Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. julija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o krmi, ki obsega:

– Zakon o krmi – ZKrmi (Uradni list RS, št. 13/02 z dne 15. 2. 2002) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o krmi – ZKrmi-A (Uradni list RS, št. 45/04 z dne 29. 4. 2004).

Ta zakon določa pogoje za proizvodnjo, dajanje v promet in krmljenje s krmo, dodatki in premiksi, ki se uporabljajo za krmljenje živali, postopek za izdajo dovoljenja za proizvodnjo in promet dodatkov, informacijski sistem ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Krma so različni proizvodi rastlinskega ali živalskega izvora v prvotnem naravnem stanju, sveži ali konzervirani, stranski proizvodi biosinteze, proizvodi industrijske predelave ter organske in anorganske snovi, ki so direktno ali po predelavi namenjene za krmljenje živali.
2. Med krmo se štejejo tudi:
– krmne mešanice, ki so sestavljene iz posamičnih krmil, s krmnimi dodatki ali brez njih, ki so kot popolne ali dopolnilne krmne mešanice namenjene za prehrano živali,
– posamično krmilo, ki se nespremenjeno ali predelano uporablja za krmljenje živali, za proizvodnjo krmnih mešanic ali kot nosilna snov pri proizvodnji predmešanic,
– medicirana krma je mešanica krme in zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki je pripravljena za promet in namenjena krmljenju živali brez nadaljnje predelave,
– popolne krmne mešanice so krmne mešanice, ki po svoji sestavi povsem zadovoljujejo prehranske potrebe živali,
– dopolnilne krmne mešanice so krmne mešanice, ki se uporabljajo v prehrani živali za dopolnitev krme,
– krma za posebne prehranske namene, ki je krmna mešanica in dodatki, ki so namenjeni za zadovoljevanje posebnih prehransko-fizioloških potreb živali,
– posebni proizvodi, ki so s posebnimi tehnološkimi postopki pridobljena krmila in sicer beljakovine, pridobljene iz mikroorganizmov, nebeljakovinske dušične snovi, aminokisline in njihove soli ter analogi aminokislin.
3. Krmni dodatki (v nadaljnjem besedilu: dodatki) so snovi, mikroorganizmi ali pripravki, ki niso posamična krmila niti premiksi in posebni proizvodi, ki se namenoma dodajajo krmi ali vodi in ki:
– ugodno vplivajo na lastnosti krme;
– ugodno vplivajo na lastnosti proizvodov živalskega izvora;
– ugodno vplivajo na barvo okrasnih ribic in ptic;
– izpolnjujejo prehranske potrebe živali;
– ugodno vplivajo na rejo živali z vidika posledic na okolje;
– ugodno vplivajo na rejo, prirejo ali dobro počutje živali, zlasti z vplivom na želodčno-črevesno floro ali prebavljivost krme;
– imajo kokcidiostatični ali histomonostatični učinek.
4. Učinkovina je aktivna snov določene kemijske sestave rudninskega, živalskega ali rastlinskega izvora oziroma proizvod kemične ali biološke sinteze, namenjena za proizvodnjo zdravilnih dodatkov krmi.
5. Premiksi so mešanice enega ali več dodatkov z nosilno snovjo in so namenjeni za kasnejšo proizvodnjo krmnih mešanic.
6. Karenca je časovno obdobje, ki mora preteči od zadnjega krmljenja živali s krmo z dodatki s seznama I. ali s krmo s premiksi, ki vsebujejo dodatke s seznama I. pa do trenutka, ko gre žival v redni zakol za proizvodnjo zdravstveno ustreznih živil oziroma časovno obdobje, v katerem se živalska tkiva, mleko, jajca in med živali, krmljenih s krmo z dodatki s seznama I. ali s krmo s premiksi, ki vsebujejo dodatke s seznama I., ne smejo uporabljati za prehrano ljudi, zaradi možne vsebnosti ostankov dodatkov v živilih.
7. Nosilna snov je pomožna snov ali posamično krmilo, ki se uporablja zaradi boljše homogenosti in stabilnosti sestave premiksov.
8. Neželene snovi so snovi v krmi, premiksih in dodatkih, ki lahko negativno vplivajo na zdravje živali in ljudi.
9. Prepovedane snovi so snovi, ki jih, zaradi zaščite zdravja živali in ljudi, krma, premiksi in dodatki ne smejo vsebovati.
10. Rok uporabe je časovno obdobje, v katerem morajo krma, premiksi in dodatki obdržati predpisane lastnosti oziroma kakovost.
11. Promet ali dajanje v promet je posedovanje krme, dodatkov ali premiksov za namen prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali kakršnakoli odplačna ali neodplačna oblika oddaje, kot je določeno v Direktivi Sveta 95/53 (UL L, 8. 11. 1995) z vsemi spremembami.
12. Krmljenje je uporaba krme z namenom zadovoljevanja prehranskih potreb živali.
13. Uvoz je namen sprostitve ali sprostitev krme, dodatkov, premiksov ali posebnih proizvodov v prost promet v skladu z 79. členom Uredbe 2913/92 EGS (UL L, 12. 10. 1992) z vsemi spremembami.
14. Živali so živali, ki pripadajo vrstam, ki jih običajno krmijo, redijo ali uživajo ljudje, kakor tudi živali, ki živijo prosto v naravi, če se jih hrani s krmo.
15. Hišne živali so živali, ki jih ljudje redijo oziroma gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku in niso namenjene za prehrano ljudi.
16. Obrat je vsaka enota, ki proizvaja, skladišči, pakira, pripravlja za trg ali daje v promet krmo, dodatke ali premikse.
17. Posrednik je vsaka fizična ali pravna oseba, ki poseduje krmo, dodatke ali premikse na vmesni stopnji med proizvodnjo in uporabo, razen proizvajalca ali osebe, ki proizvaja krmne mešanice samo za lastne potrebe.
18. Nezaželena snov je katerakoli snov ali izdelek, z izjemo povzročiteljev bolezni, ki je prisotna v oziroma na izdelku, namenjenem za krmo za živali, in ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje in ki bi lahko škodljivo vplivala na proizvodnjo rejnih živali.
19. Teritorij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) je teritorij, kot je določen s predpisi EU na področju veterinarstva.

