Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. maja 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki obsega:

– Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih – ZFfS (Uradni list RS, št. 11/01 z dne 16. 2. 2001),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni inšpekciji – ZZdrI-A (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih – ZFfS-A (Uradni list RS, št. 37/04 z dne 15. 4. 2004).

Ta zakon ureja promet in nadzor aktivnih snovi, ki so fitofarmacevtska sredstva (v nadaljnjem besedilu: FFS), registracijo FFS, izdajo dovoljenj na podlagi tega zakona, promet, uporabo in nadzor FFS, ostanke FFS, vodenje registra FFS in registra pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s prometom FFS, sporočanje podatkov in vodenje evidenc v zvezi s FFS, tehnične zahteve za naprave za nanašanje FFS (v nadaljnjem besedilu: naprave) in njihove sestavne dele, pooblastila organov, ki so odgovorni za izvrševanje tega zakona in nadzor nad njegovim izvajanjem ter predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona.
Ta zakon ureja tudi registracijo FFS, ki vsebujejo ali jih sestavljajo gensko spremenjeni organizmi, pod pogojem, da je izpust teh organizmov v okolje dovoljen na podlagi ocene tveganja za okolje v skladu z določbami predpisa, ki ureja gensko spremenjene organizme.
Uvoz FFS na območje Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in izvoz iz območja EU urejajo ta zakon in predpisi, ki urejajo uvoz na območje EU in izvoz iz območja EU določenih nevarnih kemikalij.
FFS se razvrščajo, pakirajo in označujejo v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije.
Proizvodnjo FFS, promet za potrebe proizvodnje FFS, sporočanje, ki se nanaša na vsebino varnostnega lista in dobro laboratorijsko prakso ter njihov nadzor urejajo predpisi o kemikalijah.
Odpadke FFS in njihovo odpadno embalažo ter stanje imisij FFS v okolju urejajo predpisi o varstvu okolja.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Fitofarmacevtska sredstva so v končni obliki aktivne snovi in pripravki, ki so namenjeni za:
– varstvo rastlin oziroma rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi oziroma preprečevanje delovanja škodljivih organizmov;
– vpliv na življenjske procese rastlin, drugače kot s hranili;
– ohranjanje rastlinskih proizvodov, če niso predmet drugih predpisov;
– zatiranje nezaželenih rastlin, delov rastlin, zadrževanje ali preprečevanje nezaželene rasti rastlin.
2. Ostanki FFS so ena ali več snovi, ki so v oziroma na rastlinah oziroma proizvodih rastlinskega izvora, v užitnih živalskih proizvodih, v zemlji ali drugod v okolju, in so posledica uporabe FFS, vključno z njegovimi metaboliti, ali proizvodi, ki so posledica njihovega razgrajevanja ali reakcije.
3. Pripravki so mešanice ali raztopine dveh ali več snovi, od katerih je najmanj ena aktivna snov.
4. Snovi so kemijski elementi in njihove spojine, ki se pojavljajo v naravi ali so pridobljeni v proizvodnem procesu, vključno z vsako nečistoto, ki je neizogibna posledica proizvodnega procesa.
5. Aktivne snovi so snovi ali mikroorganizmi, vključno z virusi, ki imajo splošen ali poseben učinek na škodljive organizme ali na rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode.
6. Seznam aktivnih snovi sestavljajo aktivne snovi, ki imajo dovoljenje za uporabo v FFS v državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in pogoji, pod katerimi se te snovi lahko uporabljajo (v nadaljnjem besedilu: seznam).
7. Stare aktivne snovi so aktivne snovi, ki niso na seznamu, in so bile registrirane in dane v promet pred 26. julijem 1993 v katerikoli državi članici EU.
8. Nove aktivne snovi so aktivne snovi, ki niso na seznamu, in so bile registrirane in dane v promet po 26. juliju 1993 v katerikoli državi članici EU.
9. FFS je identično, če je vsebnost aktivne snovi enaka v okviru mednarodno predpisanih odstopanj, vključno z nečistočami in drugimi sestavinami v aktivni snovi, in če se ujemajo fizikalno-kemijske lastnosti pripravka, oznake, pakiranje in embalaža, razen trgovskega imena pripravka.
10. Rastline so žive rastline in živi deli rastlin, vključno s svežim sadjem in semenom.
11. Rastlinski proizvodi so proizvodi iz rastlin v nepredelanem stanju ali po enostavni obdelavi, kot je mletje, sušenje ali stiskanje, razen rastlin iz prejšnje točke.
12. Škodljivi organizmi rastlin ali rastlinskih proizvodov so organizmi, ki pripadajo živalskemu ali rastlinskemu svetu, kakor tudi virusi, bakterije, mikoplazme ter drugi patogeni organizmi.
13. Živali so živali iz vrst, ki jih običajno krmi oziroma vzreja človek.
14. Okolje je voda, zrak, zemlja, divje vrste favne in flore in vsi medsebojni odnosi med njimi.
15. Promet je vsaka dobava FFS odplačno ali brez plačila, razen skladiščenja ali razpolaganja pred odpremo, s carinskega območja držav članic EU ter uvoz FFS, ki pomeni vnos FFS na carinsko območje držav članic EU.
15.a Registracija FFS je predpisan postopek, s katerim pristojni organ po prejemu vloge vlagatelja registrira FFS za dajanje v promet in uporabo na ozemlju Republike Slovenije.
16. Dobra kmetijska praksa je opravljanje kmetijske dejavnosti na način, ki omogoča dobro gospodarjenje s kmetijsko zemljo in reprodukcijskim materialom ob upoštevanju naravne danosti kmetijskega prostora. Dobra kmetijska praksa zajema optimalno kombinacijo agrotehničnih ukrepov, da se ohrani naravna rodovitnost kmetijske zemlje in da se prepreči obremenjenost okolja, pretirano uporabo mineralnih in organskih gnojil in FFS ter, da se pridelajo rastline ali rastlinski proizvodi, namenjeni za živila, ki vsebujejo najnižjo možno količino ostankov FFS.
17. Integrirano varstvo rastlin je optimalna kombinacija biotičnih, biotehnoloških, kemijskih, obdelovalnih ali gojitvenih ukrepov pri gojenju rastlin, pri čemer se uporaba kemijskih sredstev za varstvo rastlin omeji na najnujnejšo količino dovoljenih FFS, ki so potrebna za zadrževanje populacije škodljivih organizmov pod mejo, ki povzroča gospodarsko nesprejemljivo škodo ali izgubo (prag škodljivosti).
18. Naprave za nanašanje FFS so stroji in naprave za nanašanje FFS, vključno z njihovimi sestavnimi deli, ki vplivajo na natančnost nanašanja.
19. Pristojni organ za registracijo, izvrševanje upravnih nalog na področju prometa in naprav za nanašanje FFS, nadzor nad izvajanjem tega zakona ter poročanje Evropski komisiji je pristojni organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, določen v skladu z uredbo Vlade Republike Slovenije.

