stanovanjska gradnja,
– območje pod obvoznico v smeri proti Vipavskemu križu z oznako AVK1-1 in AVK1-2, proizvodnja,
(2) Batuje
– območje južno od naselja z oznako BA3, stanovanjska gradnja,
(3) Budanje
– območje pod zaselkom Žgavska vas z oznako BU18, stanovanjska gradnja,
(4) Dolga Poljana
– območje ob magistralnem plinovodu za gradnjo kompresorske postaje,
– območje z oznako BU6, nad cesto za Kamence, stanovanjska gradnja,
(5) Gaberje
– območje zahodno od naselja z oznako GA1, stanovanjska gradnja,
(6) Gojače
– območje pod vasjo z oznako GO2, obrtno proizvodna cona,
– območje pod vasjo z oznako GO3, obrtno proizvodna cona,
– območje pod vasjo z oznako GOSE1, obrtno proizvodna cona,
(7) Lokavec
– območje severno od zaselka Vas z oznako L3, stanovanjska gradnja,
– območje pod osnovno šolo z oznako L7, gradnja telovadnice,
(8) Malovše
– območje z oznako GO1, jugozahodno od vasi, stanovanjska gradnja,
(9) Planina
– območje z oznako PL10, stanovanjska gradnja,
– območje izven naselij z oznako PL11, gradnja lokalne ceste,
(10) Potoče
– območje vzhodno od ceste za Kamnje z oznako KA1, stanovanjska gradnja,
(11) Skrilje
– območje zahodno od naselje z oznako SK6, stanovanjska gradnja,
(12) Stomaž
– območje Knežalo z oznako ST1, stanovanjska gradnja.

Do sprejetja strategije prostorskega razvoja Občine Ajdovščina in prostorskega reda se uporabljajo za posege v vsa druga območja veljavni splošni prostorski ureditveni pogoji v Občini Ajdovščina.
Nove površine poselitvenih območij, kjer se bo gradnja urejala z lokacijskimi informacijami in splošnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji, so naslednje:
(1) Ajdovščina:
– območje z oznako A3, na koncu Vilharjeve ulice, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako L6, pod Školom, javni vodni rezervoar,
– območje z oznako VK10, stanovanjska gradnja,
– del območja nad Polževim Mlinom, Slejkoti in nad Idrijsko cesto z oznako AŠT2-1 in AŠT2-2 (preostali del se ureja z lokacijskim načrtom), stanovanjska gradnja,
– območje pod obvoznico v smeri proti Vipavskemu križu z oznako AVK1-3, proizvodnja,
– območje z oznako A1, vzhodno od planiranega parkirišča tovornjakov, razširitev programa storitev, ki zadevajo parkirišče tovornjakov, obrtno proizvodna dejavnost in sejemska dejavnost,
(2) Brje:
– območje z oznako BR1, severovzhodno od zaselka Žulji, kmetijska dejavnost,
– območje z oznako BR2, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako BR3, zahodno od zaselka Žulji, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako BR4, severni rob zaselka Pečenkovi, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako BR5, južno od zaselka Kodrovi, kmetijska dejavnost,
– območje z oznako BR6, zahodni rob zaselka Kodrovi, stanovanjska gradnja,
(2) Budanje:
– območje v zaselku Log z oznako BU14, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako BU17, južno od zaselka Severska vas, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako BU20, med zaselkoma Žgavska in Kodelska vas, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako BU21, med zaselkoma Kodelska in Curkovska vas, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako BU22, na južnem robu zaselka Curkovska vas, stanovanjska gradnja,
(4) Col
– območje z oznako C8, severno od naselja Col, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako C9, severovzhodno od naselja Col, proizvodnja,
– območje z oznako C10, objekt za obdelavo lesa,
(5) Črniče
– območje z oznako Č3, na vzhodni strani naselja Črnič, funkcionalno zemljišče,
– območje z oznako Č4, zahodno od naselja, gradnja hleva,
– območje z oznako Č6, jugozahodno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako Č7, južno od naselja, stanovanjska gradnja in športne površine,
(6) Dobravlje
– območje z oznako D1, zahodno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako D5, južno od naselja, stanovanjsko obrtni objekt,
– območje z oznako D6, jugovzhodno od naselja, stanovanjsko obrtni objekt,
– območje z oznako D7, jugovzhodno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako D8, severno od zaselka Kozja para, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako D10, zahodno od zaselka Pikči, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako D11, južno od zaselka Pikči, stanovanjska gradnja,
(7) Dolga Poljana
– območje z oznako BU4, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako BU2, sanacija centralne deponije komunalnih odpadkov,
– območje z oznako BU3, sanacija in širitev centralne deponije komunalnih odpadkov,
(8) Gaberje
– območje z oznako GA2, stanovanjska gradnja,
(9) Gojače
– območje z oznako GO4, zavetišče za živino,
– območje z oznako GO5, zavetišče za živino,
(10) Kamnje
– območje z oznako KA2, južno od naselja, stanovanjska gradnja,
(11) Lokavec
– območje z oznako L2, južno od zaselka Kompari, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako L5, vzhodno od zaselka Slokarji, stanovanjska gradnja,
(12) Otlica
– območje z oznako DO10 in DO11 posamične parcele, stanovanjska gradnja,
(13) Plače
– območje z oznako VK3, severozahodno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako VK4, zahodno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako VK5, rastlinjak,
(15) Planina
– območje z oznako PL2, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako PL3, vzhodno od zaselka Britih, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako PL4, vzhodno od zaselka Gorenja vas, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako PL5, zahodno od zaselka Gorenja vas, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako PL6, severovzhodno od zadnjega zaselka proti Erzelju, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako PL7, južno od zadnjega zaselka proti Erzelju, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako PL8, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako PL9, stanovanjska gradnja,
(16) Podkraj
– območje z oznako PO5, stanovanjska gradnja,
(17) Predmeja
– območje z oznako DO3, jugovzhodno od zaselka Tiha dolina, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako DO6 posamična parcela, stanovanjska gradnja,
– območje Tihe doline z oznako DO2, rekreacija,
(18) Selo
– območje z oznako SE7, zelena površina,
– območje z oznako SE9, zavetišče za živino,
(19) Skrilje
– območje z oznako SK7, vzhodno od najsevernejšega zaselka, stanovanjska gradnja,
(20) Stomaž
– območje z oznako ST2, južno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako ST3, zahodno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako ST4, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako ST5, stanovanjska gradnja in gradnja za potrebe kmetijstva,
(21) Tevče
– območje z oznako PL1, severno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako PLŠM1, zahodno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako ŠM1, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako ŠM2, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako ŠM3, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako PL12, konjereja in zavetišče za živali,
(22) Ustje
– območje z oznako U1, severno ob zaselku Uhanje, stanovanjska gradnja,
(23) Velike Žablje
– območje z oznako VŽ1, ob pokopališču, pokopališče,
– območje z oznako VŽ2, severozahodno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako VŽ3, zahodno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako VŽ4, severovzhodno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako VŽ9, severozahodno od naselja, storitvena dejavnost,
(22) Višnje
– območje z oznako VI1, južno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako VI2, južno od naselja, stanovanjska gradnja,
(23) Žagolič
– območje z oznako C1, zahodno od naselja ob cesti za Kovk, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako C2, zahodno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako C3, severozahodno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako C4, jugozahodno južno od naselja, stanovanjska gradnja,
– območje z oznako C5, južno od naselja, stanovanjska gradnja.