Prepovedano je proizvajati, skladiščiti, dajati v promet ali uporabljati za krmljenje živali krmo, dodatke in premikse, ki niso zdravstveno in kakovostno ustrezni, označeni in pakirani na predpisan način.
Prepovedano je dajati v promet krmo, dodatke ali premikse, ki jim je potekel rok uporabe.
Šteje se, da je krma zdravstveno ustrezna, če izpolnjuje zahteve zdravstvene ustreznosti v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
Šteje se, da je krma kakovostno ustrezna če:
1. je proizvedena na predpisan način,
2. so uporabljeni dovoljeni dodatki v predpisanih količinah,
3. je označena in pakirana na predpisan način,
4. njena prehranska vrednost ali uporabnost ni zmanjšana,
5. izpolnjuje predpisane zahteve glede vsebnosti in lastnosti.
Ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za kmetijstvo in veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), z odločbo dovoli uporabo krme, tudi če je njena prehranska vrednost ali uporabnost zmanjšana, na podlagi ugotovitve laboratorija iz 20. člena tega zakona, da to ne vpliva na zdravje živali ter posredno na zdravje ljudi.
Minister predpiše način označevanja iz drugega odstavka tega člena in podrobnejše pogoje glede kakovostne ustreznosti krme iz tretjega odstavka tega člena, glede na namen reje, vrsto in kategorijo živali in glede na druge zahteve, ki se nanašajo na rejo živali.
Za zavarovanje zdravja živali ter posredno zdravja ljudi ali varovanja okolja lahko minister prepove ali omeji proizvodnjo, promet, skladiščenje ali uporabo krme, dodatkov in premiksov.

Krma, ki vsebuje ali je sestavljena iz gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu: GSO), in krma, proizvedena iz GSO, je lahko v prometu, če ima dovoljenje pristojnega organa EU.
Pristojni organ iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje za krmo, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO ali krmo, proizvedeno iz GSO, na podlagi popolne vloge, ki jo fizična ali pravna oseba vloži v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 18. 10. 2003) z vsemi spremembami. Vloga se pošlje na ministrstvo, pristojno za krmo, ki potrdi prejem vloge in jo brez odlašanja pošlje pristojnemu organu EU.

Krma, dodatki in premiksi, ki so v prometu, morajo biti označeni na predpisan način in v slovenskem jeziku. Označbe morajo biti trajno pritrjene na embalažo oziroma kot spremni dokument dodane razsutemu tovoru.
Na embalaži so lahko poleg predpisanih označb tudi druge navedbe, ki ne smejo biti zavajajoče glede označene vsebine in morajo biti jasno ločene od označb iz prejšnjega odstavka.
Če krma, dodatki ali premiksi vsebujejo GSO ali izdelke iz GSO, morajo biti označeni v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje GSO.
Krma, dodatki in premiksi morajo biti označeni z označbo, ki vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. oznaki;
2. količinah;
3. proizvajalcu ali o tistem, ki daje v promet, ali o uvozniku (firma oziroma ime in sedež oziroma naslov);
4. surovinski sestavi, hranilnih snoveh oziroma o dodatkih;
5. GSO ali izdelkih iz GSO ali izdelkih, ki vsebujejo GSO;
6. kraju, načinu in datumu proizvodnje;
7. roku uporabe;
8. karenci, namenu in navodilu za uporabo, vključno z varnostnimi opozorili proizvajalca.
Krmo, ki je v prometu v razsutem stanju, spremlja dokument, ki vsebuje podatke iz četrtega odstavka tega člena.
Minister podrobneje predpiše način označevanja krme v prometu.