FFS se ne sme dati v promet in uporabljati na ozemlju Republike Slovenije, če ni registrirano, oziroma če zanj ni izdano dovoljenje v skladu s tem zakonom.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so proizvodnja, skladiščenje in promet z neregistriranimi FFS dovoljeni, če so namenjena za uporabo v drugi državi članici EU ter je v tej državi članici FFS registrirano in ima ta država predpisan inšpekcijski nadzor glede registracije FFS.
Za preskušanje v raziskovalne in razvojne namene, ki ne vključuje izpuščanja neregistriranega FFS v okolje, ni potrebno pridobiti dovoljenja pristojnega organa.

FFS kot pripravek se lahko da v promet, če je registrirano pri pristojnemu organu in razvrščeno, pakirano, označeno in opremljeno z etiketo z navodilom za uporabo v skladu s predpisi o nevarnih snoveh in pripravkih ter v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.
FFS kot aktivna snov se lahko da v promet, če je registrirano pri pristojnem organu in razvrščeno, pakirano in označeno v skladu s predpisi o nevarnih snoveh in v skladu s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.
FFS ne sme biti v prometu, če mu je potekel rok uporabe.
Predpis o razvrščanju, pakiranju, označevanju in opremljanju FFS z navodilom za uporabo na podlagi tega zakona, izda minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

S prometom FFS se lahko ukvarjajo pravne in fizične osebe s sedežem v državi članici EU, ki poleg drugih predpisanih pogojev izpolnjujejo tudi posebne pogoje glede prostorov, opreme in kadrov, kar ugotovi pristojni organ z odločbo v upravnem postopku, s katero jim določi tudi registrsko številko za vpis v register pravnih in fizičnih oseb za promet s FFS.
Pravne in fizične osebe iz prejšnjega odstavka morajo imeti odgovorno osebo za promet s FFS, ki skrbi za izdajo FFS, sporočanje in vodenje evidenc.
Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe glede prostorov in opreme za promet s FFS, predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
Natančnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe iz prvega odstavka tega člena glede kadrov in strokovnega izpopolnjevanja, predpiše minister.
Register iz prvega odstavka tega člena se vodi pri pristojnem organu in mora vsebovati vsaj naslednje podatke: firmo oziroma ime in priimek osebe, ki se ukvarja s prometom, njen naslov oziroma sedež, naslov oziroma sedež podružnice, ter ime in priimek odgovorne osebe.

Pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s prometom s FFS, morajo voditi evidenco o količini nabavljenih FFS, količini FFS v prometu, količini skladiščenih FFS, količini FFS, ki so bila vzeta iz prometa in o tem najkasneje do 31. marca za preteklo leto, obvestiti pristojni organ.
Pravne in fizične osebe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona morajo poleg evidence iz prejšnjega odstavka voditi tudi evidenco o uporabi in sporočati podatke o uporabi najkasneje do 31. marca za preteklo leto.
Pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s prometom registriranih FFS, ki so glede na nevarnost razvrščena med FFS z oznako T, morajo poleg evidence iz prvega odstavka tega člena voditi tudi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
– podatke o FFS (trgovsko ime, namen uporabe, rok trajanja),
– datum prodaje oziroma izdaje FFS,
– količina prodanega oziroma izdanega FFS,
– za pravne osebe navedbo firme, sedeža in davčne številke, za
– fizične osebe pa navedbo imena in priimka, naslova in EMŠO,
– podpis izročevalca in prejemnika.
Podatke iz prejšnjega odstavka morajo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s prometom FFS, hraniti najmanj pet let in jih na zahtevo pristojnega organa posredovati v pregled.
Natančnejšo vsebino in način vodenja evidenc ter sporočanja predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.

FFS se lahko glede na razvrstitev v skupino nevarnosti, embalaže in način uporabe prodajajo:
– le v specializiranih prodajalnah s FFS ali;
– tudi v cvetličarnah in prodajalnah z neživilskim blagom ali;
– tudi v posebnem delu prodajaln z živili.
Mesto prodaje določi pristojni organ v odločbi o registraciji na predlog komisije za FFS (v nadaljnjem besedilu: komisija).
FFS, za katera je v odločbi o registraciji določeno, da se prodajajo v specializiranih prodajalnah s FFS, se smejo prodati le uporabniku, ki predloži veljavno dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti v skladu s predpisom iz 9. člena tega zakona.

FFS se morajo pravilno uporabljati.
Pravilna uporaba pomeni uporabo FFS v skladu z navodilom za uporabo in navedbo na etiketi, vključno s pripravo predpisane koncentracije FFS, spoštovanje načel dobre kmetijske prakse, integriranega varstva rastlin, če je mogoče, ter varstva okolja in neciljnih organizmov.
Uporaba zračnih plovil za nanos FFS ni dovoljena.
Uporaba FFS na način, ki bi povzročil onesnaženje stanovanjskih, gospodarskih in podobnih objektov, kjer se zadržujejo ljudje in živali ter onesnaženje sosednjih zemljišč in vod, ni dovoljena.
Uporabniki FFS, ki so izvajalci varstva rastlin v skladu z 9. členom tega zakona, morajo na predpisan način voditi evidence o uporabi FFS, poskrbeti za pravilno shranjevanje FFS in ravnanje z odpadki FFS, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
Svetovati, oglaševati ali priporočati se sme le uporaba registriranih FFS za namene, določene z odločbo o registraciji in navodilom za uporabo ter v skladu z navedbo na etiketi.
Minister predpiše dolžnosti uporabnikov glede uporabe FFS ter natančnejšo vsebino in način vodenja evidence.

Pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je tržni proizvajalec, lahko uporablja FFS le, če izpolnjuje predpisane pogoje glede izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti in FFS nanaša z ustreznimi napravami za nanašanje FFS.
Podrobne pogoje glede strokovnega usposabljanja ter vsebine in načina opravljanja preskusa znanja iz FFS predpiše minister.

Predpisane mejne vrednosti ostankov FFS v oziroma na rastlinah oziroma rastlinskih proizvodih ne smejo biti presežene.
Če se ugotovi, da so predpisane mejne vrednosti ostankov FFS v oziroma na rastlinah oziroma rastlinskih proizvodih presežene, jih je treba uničiti oziroma na drug način preprečiti njihovo uporabo za prehrano ljudi in živali.
Mejne vrednosti ostankov FFS v oziroma na rastlinah oziroma rastlinskih proizvodih ter ukrepe, ki se izvedejo v primeru laboratorijsko potrjene prekoračitve, predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom.