Kartografske priloge k tekstualnemu delu družbenega prostorskega plana zajemajo 56 PKN kart v merilu 1: 5 000.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Ajdovščina za območje občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 7/97, 9/98, Uradni list RS 87/99, 17/03), razen v nadaljevanju navedenih členov, ki ostajajo v veljavi do sprejetja strategije prostorskega razvoja občine:
– 4. člen, ki se v točki C4 spremeni tako, da se glasi: »Bivša vojašnica Srečko Kosovel je namenjena pretežno šolskim in centralnim dejavnostim na podlagi sprejete programske zasnove in usmeritev javnih natečajev. V območju je predvidena izgradnja univerzitetnega središča, osnovne šole, cerkvenega kompleksa Šturje in drugih centralnih dejavnosti. Ureja se na podlagi PIN in PUP.«,
– 14. člen, 15. člen, 16. člen, 17. člen, 18. člen, 19. člen, 20. člen, 21. člen, 22. člen,
– 23. člen, ki se v točki 10.2. Organizacija dejavnosti v območju, spremeni tako, da se glasi: »Rezultat programsko – urbanističnega natečaja je dokazal, da je usmeritev v oblikovanje novega centra pravilna. Nove dejavnosti so namenjene pretežno šolskim in centralnim dejavnostim na podlagi sprejete programske zasnove in usmeritev javnih natečajev. V območju je predvidena izgradnja univerzitetnega središča, osnovne šole, cerkvenega kompleksa Šturje in drugih centralnih dejavnosti.«,
– 24. člen, 26. člen, 27. člen, 28. člen, 29. člen, 30. člen, 31. člen, 32. člen, 33. člen in 34. člen.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati grafična priloga Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Ajdovščina (Uradno glasilo št. 1/98), ki zajema 56 kart PKN v merilu 1:5000.
Do sprejetja prostorskega reda občine se uporabljajo kartografske priloge družbenega prostorskega plana iz 22. člena tega odloka, namesto grafične priloge Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo št. 1/98).

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati drugi in tretji odstavek 1. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo št. 1/98).

Na območjih, kjer je predvideno urejanje samo z lokacijskim načrtom, se razen izjemnih posegov, ki jih bo predhodno potrdil občinski svet, nadaljuje z obstoječo rabo. Dovoljeni so le gradbeni posegi za potrebe vzdrževanja obstoječih objektov in gospodarske infrastrukture.

Ta odlok je na vpogled na sedežu Občine Ajdovščina.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.