Krma je lahko označena z označbo »ekološka«, če je zanjo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje in ga izda organizacija za kontrolo, določena z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Ekološka krma je krma, ki je pridelana oziroma predelana po predpisanih metodah in postopkih.
Minister predpiše podrobnejše metode in postopke pridelave oziroma predelave krme in pogoje za izdajo certifikata.

Krma, dodatki in premiksi se lahko dajejo v promet le, če so pakirani v predpisani embalaži. Embalaža mora biti taka, da se pri odpiranju vidno trajno poškoduje.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko krma da v promet tudi v razsutem stanju, če so izpolnjeni predpisani pogoji za posamezno vrsto krme.
Minister predpiše vrsto embalaže za krmo, dodatke in premikse iz prvega odstavka tega člena ter pogoje iz prejšnjega odstavka.

Kadar se krma prevaža v razsutem stanju, morajo biti prevozna sredstva prirejena tako, da se prepreči njeno onesnaženje, kvarjenje in da negativni vplivi okolja ne spremenijo njene zdravstvene in kakovostne ustreznosti.
Krma se lahko skladišči na predpisan način, ki mora zagotavljati ohranjanje njene zdravstvene in kakovostne ustreznosti in preprečevati njeno onesnaženje oziroma kvarjenje.
Minister predpiše podrobnejše pogoje za prevozna sredstva iz prvega odstavka tega člena in pogoje za skladiščenje iz prejšnjega odstavka.

Obrat, ki proizvaja, skladišči, pakira, pripravlja za trg ali daje v promet krmne mešanice z dodatki ali premiksi, dodatke, premikse ali proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin, mora biti vpisan v register obratov v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, in je pod veterinarskim nadzorom v skladu s 27. členom Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01).
Posrednik, ki skladišči, pakira, pripravlja za trg ali daje v promet dodatke, premikse ali proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin, mora biti vpisan v register obratov v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in je pod veterinarskim nadzorom v skladu s 27. členom Zakona o veterinarstvu.
Obrat iz prvega odstavka tega člena in posrednik iz prejšnjega odstavka, se lahko vpišeta v register obratov, če izpolnjujeta pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo veterinarstvo in pogoje glede prostorov, kadrov in opreme, ki jih predpiše minister.
Ne glede na peti odstavek 31. člena Zakona o veterinarstvu se v register obratov, ki se vodi v območnem uradu Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), vpiše obrat iz prvega odstavka tega člena, ki proizvaja, skladišči, pakira, pripravlja za trg manj zahtevne dodatke, premikse ali krmne mešanice in posrednik iz drugega odstavka tega člena, ki skladišči, pakira, pripravlja za trg manj zahtevne dodatke ali premikse ter obrat ali posrednik, ki je registriran po predpisih, ki urejajo zdravila in kemikalije, le na podlagi zahtevka, kateremu priloži obrat ali posrednik izjavo, da izpolnjuje predpisane pogoje.
Obrat mora voditi predpisane evidence o proizvodnji, skladiščenju, pripravi za trg, o krmi, sestavinah krme, poreklu, uporabljenih dodatkih in o podatkih, ki zagotavljajo sledljivost proizvoda.
Posrednik mora voditi predpisane evidence o skladiščenju, pripravi za trg, o krmi, sestavinah krme, poreklu, uporabljenih dodatkih in o podatkih, ki zagotavljajo sledljivost proizvoda.
Obrat in posrednik morata evidence iz petega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka, hraniti najmanj tri leta.
Minister predpiše manj zahtevne dodatke, premikse ali krmne mešanice iz četrtega odstavka tega člena in način vodenja in podrobnejšo vsebino evidenc iz petega in šestega odstavka tega člena.
Če obrat ali posrednik ne izpolnjuje več pogojev, določenih s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in s tem zakonom, VURS razveljavi odločbo o registraciji obrata.

K projektni dokumentaciji za izdajo dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo obrata, ki proizvaja, skladišči krmo, dodatke in premikse, mora dati soglasje VURS v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo.

Ne sme se predelovati, dajati v promet ali uporabljati krme z dodatki, dodatka ali premiksa iz dodatkov, če dodatek nima dovoljenja pristojnega organa Evropske unije in če ni vpisan na seznamu, ki je sestavni del Evropske uredbe, ki ureja krmne dodatke za uporabo v prehrani živali.

Dovoljenje za dodatek ali dovoljenje za novo uporabo dodatka izda pristojni organ Evropske unije v skladu z Uredbo ES št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 18. 10. 2003) z vsemi spremembami.