Registrirana FFS, ki so glede na nevarnost razvrščena kot T+, ne smejo biti dana v prost promet in splošno uporabo.
Promet in nanašanje FFS iz prejšnjega odstavka sta dovoljena le pravnim in fizičnim osebam, ki imajo zaposleno osebje, strokovno usposobljeno za delo s strupi, izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov in opreme in imajo dovoljenje pristojnega organa za opravljanje takšne dejavnosti.
Natančnejše pogoje glede prostorov, opreme in osebja predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.

Če glede na tehnična in znanstvena spoznanja obstaja utemeljen sum, da registrirano FFS predstavlja nevarnost za zdravje ljudi oziroma za okolje, minister omeji ali prepove promet oziroma uporabo FFS na ozemlju Republike Slovenije ali na posameznih območjih.
Če FFS vsebuje določene aktivne snovi, katerih promet oziroma uporaba je s predpisi Evropske komisije omejena ali prepovedana, minister prepove ali omeji promet oziroma uporabo FFS, ki vsebujejo takšno aktivno snov.

Za registracijo FFS se pri pristojnem organu vloži zahtevek in mu priloži predpisano dokumentacijo za oceno aktivnih snovi v FFS iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, razen v primerih iz drugega odstavka 16. člena tega zakona ter predpisano dokumentacijo za oceno FFS iz prvega odstavka 16. člena tega zakona in druge podatke, dokumente in vzorce, ki so potrebni za ugotavljanje pogojev za registracijo, če tako zahteva pristojni organ.
Aktivne snovi in FFS ocenjujejo usposobljeni strokovni delavci (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalci) izvajalcev javne službe po tem zakonu, ki ne smejo biti hkrati člani komisije iz 20. člena tega zakona. Ocenjevalce glede na področja dela imenuje minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, in ministrom, pristojnim za okolje.
Na podlagi ocene FFS, ki jo izdelajo ocenjevalci iz prejšnjega odstavka, in na podlagi mnenja komisije končno odločitev o registraciji FFS sprejme pristojni organ v soglasju z organom, pristojnim za kemikalije.
Podrobnejše pogoje glede strokovne usposobljenosti ocenjevalcev predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, in ministrom, pristojnim za okolje.
Pri presoji pogojev za registracijo FFS na podlagi aktivnih snovi, uvrščenih na seznam, ali na podlagi odločbe Evropske komisije o popolni dokumentaciji, se uporabljajo enotna načela za ocenjevanje FFS, ki jih predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, in ministrom, pristojnim za okolje.
Pri presoji pogojev za registracijo FFS na podlagi aktivnih snovi, ki še niso na seznamu in nimajo popolne dokumentacije, se uporabijo pogoji iz drugega odstavka 23. člena tega zakona.
Minister lahko za ocenjevanje FFS pooblasti tudi strokovno institucijo, ki je za registracijo FFS pooblaščena v drugi državi članici EU.

Zahtevek za registracijo FFS lahko vloži proizvajalec, pravna ali fizična oseba, ki nastopa v imenu in za račun proizvajalca ter je odgovorna za prvo dajanje FFS v promet na ozemlju Republike Slovenije in ima sedež na območju ene od držav članic EU.

Za oceno aktivnih snovi je treba zahtevku priložiti vsaj naslednjo dokumentacijo:
– identiteto aktivne snovi,
– fizikalno-kemijske lastnosti,
– dodatne informacije o aktivni snovi (uporaba, način delovanja, skladiščenje, varnostni ukrepi in podobno),
– analitske metode,
– toksikološke in metabolne študije,
– podatke o ostankih aktivne snovi v oziroma na rastlinah oziroma rastlinskih proizvodih, živilih in krmi,
– podatke o tem, kaj se zgodi z aktivno snovjo po uporabi v okolju,
– ekotoksikološke študije,
– povzetek in oceno iz sedme in osme alinee tega odstavka,
– predlog in obrazložitev predloga razvrstitve in označevanja v skladu s predpisi o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi,
– v primeru aktivne snovi na osnovi mikroorganizmov ali virusov, podatke o mikroorganizmih ali virusih,
– dokumentacijo za oceno pripravka na osnovi te aktivne snovi,
– varnostni list, izdelan v skladu s predpisi o kemikalijah,
– druge podatke, če so potrebni.
Ne glede na prejšnji odstavek, vlagatelj v primerih, ko vsi zahtevani podatki niso na voljo, namesto manjkajočih podatkov k vlogi priloži ustrezno obrazložitev in utemeljitev. Pristojni organ od primera do primera oceni ustreznost vloge.
Natančnejšo vsebino zahtevane dokumentacije iz prvega odstavka tega člena predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, in ministrom, pristojnim za okolje.

Zahtevku za registracijo FFS je treba priložiti naslednjo dokumentacijo:
– identiteto pripravka,
– fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti pripravka,
– podatke o uporabi pripravka,
– dodatne informacije o pripravku,
– analitske metode,
– podatke o učinkovitosti,
– toksikološke študije,
– ostanke v oziroma na rastlinah oziroma rastlinskih proizvodih, živilih in krmi,
– podatke o tem, kaj se zgodi s FFS po uporabi v okolju,
– ekotoksikološke študije,
– povzetek in oceno devete in desete alinee tega odstavka,
– predlog in obrazložitev predloga razvrstitve, pakiranja in označevanja v skladu s predpisi o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov,
– podatke o FFS na podlagi mikroorganizmov in virusov,
– varnostni list, izdelan v skladu s predpisi o kemikalijah,
– etiketo z navodilom za uporabo,
– druge podatke, če so potrebni.
Če FFS vsebuje aktivno snov, ki je že na seznamu, aktivne snovi ob upoštevanju pogojev za uvrstitev na seznam ni treba ponovno ocenjevati, če se stopnja čistosti in vrsta nečistot bistveno ne razlikuje od sestave, navedene v dokumentaciji za uvrstitev aktivne snovi na seznam. Zahtevku za registracijo FFS je treba predložiti podatke za ugotovitev identičnosti aktivne snovi.
Ne glede na prvi odstavek tega člena, vlagatelj v primerih, ko vsi zahtevani podatki niso na voljo, namesto manjkajočih podatkov k vlogi priloži ustrezno obrazložitev in utemeljitev. Pristojni organ od primera do primera oceni ustreznost vloge.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je treba zahtevku za priznavanje registracije FFS, ki je že registrirano v drugi državi članici EU, v skladu s 23.a členom tega zakona, priložiti podatke o identiteti aktivne snovi, podatke o identiteti FFS, dokazilo o registraciji FFS v drugi državi članici EU, povzetke dokumentacije iz prvega odstavka prejšnjega člena in prvega odstavka tega člena ter utemeljitev primerljivosti pogojev uporabe tega FFS.
Natančnejšo vsebino zahtevane dokumentacije iz prvega odstavka tega člena predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.