Strokovne naloge kot strokovno podporo izvajanju nadzora iz 26. člena tega zakona izvajajo poleg organizacij, ki so določene s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, tudi pooblaščeni laboratoriji.
Pooblaščeni laboratoriji iz prejšnjega odstavka so preskusni laboratorij, uradni preskusni laboratorij in referenčni laboratorij.
Preskusni laboratorij izvaja strokovne naloge na področju kontrole ustreznosti krme, dodatkov in premiksov.
Uradni preskusni laboratorij v okviru izvajanja uradnega nadzora opravlja kontrolo uradnih vzorcev glede njihove ustreznosti in izvaja monitoring.
Referenčni laboratorij izvaja metodološke in doktrinarne naloge s področja laboratorijskih preiskav krme, dodatkov in premiksov, kontrolo izmerjenih rezultatov, organizira medlaboratorijske primerjalne sheme ter razvija nove referenčne preskusne metode za uradne preskusne in preskusne laboratorije.
V primeru spora se upoštevajo ugotovitve referenčnega laboratorija.
Izvid analize vzorcev krme, dodatkov in premiksov se lahko v osmih dneh po prejemu izpodbija z zahtevo, da se ponovno analizirajo vzorci v referenčnem laboratoriju, razen če so v vzorcu ugotovljeni patogeni mikroorganizmi.
Če se izvid ponovne analize ne ujema z izvidom prvotne analize, je odločilen izvid ponovne analize. Izvid ponovne analize je dokončen.
Pooblaščeni laboratorij je lahko javni zavod na področju kmetijstva ali veterinarstva, ki izpolnjuje predpisane pogoje in ga imenuje minister z odločbo.
Pooblaščeni laboratorij je lahko tudi druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in ga na podlagi javnega razpisa imenuje minister z odločbo.
Izpolnjevanje predpisanih pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister. Stroške komisijskih ogledov nosi laboratorij.
Minister sklene s pooblaščenimi laboratoriji pogodbe, s katerimi se uredijo medsebojna razmerja.
Minister predpiše metode jemanja vzorcev ter metode fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških analiz krme, dodatkov in premiksov ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščeni laboratoriji glede kadrovske, strokovne in tehnične usposobljenosti za izvajanje strokovnih nalog.

Minister ustanovi Svet za krmo (v nadaljnjem besedilu: svet) kot svetovalno telo ministra za področje krme, dodatkov in premiksov. Svet sestavlja šest članov, ki jih imenuje minister na predlog gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev krme, Kmetijsko gozdarske zbornice, Veterinarske zbornice, Biotehniške fakultete, Veterinarske fakultete in Kmetijskega inštituta Republike Slovenije.
Minister imenuje člane sveta z odločbo.
Naloge sveta so:
– sodelovanje pri pripravi metodoloških in strokovnih podlag v zvezi s krmo, dodatki in premiksi za prehrano živali;
– dajanje strokovnih mnenj k predlogom predpisov s področja krme;
– dajanje strokovnih mnenj o novih dodatkih;
– dajanje strokovnih mnenj o prepovedanih in neželenih snoveh v krmi;
– obravnava vprašanj v zvezi s krmo, dodatki in premiksi.
Minister skliče konstitutivno sejo, na kateri imenovani člani izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Mandat članov traja štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
Svet sprejme poslovnik, ki določa način dela sveta.
Finančne, prostorske in kadrovske pogoje za delovanje sveta zagotovi ministrstvo.

Uvoz krme, dodatkov in premiksov je dovoljen samo iz registriranih obratov držav, ki niso članice EU oziroma z EU nimajo sklenjenega sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: tretje države), ki so na seznamu obratov, ki je objavljen v Uradnem listu EU, in so pod nadzorom pristojnih organov tretjih držav.
Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljen uvoz krme iz neregistriranih obratov, če registracija ni predpisana v državi članici EU ali na teritoriju EU.
Carinski organi ne smejo začeti z uvozom posamičnega krmila živalskega ali rudninskega izvora, krmnih mešanic, dodatkov in premiksov, dokler ne dobijo od uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor odločbe, da glede zdravstvene in kakovostne ustreznosti ni ovir za uvoz.
Carinski organi ne smejo začeti z uvozom posamičnega krmila rastlinskega izvora, dokler ne dobijo od fitosanitarnega inšpektorja odločbe, da glede zdravstvene in kakovostne ustreznosti ni ovir za uvoz.
Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji ali fitosanitarni inšpektor na meji lahko pri uvozu krme, dodatkov in premiksov na stroške uvoznika odvzameta vzorce za laboratorijske preiskave. Do rezultatov analiz vzorcev odpremi uvoznik pošiljko v skladišče, ki je pod carinskim nadzorom. Carinski organi odobrijo uvoz krme, dodatkov in premiksov, šele po izdaji odločbe pristojnega inšpektorja na meji, s katero za vsak primer posebej ugotovi, da na podlagi predpisanih pogojev ni ovir za njihov uvoz.
Obrat iz tretje države lahko uvaža krmo, dodatke ali premikse na teritorij EU ali držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu:EGP), če ima na teritoriju EU ali EGP registriranega posrednika s sedežem na teritoriju EU ali EGP.
Nadzor prometa s krmo, dodatki in premiksi, ki se uvažajo, opravljajo pristojni inšpektorji na meji v skladu s predpisi, ki urejajo carinski sistem, zakonom, ki ureja veterinarstvo, s tem zakonom in predpisi, ki urejajo zdravstveno in kakovostno ustreznost krme.
Uvoz krme, dodatkov in premiksov poteka le preko mejnih prehodov, ki so po predpisih, ki urejajo veterinarstvo in zdravstveno varstvo rastlin, določeni za veterinarski in fitosanitarni nadzor.