Pri izdelavi dokumentacije se lahko priznava tuja dokumentacija o poskusih na živalih, če so bili poskusi za FFS, ki je predmet registracije, izdelani v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse.
Zaradi preprečitve podvajanja poskusov na vretenčarjih, mora vlagatelj zahtevka za registracijo pred začetkom izvajanja poskusov na vretenčarjih poizvedeti pri pristojnem organu ali je že registrirano identično FFS ter ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež imetnika ali imetnikov že registriranega oziroma registriranih FFS.
Poizvedbi mora vlagatelj priložiti dokazila, da domači ali tuji proizvajalec namerava FFS registrirati in da je na razpolago predpisana dokumentacija.
Če pristojni organ ugotovi, da vlagatelj vlaga zahtevek za registracijo FFS, ki je identično že registriranemu FFS drugega imetnika, mu posreduje podatke o imenu in priimku ter naslovu oziroma firmi in sedežu imetnika ali imetnikov že registriranega FFS ter o tem obvesti imetnike že registriranih FFS.
Vlagatelj novega zahtevka in imetniki že registriranega FFS storijo vse, da dosežejo sporazum o skupni uporabi podatkov tako, da se prepreči podvajanje poskusov na vretenčarjih.
Za opravljanje poskusov na živalih je treba predhodno pridobiti dovoljenje upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.

V postopku registracije FFS pristojni organ ne sme v korist drugih vlagateljev uporabljati:
1. podatkov iz dokumentacije o aktivni snovi, priloženih zahtevku za registracijo oziroma izdajo dovoljenja, razen če:
– se za uporabo takih podatkov drugi vlagatelj sporazume s prvim vlagateljem oziroma imetnikom registracije in to dokaže z ustreznim dokumentom, ali
– je preteklo najmanj deset let od prve uvrstitve aktivne snovi na seznam, ali
– je preteklo najmanj deset let od prve registracije aktivne snovi v katerikoli državi članici EU, ali
– je preteklo pet let od registracije na podlagi prejetih dodatnih podatkov, potrebnih za prvo uvrstitev aktivne snovi na seznam, razen če to petletno obdobje preteče pred pretekom desetletnega obdobja iz druge in tretje alinee te točke, kar velja za spremembo pogojev za uvrstitev aktivne snovi oziroma za podaljšanje uvrstitve aktivne snovi na seznam;
2. podatkov iz dokumentacije o FFS, priloženih zahtevku za registracijo, razen če:
– se za uporabo takih podatkov drugi vlagatelj sporazume s prvim vlagateljem oziroma imetnikom registracije in to dokaže z ustreznim dokumentom, ali
– je preteklo deset let od prve registracije FFS, ki vsebuje nove ali stare aktivne snovi, v katerikoli državi članici EU.

Odločbo o registraciji FFS iz 23., 23.a, 24., 25., 26. in 27. člena tega zakona izda pristojni organ v soglasju z organom, pristojnim za kemikalije, na podlagi predloga komisije, ki pri tem upošteva ocene ocenjevalcev iz 13. člena tega zakona, najpozneje v dvanajstih mesecih po prejemu popolne vloge.
Če organ, pristojen za kemikalije, soglasja ne da ali soglasje umakne, mora pisno obrazložiti svojo strokovno utemeljitev.
Ne glede na prvi odstavek tega člena predlog komisije ni potreben pri spremembah odločb o registraciji FFS, ki se izdajajo zaradi manjših sprememb, ki ne vplivajo na nevarnost za zdravje ljudi in okolje (sprememba trgovskega imena, sprememba proizvajalca oziroma zastopnika, spremembe sestave, ki se v skladu z mednarodnimi standardi štejejo za manjše spremembe, in podobno).
Odločba o registraciji se glasi na FFS in proizvajalca oziroma vlagatelja. Iz odločbe mora biti razvidno tudi trgovsko ime FFS, ime in vsebnost aktivnih in drugih nevarnih snovi v FFS, podatki o uporabi, razvrstitev in označitev FFS, mesto prodaje, karenca ter mejne vrednosti ostankov FFS.

Komisijo sestavljajo strokovnjaki, ki jih imenuje minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, in ministrom, pristojnim za okolje.
Člani komisije ne smejo biti v smislu nezdružljivosti interesov povezani z vlagatelji ali s pravnimi ali fizičnimi osebami, ki proizvajajo ali opravljajo promet s FFS.
Podrobnejše pogoje glede sestave in načina dela komisije predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, in ministrom, pristojnim za okolje.

Pristojni organ mora ob upoštevanju predpisov, ki urejajo prost dostop do podatkov o okolju, obravnavati podatke vlagatelja zahtevka za registracijo FFS, ki vsebujejo podatke o industrijski in komercialni dejavnosti vlagatelja kot tajne, če tako zahteva vlagatelj zahtevka.
Tajnost ne velja za:
– imena in vsebnost vseh aktivnih snovi in ime FFS,
– imena drugih snovi, ki se razvrščajo kot nevarne v skladu s predpisi o razvrščanju, označevanju in pakiranju nevarnih snovi,
– fizikalno-kemijske podatke o aktivnih snoveh in FFS,
– načine preprečevanja škodljivih učinkov aktivnih snovi oziroma FFS,
– povzetek rezultatov testov za ugotovitev učinkovitosti in neškodljivosti snovi ali FFS za ljudi, živali in okolje,
– priporočene postopke in varnostne ukrepe za zmanjšanje tveganja pri prekladanju, skladiščenju, prevozu, požaru in ob drugih nevarnostih,
– metode za določanje vsebnosti aktivnih snovi, nečistot in drugih sestavin v aktivni snovi in ostankov FFS,
– načine dajanja FFS v promet in njegovo pakiranje,
– dekontaminacijske postopke v primeru izlitja ali izpusta,
– prvo pomoč in zdravljenje ljudi v primeru poškodb.
Če vlagatelj zahtevka naknadno razkrije prej tajne podatke, mora o tem obvestiti pristojni organ.

Imetnik registracije ali tisti, ki mu je bila odobrena razširitev uporabe registriranega FFS, mora nemudoma obvestiti pristojni organ o vseh novih podatkih o možnem nevarnem vplivu vsakega FFS ali ostanka FFS na zdravje ljudi, živali, podtalnico oziroma na okolje.
Dolžnost iz prejšnjega odstavka velja tudi za uporabnike FFS, ki opazijo nevarni vpliv FFS na zdravje ljudi, živali, podtalnico oziroma okolje.