Carinski organi lahko zavrnejo pošiljke krme, dodatkov in premiksov oziroma jih v potniškem prometu prevzamejo zaradi predaje pristojnemu inšpektorju do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti oziroma do izdaje odločbe pristojnega inšpektorja, razen če gre za predpisane manjše količine, ki jih uporabnik uporabi za neindustrijske ali nekomercialne namene ali za krmljenje živali med prevozom.
Minister predpiše manjše količine iz prejšnjega odstavka.

Register obratov je povezan v informacijski sistem ministrstva.
VURS zagotavlja povezovanje registra obratov, vodenega v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, z mednarodnimi informacijskimi sistemi na področju krme.
Način povezovanja registra obratov iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

Za namen zagotavljanja zdravstvene ustreznosti in kakovosti krme lahko ministrstvo ali VURS poleg podatkov iz zbirk, ki jih vodita v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in zakonom, ki ureja veterinarstvo, pridobivata in uporabljata tudi podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk na področju zdravil in kemikalij vodijo drugi državni organi, javni zavodi in agencije ter drugi pooblaščeni organi.
Upravljavci zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka posredujejo ministrstvu in VURS za potrebe tega zakona podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode.
Podatki, ki se štejejo za osebne podatke, se posredujejo v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Način pridobivanja, zbiranja, obdelovanja podatkov in dobo hranjenja podatkov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo kakovostno ustreznost krme, dodatkov in premiksov, opravljajo v notranjem prometu inšpektorji za kontrolo krme, ki delujejo v okviru inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo.
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo zdravstveno ustreznost krme, dodatkov in premiksov, opravljajo v notranjem prometu uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor.
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo kakovostno in zdravstveno ustreznost posamičnega krmila rastlinskega izvora, opravljajo v zvezi z uvozom krme, dodatkov in premiksov, fitosanitarni inšpektorji.
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo zdravstveno in kakovostno ustreznost posamičnega krmila živalskega in rudninskega izvora, krmnih mešanic, dodatkov in premiksov, v zvezi z uvozom krme, dodatkov in premiksov, opravljajo uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor na meji.
Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva inšpektor za kontrolo krme, fitosanitarni inšpektor in uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektorji) izkazujejo s službeno izkaznico, ki jim jo glede na področje dela izda predstojnik inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, ali predstojnik VURS.
Inšpektor za kontrolo krme mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima univerzitetno strokovno izobrazbo agronomske ali zootehniške smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v agronomski ali zootehniški stroki.

Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima uradni veterinar za inšpekcijski nadzor poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, in po predpisih, ki urejajo veterinarstvo, še naslednje pristojnosti:
1. pregledovati krmo in dodatke v proizvodnji, skladiščenju in v prometu;
2. prepovedati proizvodnjo, skladiščenje, promet in uporabo krme, dodatkov in premiksov, če obstoja dvom v njihovo zdravstveno ustreznost;
3. jemati vzorce krme, dodatkov in premiksov ter jih pošiljati v preiskave v pooblaščeni laboratorij, da se preizkusi, ali ustrezajo predpisom o zdravstveni ustreznosti;
4. odrediti odstranitev oziroma neškodljivo uničenje krme, dodatkov in premiksov, če niso zdravstveno ustrezni;
5. odrediti način uporabe ali predelave krme, katere prehranska vrednost ali uporabnost je zmanjšana;
6. odrediti odpravo nepravilnosti v proizvodnji, skladiščenju, prometu in uporabi krme, dodatkov in premiksov;
7. odrediti potrebne ukrepe za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov in premiksov;
8. pregledovati dokumentacijo, evidence o rezultatih preiskav in druge listine, ki se nanašajo na krmo, dodatke in premikse;
9. pregledovati evidence, ki so jih dolžni voditi obrati;
10. začasno prepovedati opravljanje dejavnosti v obratu, če je zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti neposredno ogroženo zdravje živali in ljudi;
11. začasno odvzeti krmo, dodatke in premikse ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom;
12. prepovedati proizvodnjo oziroma dajanje v promet dodatkov, premiksov in krmnih mešanic, ki vsebujejo dodatke, ki nimajo dovoljenja za proizvodnjo oziroma promet in ki niso objavljeni na seznamih I. ali II.

Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima inšpektor za kontrolo krme poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednje pristojnosti:
1. pregledovati krmo, dodatke in premikse v proizvodnji, skladiščenju, v prometu ali v uporabi, glede kakovosti krme, dodatkov in premiksov;
2. prepovedati proizvodnjo, skladiščenje, promet in uporabo krme, dodatkov in premiksov, če obstoja dvom v njihovo kakovostno neustreznost;
2.a prepovedati promet krme, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO ali krme, proizvedene iz GSO, ki nima dovoljenja pristojnega organa;
3. jemati vzorce krme, dodatkov in premiksov ter jih pošiljati v preiskave v uradne laboratorije, da se preizkusi, ali ustrezajo predpisom o kakovostni ustreznosti;
4. prepovedati promet s krmo, dodatki in premiksi, če niso pakirani v predpisani embalaži;
5. prepovedati prevoz krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
6. prepovedati skladiščenje krme, če niso izpolnjeni predpisani pogoji za skladiščenje;
7. prepovedati uporabo vozil za prevoz krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
8. odrediti odstranitev oziroma neškodljivo uničenje krme, dodatkov in premiksov, če niso kakovostno ustrezni;
9. odrediti način uporabe ali predelave krme, katere prehranska vrednost ali uporabnost je zmanjšana;
10. odrediti odpravo nepravilnosti v proizvodnji, skladiščenju, prometu in uporabi krme, dodatkov in premiksov;
11. pregledovati evidence, ki so jih dolžni voditi obrati;
12. odrediti potrebne ukrepe za zagotavljanje kakovosti krme, dodatkov in premiksov;
13. pregledovati dokumentacijo, evidence o rezultatih preiskav in druge listine fizičnih in pravnih oseb, ki se nanašajo na krmo, dodatke in premikse;
14. odrediti odpravo organizacijskih in higiensko tehničnih ter drugih pomanjkljivosti, ki povzročajo neustrezno kakovost dela v proizvodnji, skladiščenju, prometu ali pri uporabi krme, dodatkov in premiksov;
15. odrediti odpravo nepravilnosti in prepovedati promet krme, dodatkov in premiksov, ki niso predpisano označeni;
16. začasno odvzeti krmo, dodatke in premikse ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom;
17. prepovedati proizvodnjo oziroma dajanje v promet dodatkov, premiksov in krmnih mešanic, ki vsebujejo dodatke, ki nimajo dovoljenja za proizvodnjo oziroma promet in ki niso objavljeni na seznamih I. ali II.

Pri inšpekcijskem nadzorstvu na meji ima uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, in po predpisih, ki urejajo veterinarstvo, še naslednje pristojnosti:
1. opraviti pregled krme, dodatkov in premiksov, ki so namenjeni za uvoz ali izvoz;
2. odvzeti vzorce krme, dodatkov in premiksov zaradi zagotavljanja zdravstvene ustreznosti ter jih poslati v preiskave;
3. prepovedati izvoz ali uvoz krme, dodatkov ali premiksov, če ne ustrezajo predpisanim pogojem glede zdravstvene ustreznosti:
4. na mejnem prehodu opraviti pregled zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov in premiksov;
5. odrediti skladiščenje pošiljke v skladišču, ki je pod carinskim nadzorom, če je treba preiskati njeno zdravstveno ustreznost;
6. odvzeti osebam, ki pridejo čez državno mejo Republike Slovenije, osebne pošiljke, ki vsebujejo krmo, dodatke in premikse, če obstaja sum glede zdravstvene ustreznosti;
7. prepovedati uporabo krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev glede zdravstvene ustreznosti;
8. pregledovati dokumentacijo in listine pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s prevozom krme, dodatkov in premiksov;
9. voditi evidenco izvoznih in uvoznih pošiljk krme, dodatkov in premiksov pri prehodu čez državno mejo;
10. začasno odvzeti krmo, dodatke in premikse ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom;
11. odrediti skladiščenje krme, dodatkov in premiksov v skladišču, ki je pod carinskim nadzorom, če je treba preiskati njihovo zdravstveno ustreznost.

Pri inšpekcijskem nadzorstvu na meji ima fitosanitarni inšpektor poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednje pristojnosti:
1. na mejnem prehodu opraviti kakovostni pregled krme, dodatkov in premiksov, ki so namenjeni za uvoz ali izvoz;
2. odvzeti vzorce krme, dodatkov in premiksov glede kakovostne ustreznosti ter jih poslati v preiskave;
3. prepovedati izvoz ali uvoz krme, dodatkov ali premiksov, če ne ustrezajo predpisanim pogojem kakovostne ustreznosti;
4. prepovedati izvoz ali uvoz krme, dodatkov ali premiksov, če prevozno sredstvo ne ustreza predpisanim pogojem;
5. začasno prepovedati izvoz ali uvoz krme, dodatkov in premiksov, če je treba odpraviti pomanjkljivosti na pošiljki ali listini, ki jo spremlja;
6. odrediti skladiščenje krme, dodatkov ali premiksov v skladišču, ki je pod carinskim nadzorom, če je treba preiskati njeno kakovostno ustreznost;
7. prepovedati uporabo krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede kakovosti;
8. prepovedati uporabo vozil za prevoz krme, dodatkov in premiksov, če vozila ne izpolnjujejo predpisanih pogojev glede kakovostne ustreznosti;
9. pregledovati dokumentacijo in listine uvoznika;
10. voditi evidenco izvoznih in uvoznih pošiljk krme, dodatkov in premiksov pri prehodu čez državno mejo;
11. začasno odvzeti krmo, dodatke in premikse ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom.

Zoper odločbo pristojnega inšpektorja je dovoljena pritožba na ministrstvo v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov.
Izjemoma vložena pritožba zoper odločbo, ki jo je izdal pristojni inšpektor, zadrži izvršitev odrejenih ukrepov, če bi z izvedbo odrejenega ukrepa lahko nastala nepopravljiva škoda, o čemer odloči minister.
Če gre za nujne ukrepe v javnem interesu ali da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje živali ter posredno tudi za zdravje ljudi, ima pristojni inšpektor pravico brez prisotnosti odgovorne osebe pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, katerih poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet inšpekcijskega nadzorstva, opraviti inšpekcijsko nadzorstvo in izdati odločbo v skrajšanem postopku.
V nujnih primerih sme pristojni inšpektor izdati tudi ustno odločbo na zapisnik za zavarovanje ali odvrnitev nevarnosti za zdravje živali ter posredno tudi za zdravje ljudi. Pristojni inšpektor mora izdati pisno odločbo najkasneje v osmih dneh po izdaji ustne odločbe.

Pravne in fizične osebe morajo pristojnemu inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva in ga pri tem ne smejo ovirati ter mu morajo posredovati zahtevane listine, podatke, pojasnila ali zahtevane predmete.
Pravne in fizične osebe morajo v določenem roku ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero pristojni inšpektor odredi izvršitev ukrepov.
Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje v promet krmo, dodatke in premikse, mora v postopku na zahtevo pristojnega inšpektorja predložiti dokumentacijo in podatke o:
– kraju proizvodnje, dajanju v promet in uporabljenem prevoznem sredstvu;
– proizvodnji krme, dodatkov in premiksov;
– odgovorni osebi v proizvodnem procesu.
Na zahtevo pristojnega inšpektorja mora pravna ali fizična oseba priložiti uradne prepise ali kopije listin in mu jih dostaviti v petnajstih dneh. Podatke, ki pomenijo poslovno tajnost, mora pristojni inšpektor varovati v skladu s predpisi o poslovni tajnosti.
Dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena morajo osebe iz prvega odstavka tega člena hraniti tri leta od njihove izdaje.

Če pristojni inšpektor pri opravljanju svojih nalog in pri izvajanju ukrepov naleti na fizični odpor ali na oviranje ali če tak odpor in oviranje utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

Inšpektorat, pristojen za kmetijstvo, in VURS pripravita program nadzora, ki določa ciljne kontrolne preglede na podlagi ocene tveganja in zajema vse faze v proizvodnji ter vse vrste obratov, v katerih potekajo proizvodnja, skladiščenje, promet in uporaba proizvodov za prehrano živali, in dejavnost posrednikov. Število inšpekcijskih pregledov ter število odvzemov vzorcev krme, dodatkov in premiksov je odvisno od ugotovljenega stanja v preteklosti in splošnega stanja v državi oziroma od priporočil Evropske komisije.
VURS pripravi skupno poročilo o izvedbi programa nadzora in poroča Evropski komisiji.

Za spremljanje zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov, premiksov in za določanje maksimalnih vrednosti parametrov zdravstvene ustreznosti in kakovosti krme, dodatkov, premiksov sprejme minister letni program monitoringa (v nadaljnjem besedilu: monitoring).
Letni program monitoringa lahko vključuje uvedbo preskusnih metod na področju krme, dodatkov, premiksov, ki so potrebni za izvajanje monitoringa. Ministrstvo zagotovi sredstva za izvajanje monitoringa.

Minister za izvajanje tega zakona in predpisov EU sprejema podzakonske predpise, ki urejajo krmo, dodatke in premikse.