FFS se registrira, če so aktivna snov oziroma aktivne snovi v tem FFS uvrščene na seznam, na podlagi dokumentacije iz prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena tega zakona in je v skladu s predpisom, ki ureja enotna načela za ocenjevanje FFS iz 13. člena tega zakona, ugotovljena skladnost s pogoji iz 1. do 4. točke naslednjega odstavka.
Ne glede na prejšnji odstavek se FFS registrira na podlagi dokumentacije iz drugega odstavka 15. člena in tretjega odstavka 16. člena tega zakona, tudi kadar glede aktivne snovi oziroma aktivnih snovi v tem FFS postopek za vključitev na seznam še teče, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da je v skladu z znanstvenim in tehničnim razvojem ter iz ocene FFS ugotovljeno, da pri pravilni uporabi:
– učinkovito deluje;
– nima nesprejemljivega učinka na gojene rastline ali rastlinske proizvode;
– ne povzroča nepotrebnega trpljenja vretenčarjev in drugih živali, ki se jih zatira;
– nima neposrednega ali posrednega škodljivega vpliva na zdravje ljudi oziroma živali;
– nima čezmernega vpliva na okolje, zlasti na onesnaženje voda, vključno s pitno vodo in podtalnico in na neciljne organizme;
2. da se z metodami, sprejetimi po predpisanem postopku EU ali dogovorjenimi med pristojnimi organi držav članic EU, lahko določi vsebnost aktivnih snovi ter toksikološko in ekotoksikološko pomembnih nečistot in sestavin;
3. da se z ustreznimi analizami lahko določi ostanke FFS, pomembne za zdravje ljudi oziroma okolje, ki so posledica dovoljenega načina uporabe;
4. če se fizikalno-kemijske lastnosti sredstva štejejo za sprejemljive ob ustrezni uporabi in skladiščenju FFS.
Dokumentacija iz 15. in 16. člena tega zakona, priložena zahtevku za registracijo, mora biti pripravljena na podlagi testov in analiz, ki jih predpiše minister. Teste in analize je treba izvesti v razmerah kmetijske pridelave, varstva rastlin ter okolja, ki so primerljive z razmerami, v katerih se bo FFS na ozemlju Republike Slovenije uporabljalo. Testi in analize za pridobitev podatkov o lastnostih in varnosti FFS za zdravje ljudi in živali ter za okolje se morajo opraviti v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse. Testi in analize za ugotavljanje učinkovitosti FFS se morajo opraviti v organizacijah, ki imajo potrdilo pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev glede dobre poskusne prakse.
FFS, namenjeno uporabi v kmetijstvu, se lahko na podlagi zahtevka vlagatelja registrira tudi za uporabo na nekmetijskih površinah, če izpolnjuje pogoje iz 1. do 4. točke drugega odstavka tega člena. Vlagatelj mora predložiti predpisano dokumentacijo iz 15. in 16. člena tega zakona.
Minister podrobneje določi teste, analize in dobro poskusno prakso iz tretjega odstavka tega člena.

Proizvajalec lahko zahteva, da se registrira FFS, ki vsebuje aktivno snov ali aktivne snovi, uvrščene na seznam, na podlagi registracije v drugi državi članice EU, če je bilo to FFS registrirano v skladu z enotnimi načeli za ocenjevanje FFS in če so pri predlagani uporabi FFS na ozemlju Republike Slovenije razmere v kmetijski pridelavi, varstvu rastlin ter okolju, vključno s klimatskimi pogoji, pomembne za uporabo sredstva, primerljive z razmerami v drugih državah članicah. V navedenem primeru testov in analiz iz prejšnjega člena ni treba še enkrat opravljati na ozemlju Republike Slovenije. Zahtevku je treba priložiti dokumentacijo iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona in utemeljitev primerljivosti razmer.
Če pristojni organ zahtevek iz prejšnjega odstavka zavrne zaradi neprimerljivosti razmer kmetijske pridelave, varstva rastlin, okolja ali klimatskih pogojev, zahteva, da se testi in analize opravijo tudi v Republiki Sloveniji ter lahko določi dodatne pogoje glede uporabe FFS zaradi:
– posebne ekološke občutljivosti na določenih območjih ali
– drugačnih prehranskih navad prebivalstva.
Pristojni organ strokovno obrazloži svojo odločitev iz prejšnjega odstavka ter o tem obvesti Evropsko komisijo, ki po predpisanem postopku potrdi odločitev pristojnega organa ali zahteva spremembo odločitve pristojnega organa.
V soglasju z vlagateljem iz prvega odstavka tega člena, se lahko predlagana uporaba FFS v postopku registracije spremeni, da bi se na določenem območju izločile vse neprimerljive razmere v kmetijski pridelavi, varstvu rastlin ali okolju (vključno s klimatskimi pogoji), ki so z vidika primerljivosti nepomembne.
Pri odločitvi o registraciji FFS se upošteva tudi pogoje, določene s predpisi EU v zvezi s prometom in uporabo FFS, namenjenimi varovanju zdravja pravnih in fizičnih oseb, ki dajejo FFS v promet, ter uporabnikov FFS.
Z odločbo o registraciji FFS lahko pristojni organ omeji uporabo FFS zaradi razlik v prehranskih navadah prebivalstva v državah članicah EU in zaradi preprečevanja izpostavljenosti potrošnikov kontaminaciji s hrano, višji od sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI) ostankov FFS.

Pristojni organ registrira FFS za dobo največ deset let, glede na predlog komisije.
Registracija se lahko večkrat podaljša, vsakič za dobo največ deset let. Zahtevek za podaljšanje registracije mora imetnik registracije vložiti pri pristojnem organu najmanj dvanajst mesecev pred potekom registracije.
Če obstaja sum, da so pogoji, na podlagi katerih je bilo FFS registrirano, spremenjeni, pristojni organ zahteva celotno dokumentacijo za oceno FFS na novo oziroma tisti del dokumentacije, ki ga potrebuje za odločitev o podaljšanju registracije.
Registrirano FFS se lahko kadarkoli ponovno oceni, če se pojavi sum, da katerakoli zahteva iz 1. do 4. točke drugega odstavka 23. člena tega zakona ni več izpolnjena. V takem primeru se od imetnika registracije ali pravne oziroma fizične osebe, kateri je bila dovoljena razširitev uporabe FFS iz 32. člena tega zakona, lahko zahtevajo dodatni podatki in dokumentacija za ponovno oceno FFS.

Če FFS vsebuje novo aktivno snov, za katero vlagatelj zahtevka za registracijo FFS predloži dokumentacijo iz prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena tega zakona in je Evropska komisija izdala odločbo o popolnosti dokumentacije, lahko pristojni organ v treh letih od izdaje odločbe Evropske komisije izda odločbo o začasni registraciji FFS za največ tri leta, če FFS izpolnjuje pogoje iz 1. do 4. točke drugega odstavka 23. člena tega zakona.
V odločbi o začasni registraciji iz prejšnjega odstavka se začasno določi mejne vrednosti ostankov FFS v kmetijskih proizvodih. Pri določitvi začasne mejne vrednosti ostankov se upošteva pogoje predlagane uporabe FFS.
Promet kmetijskih proizvodov, tretiranih s FFS iz prvega odstavka tega člena, je dovoljen na območju držav članic EU, če je bila v državi izvora kmetijskega proizvoda izdana odločba o začasni registraciji FFS in če določena začasna mejna vrednost ostankov FFS ni presežena.
Če Evropska komisija z odločbo podaljša rok iz prvega odstavka tega člena, lahko pristojni organ države članice podaljša začasno registracijo FFS.

Pristojni organ lahko na zahtevo imetnika registracije ali po uradni dolžnosti spremeni odločbo o registraciji, če se spremenijo okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo odločbe o registraciji.
Pristojni organ spremeni odločbo o registraciji FFS na zahtevo imetnika registracije tudi, če gre za FFS istega proizvajalca, registrirano v katerikoli državi članici EU pod drugim trgovskim imenom in je identično FFS, registriranemu v Republiki Sloveniji.
Pristojni organ lahko zahteva dodatne podatke, dokumente in vzorce, ki jih potrebuje za presojo upravičenosti spremembe odločbe o registraciji.

Registracija preneha:
1. s pretekom časa, za katerega je bila odločba o registraciji izdana, če se registracija ne podaljša;
2. z razveljavitvijo odločbe o registraciji:
– na zahtevo imetnika registracije,
– če pogoji za registracijo niso več izpolnjeni,
– v primerih prepovedi prometa ali uporabe FFS na celotnem ozemlju Republike Slovenije iz 12. člena tega zakona,
– če imetnik registracije ne predloži dokumentacije iz prvega odstavka 16. člena tega zakona v roku, predpisanem v seznamu,
– če se aktivna snov izbriše iz seznama;
3. z razveljavitvijo odločbe o začasni registraciji, če se aktivna snov v primerih iz 25. člena tega zakona ne uvrsti na seznam.
Če se imetnik registracije pred iztekom veljavnosti odloči, da določenega FFS ne bo več dajal v promet in uporabo, mora najmanj šest mesecev pred prenehanjem prometa s tem FFS o tem obvestiti pristojni organ in priložiti obrazložitev.
Ne glede na določbe prvega odstavka 3. člena tega zakona je po preteku časa, za katerega je bila odločba o registraciji izdana, FFS lahko v prometu še največ 18 mesecev zaradi odprodaje obstoječih zalog.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ odloči, da je treba po preteku časa, za katerega je bila odločba o registraciji izdana, zaloge tega FFS odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo nevarne odpadke. Pristojni organ lahko tudi v odločbi o razveljavitvi registracije FFS imetniku registracije določi obdobje, v katerem lahko odproda obstoječe zaloge FFS ali odstrani te zaloge v skladu s predpisi, ki urejajo nevarne odpadke.
Podrobnejše pogoje o ravnanju z zalogami FFS iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

Na podlagi izdanih odločb o registraciji, pristojni organ vodi register FFS. Seznam registriranih FFS se enkrat letno objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, spremembe pa vsaj dvakrat letno.
Register FFS vsebuje vsaj naslednje podatke:
– carinsko oznako,
– trgovsko ime FFS,
– ime in vsebnost vseh aktivnih snovi v FFS,
– ime proizvajalca oziroma zastopnika v Republiki Sloveniji,
– oznako iz razvrstitve v ali izven skupine nevarnosti,
– številko in datum odločbe o registraciji,
– mesto prodaje iz 7. člena tega zakona.

O uvrstitvi aktivne snovi na seznam, o spremembah seznama in o izbrisu aktivne snovi iz seznama odloča Evropska komisija. Seznam je objavljen v Uradnem listu EU.
Vlagatelj vloži vlogo za uvrstitev aktivne snovi na seznam pri pristojnem organu katerekoli države članice EU in ji priloži dokumentacijo iz prvega odstavka 15. in prvega odstavka 16. člena tega zakona. Pristojni organ v čim krajšem času pregleda dokumentacijo in če je dokumentacija popolna, obvesti vlagatelja, naj pošlje vlogo z dokumentacijo Evropski komisiji in vsem drugim državam članicam EU. Evropska komisija izda odločbo o popolnosti vloge in posreduje dokumentacijo v ocenjevanje Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: odbor). Če odbor meni, da za ocenitev dokumentacije ni dovolj podatkov, Evropska komisija vlagatelja zahtevka pozove, naj vlogo dopolni. Če Evropska komisija predvideva negativno odločitev, pozove vlagatelja, da poda svoje mnenje na njene ugotovitve. Če aktivna snov izpolnjuje predpisane pogoje, se uvrsti na seznam po predpisanem postopku EU.
Aktivno snov se uvrsti na seznam za obdobje največ deset let, če se glede na trenutna znanstvena spoznanja lahko pričakuje, da FFS, ki vsebujejo to aktivno snov, izpolnjujejo naslednje pogoje:
– njihova uporaba, pri nanašanju v skladu z dobro kmetijsko prakso, nima čezmernega škodljivega vpliva na zdravje ljudi ali živali ali nesprejemljivega vpliva na okolje;
– njihovi ostanki, pri nanašanju v skladu z dobro kmetijsko prakso, nimajo čezmernega škodljivega vpliva na zdravje ljudi ali živali ali na podtalnico ali nesprejemljivega vpliva na okolje, in da se te ostanke, če so toksikološko ali za okolje pomembni, lahko ugotavlja s priznanimi metodami.
Za uvrstitev aktivne snovi na seznam se upošteva poleg pogojev iz prejšnjega odstavka zlasti:
– sprejemljiv dnevni vnos (ADI) za ljudi, kjer je to ustrezno;
– dopustno izpostavljenost izvajalca varstva rastlin;
– kjer je to ustrezno, oceno obnašanja in razporeditve v okolju, kakor tudi vpliva na neciljne vrste.
Nova aktivna snov se prvič uvrsti na seznam, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega in četrtega odstavka tega člena in je bilo to ugotovljeno za najmanj en pripravek, ki vsebuje to aktivno snov.
Pri uvrstitvi aktivne snovi na seznam se določi:
– najmanjša stopnja čistosti aktivne snovi;
– vrsta in najvišja dovoljena vsebnost določenih nečistot;
– omejitve na podlagi ocene podatkov iz 1. do 4. točke drugega odstavka 23.a člena tega zakona, ob upoštevanju razmer v kmetijski pridelavi, varstvu rastlin in okolju, vključno s klimatskimi pogoji;
– vrsta pripravka;
– način uporabe.
V seznamu Evropska komisija določi tudi rok v katerem mora pristojni organ ponovno ugotoviti identiteto aktivnih snovi v registriranih FFS z aktivnimi snovmi, uvrščenimi na seznam ter rok, v katerem mora pristojni organ ponovno preveriti registrirano FFS v skladu z enotnimi načeli za ocenjevanje FFS.
Na zahtevo vlagatelja za podaljšanje uvrstitve aktivne snovi na seznam, se lahko uvrstitev na seznam enkrat ali večkrat podaljša za največ deset let, pri čemer mora biti zahtevek za podaljšanje roka vložen najmanj dve leti pred iztekom uvrstitve. Če je bil zahtevek za podaljšanje vložen pravočasno in Evropska komisija do izteka roka uvrstitve o tem ni odločila, Evropska komisija podaljša uvrstitev aktivne snovi na seznamu za obdobje, ki je potrebno za odločitev.
Pristojni organ lahko kadarkoli predlaga Evropski komisiji postopek preverjanja upravičenosti uvrstitve na seznam po predpisanem postopku EU, če meni, da pogoji iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena niso več izpolnjeni. Če obdobje uvrstitve na seznam med postopkom preverjanja poteče, lahko Evropska komisija podaljša uvrstitev aktivne snovi na seznamu za obdobje, ki je potrebno za odločitev.