Stroške preiskav krme, dodatkov in premiksov, ki so bile opravljene na zahtevo pristojnega inšpektorja zaradi ugotovitve zdravstvene ustreznosti oziroma kakovosti krme, dodatkov in premiksov, plača imetnik, če je izvid zanj neugoden.
Stroške postopka pri pridobivanju dokumentacije za registracijo obratov ter stroške ocenjevanja krme, dodatkov in premiksov v preskusnih laboratorijih in stroške izdaje potrdila o opravljenih preiskavah plača predlagatelj.
Višino in način plačevanja stroškov po tem zakonu predpiše minister.

Z globo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če proizvaja, skladišči ali daje v promet ali uporablja za krmljenje živali krmo, dodatke in premikse, ki niso kakovostno ustrezni, označeni in pakirani na predpisan način (prvi in četrti odstavek 3. člena);
– če daje v promet krmo, dodatke ali premikse, ki jim je potekel rok uporabe (drugi odstavek 3. člena);
– če daje v promet krmo v nasprotju s 3.a členom tega zakona;
– če daje v promet krmo, dodatke in premikse, ki niso označeni na predpisan način ali če krme, ki je v prometu v razsutem stanju, ne spremlja predpisan dokument (prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek 4. člena);
– če označi krmo z označbo »ekološka« v nasprotju s 5. členom tega zakona;
– če daje v promet krmo, dodatke in premikse v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena tega zakona;
– če proizvaja, daje v promet ali uporablja krmo z dodatki, premikse iz dodatkov ali dodatke v nasprotju z 10. členom tega zakona;
– če uvaža krmo, dodatke in premikse v nasprotju z 22. členom tega zakona.
Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če uporablja za krmljenje živali krmo, dodatke ali premikse, ki niso zdravstveno ali kakovostno ustrezni (prvi, drugi, tretji in peti odstavek 3. člena).
Z globo od 20.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 200.000 tolarjev do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če daje krmo v promet v razsutem stanju v nasprotju z drugim odstavkom 6. člena tega zakona;
– če opravlja prevoz krme v razsutem stanju v nasprotju z prvim odstavkom 7. člena tega zakona;
– če se krma skladišči v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
– če ne vodi in hrani predpisane evidence (peti in šesti odstavek 8. člena).
Z globo od 25.000 tolarjev do 170.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

Z globo od 200.000 tolarjev do 800.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če inšpektorju za kontrolo kakovosti krme ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (prvi odstavek 32. člena);
– če v določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon (drugi odstavek 32. člena).
Z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

Minister izda predpise na podlagi tega zakona v enem letu od njegove uveljavitve.
Minister določi sezname iz 10. člena tega zakona v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, se do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo naslednji predpisi:
– Pravilnik o kakovosti krme (Uradni list SFRJ, št. 15/89 in 54/90, Uradni list RS, št. 1/95 in 59/99);
– Pravilnik o metodah jemanja vzorcev ter metodah fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških analiz krme (Uradni list SFRJ, št. 15/87, Uradni list RS, št. 37/88, 1/95 in 59/99);
– Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati proizvajalci in posredniki, ki delujejo na področju živalske prehrane (Uradni list RS, št. 22/2000 in 33/2001);
– Pravilnik o zdravstveni ustreznosti krme (Uradni list RS, št. 20/96, 26/97, 22/99, 101/99 in 33/2001);
– Pravilnik o medicirani krmi (Uradni list RS, št. 65/2001).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 125. člen Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00 in 7/02) in 14. člen Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati proizvajalci in posredniki, ki delujejo na področju živalske prehrane (Uradni list RS, št. 22/00 in 33/01).

Do določitve seznamov iz 10. člena tega zakona se lahko proizvajajo in dajejo v promet dodatki, ki so v proizvodnji in prometu na dan uveljavitve tega zakona in so vsebovani v seznamu, ki je na vpogled na ministrstvu.
Minister imenuje člane komisije iz 12. člena tega zakona v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Pravne in fizične osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona v obratih proizvajajo ali dajejo v promet krmo, dodatke in premikse, morajo uskladiti svojo dejavnost glede pogojev za obrate, proizvodno opremo in osebje v osemnajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Obrati iz 8. in 14. člena tega zakona, se morajo v register obratov vpisati najkasneje v osemnajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do pooblastitve laboratorijev iz 20. člena tega zakona opravljata laboratorijske preiskave krme, dodatkov in premiksov za prehrano živali Kmetijski inštitut Slovenije in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Minister imenuje člane sveta iz 21. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do imenovanja inšpektorjev za kontrolo krme opravljajo njihove naloge po tem zakonu kmetijski inšpektorji, na meji pa inšpektorji za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil.

Do uveljavitve predpisov o kakovosti krme v skladu s tem zakonom lahko minister za posamezno vrsto krme izda časovno in količinsko omejen odmik od predpisane kakovosti.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Globe, določene v 36., 37. in 38. členu zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v višini s tem zakonom predpisanih glob.
Določbe četrtega odstavka 36. člena zakona, drugega odstavka 37. člena zakona in četrtega odstavka 38. člena zakona, ki urejajo globe za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.