Vsako preskušanje v raziskovalne oziroma razvojne namene, ki vključuje izpuščanje neregistriranega FFS v okolje, se lahko izvaja samo na podlagi izdanega dovoljenja za raziskavo oziroma razvoj, ki se ga izda za omejeno količino FFS in omejeno območje preskušanja.
Pristojni organ na podlagi vloge in na podlagi mnenja komisije izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka v upravnem postopku, če FFS ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in živali ali nima nesprejemljivega vpliva na okolje.
Iz dovoljenja morajo biti razvidni podatki o FFS, količina FFS, območje preskušanja in pogoji uporabe ter pravna ali fizična oseba, ki bo izvajala preskušanje.
Dovoljenje se izda za največ dve leti. Dovoljenje se na predlog imetnika lahko podaljša, na podlagi mnenja komisije, če imetnik dovoljenja zaprosi za podaljšanje najmanj štiri mesece pred iztekom veljavnosti dovoljenja in izkaže upravičene razloge za podaljšanje.
Če pristojni organ oceni, da bi predlagani preskusi, za katere je vložena vloga za izdajo dovoljenja, lahko imeli škodljiv vpliv na zdravje ljudi in živali ali nepričakovan škodljiv vpliv na okolje, lahko preskušanje na predlog komisije prepove ali ga dovoli pod pogoji, potrebnimi za preprečitev teh posledic.
Podrobnejšo vsebino zahtevka in dovoljenja za raziskavo oziroma razvoj predpiše minister.

Zaradi nepredvidljive nevarnosti, ki jo predstavlja škodljivi organizem, ki ga ni mogoče zatreti oziroma ustrezno omejiti z registriranimi FFS ali drugimi ukrepi, lahko pristojni organ izda izjemno dovoljenje za promet oziroma uporabo neregistriranega FFS ali neregistrirano uporabo FFS. Postopek za izdajo izjemnega dovoljenja se lahko začne po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. V postopku izdaje dovoljenja pristojni organ zahteva mnenje komisije. Izjemno dovoljenje se izda za največ 120 dni za omejeno in nadzorovano uporabo, ki ne predstavlja nesprejemljive nevarnosti za zdravje ljudi in okolje.
Iz dovoljenja morajo biti razvidni podatki o FFS, količina FFS, območje in pogoji uporabe ter uporabniki.
Pristojni organ lahko izjemno dovoljenje spremeni ali razveljavi, če FFS ni doseglo želenih rezultatov, če FFS ni več potrebno ali, če so škodljive posledice večje od škode, ki jo povzročajo škodljivi organizmi iz prvega odstavka tega člena.
Podrobnejšo vsebino zahtevka in izjemnega dovoljenja predpiše minister.

Pravne osebe, ki opravljajo dejavnost s področja kmetijstva, ali fizične osebe, ki se poklicno ukvarjajo s kmetijstvom, lahko zahtevajo pri pristojnem organu, da se področje uporabe že registriranega FFS razširi za druge manj razširjene namene uporabe.
Pristojni organ lahko odobri razširitev področja uporabe registriranega FFS, če vlagatelj iz prejšnjega odstavka vlogi priloži dokumentacijo oziroma podatke, s katerimi utemeljuje zahtevo za razširitev področja uporabe registriranega FFS. Na podlagi mnenja komisije izda pristojni organ dovoljenje za razširitev uporabe registriranega FFS v soglasju z organom, pristojnim za kemikalije, če so izpolnjeni pogoji iz 1. do 4. točke drugega odstavka 23. člena tega zakona, če je predviden način uporabe FFS v Republiki Sloveniji manj razširjen in če se uporabniki obvestijo o uporabi z dodatno etiketo z navodilom za uporabo oziroma z uradno publikacijo.

Na ozemlju Republike Slovenije je lahko, če je zanj izdano dovoljenje pristojnega organa, v prometu in uporabi FFS, ki je registrirano v drugi državi članici EU in je identično registriranemu FFS v Republiki Sloveniji.
Dovoljenje za promet identičnega FFS iz države članice EU (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za promet identičnega FFS) izda za določen čas pristojni organ v soglasju z organom, pristojnim za kemikalije. Dovoljenje za promet identičnega FFS se izda na podlagi vloge pravne ali fizične osebe iz 5. člena tega zakona. Pristojni organ na podlagi predloženih listin ugotovi identičnost obeh FFS in v upravnem postopku izda dovoljenje za promet takega FFS oziroma izdajo dovoljenja zavrne, če ugotovi, da FFS nista identični.
Vlagatelj vlogi priloži naslednje podatke:
– ime oziroma firmo in naslov vlagatelja;
– trgovsko ime in številko registracije FFS v državi članici EU ter trgovsko ime in številko registracije v Republiki Sloveniji registriranega FFS;
– ime in naslov imetnika registracije FFS ter državo članico EU, v kateri je registriran FFS;
– o aktivni snovi in vrsti pripravka (formulacija), embalaži, etiketi;
– predlog trgovskega imena, pod katerim se bo FFS dajalo v promet na ozemlju Republike Slovenije;
– predlog etikete v slovenskem jeziku, ki mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo opremljanje FFS na ozemlju Republike Slovenije. Na etiketi mora biti razvidno ime in naslov vlagatelja.
Pristojni organ lahko zahteva od vlagatelja tudi vzorec FFS, za katerega se vlaga vloga za izdajo dovoljenja za promet iz prvega odstavka tega člena.
Pristojni organ lahko pri obravnavanju vloge zaprosi za mnenje pristojni organ države članice EU, v kateri je FFS registrirano.
Pravna ali fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje za promet identičnega FFS, lahko prepakira FFS v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko dovoljenje za enkraten promet identičnega FFS iz drugih držav članic EU izda na podlagi vloge tudi pravni ali fizični osebi iz 9. člena tega zakona. Pristojni organ izda dovoljenje za enkraten promet identičnega FFS iz drugih držav članic EU, če je FFS namenjen lastni uporabi, če so vlogi priloženi podatki iz tretjega odstavka tega člena, razen predloga etikete v slovenskem jeziku, in naslednji dokumenti:
– veljavno dokazilo o opravljenem usposabljanju iz 9. člena tega zakona,
– izjavo, da je FFS namenjen lastni uporabi in ga ne bo dajal v promet oziroma uporabo tretjim osebam,
– količino FFS in namen uporabe (npr. posevek, površina, uporaba, ipd.).
Podrobnejše pogoje glede ugotavljanja identičnosti FFS in uporabe predlaganega trgovskega imena ter podrobnejšo vsebino vloge in dovoljenja za promet identičnega FFS iz druge države članice EU predpiše minister.

Javna služba na področju FFS in naprav za nanašanje FFS (v nadaljnjem besedilu: naprave) je z zakonom določena dejavnost, pri izvajanju katere ima izvajalec v javnem interesu posebne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: obveznosti javne službe).
Za javne službe na področju FFS in naprav se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, če ta ali drug poseben zakon ne določa drugače.
Način izvajanja posamezne javne službe po tem zakonu, predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.

Obveznosti javne službe oziroma pooblaščenih organizacij na področju FFS in naprav so:
– trajno in nepretrgano opravljanje dejavnosti in izvajanje storitev oziroma v skladu z zahtevo pristojnega organa;
– izvajanje storitev po določenem programu;
– izvajanje storitev po določeni ceni.
Obveznosti posamezne javne službe se lahko podrobneje uredijo s predpisom vlade ali s koncesijskim aktom.
Če izvajalec javne službe oziroma pooblaščena organizacija ne zagotovi storitve javne službe osebi, kateri jo je dolžna zagotoviti, ali ne zagotovi storitev po predpisani ceni in drugih predpisanih pogojih, lahko uporabnik storitve od pristojnega organa zahteva, da odloči o uporabnikovi pravici z odločbo v upravnem postopku in z njo izvajalcu javne službe oziroma pooblaščeni organizaciji naloži ustrezno ravnanje.

Poleg oblik, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, lahko opravljajo javne službe na področju FFS tudi pooblaščene pravne osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in pooblaščeni javni zavodi, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, lokalna skupnost ali druga oseba javnega prava.
Izvajalce javnih služb iz prejšnjega odstavka pooblasti minister. Podrobnejša razmerja z izvajalci javnih služb uredi pristojni organ s pogodbo.

Javna služba na področju FFS in naprav se financira iz:
– delnega ali celotnega plačila cene za opravljeno storitev;
– proračuna Republike Slovenije;
– drugih virov.
Republika Slovenija financira ali sofinancira posamezne storitve javne službe za FFS in naprave v skladu s programom za posamezno javno službo, ki ga sprejme minister.
Izvajalci javnih služb morajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije za financiranje programa javnih služb nameniti le za izvajanje te javne službe v skladu s programom.

Uporabniki storitev javne službe na področju FFS in naprav deloma ali v celoti plačujejo ceno posamezne storitve, lahko pa so posamezne storitve za uporabnike tudi brezplačne.
Ceno storitev iz prve alinee 43. člena tega zakona predpiše vlada.
Minister predpiše cene drugih storitev in nalog javne službe po tem zakonu ter določi delež, ki ga plača uporabnik.

Minister z odredbo o programu posamezne javne službe določi zlasti:
– vrsto in obseg storitev javne službe;
– način in dinamiko izvajanja storitev javne službe, skladno s predpisi ali koncesijskimi pogodbami;
– obseg in način financiranja oziroma sofinanciranja posameznih storitev javne službe.

Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja pristojni organ, lahko pa naloge strokovnega nadzora dodeli drugim pravnim ali fizičnim osebam kot javno pooblastilo.
Strokovni nadzor kot javno pooblastilo lahko opravljajo pravne ali fizične osebe, ki so strokovno usposobljene za nadzor na posameznem področju javne službe.
Minister podrobneje opredeli pogoje glede strokovne usposobljenosti iz prejšnjega odstavka.
Po opravljenem javnem razpisu določi minister z odločbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajalce javnih pooblastil iz drugega odstavka tega člena, in z njimi sklene pogodbe, s katerimi se uredijo medsebojna razmerja.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja kmetijska inšpekcija.

Minister predpiše za posamezno javno službo na področju FFS in naprav pogoje glede prostorov, opremljenosti in kadrov, ki jih mora izpolnjevati izvajalec te javne službe.

Strokovno delo pri izvajanju storitev javne službe na področju FFS in naprav lahko opravljajo le osebe, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, so strokovno usposobljene za opravljanje dela na svojem delovnem mestu in izpolnjujejo druge pogoje, določene s predpisi.
Pogoje glede strokovne izobrazbe in drugih zahtev, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko opravlja strokovno delo pri izvajanju javne službe na področju FFS in naprav, predpiše minister.
Oseba, ki opravlja strokovno delo pri izvajanju storitev javne službe v neposrednem stiku z uporabniki storitev javne službe, mora obvladati in pri tem uporabljati slovenski jezik, na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi jezik teh narodnih skupnosti.

Javna služba po tem zakonu obsega:
– strokovne naloge na področju registracije, prometa in uporabe FFS;
– strokovne naloge na področju naprav.

Strokovne naloge na področju registracije, prometa in uporabe FFS so zlasti:
– naloge na področju preskušanja in ocenjevanja FFS v postopku registracije,
– koordinacija dela in tehnična podpora pristojnemu organu v postopku registracije FFS,
– laboratorijske preiskave FFS,
– spremljanje ostankov FFS v oziroma na rastlinah oziroma rastlinskih proizvodih z vidika pravilne uporabe FFS,
– izdelovanje strokovnih podlag za podporo odločanju pristojnemu organu,
– izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti,
– razvijanje in uvajanje novih postopkov pri dobri praksi varstva rastlin in dobri kmetijski praksi,
– uvajanje evropskih standardov na področju bioloških testov učinkovitosti FFS,
– naloge na področju evidence prometa in uporabe FFS,
– sodelovanje pri uvajanju, razvijanju in vzpostavitvi informacijskega sistema,
– naloge v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem odgovornih oseb za promet FFS in uporabnikov FFS,
– druge naloge na področju FFS.

Strokovne naloge na področju naprav so zlasti:
– izdelava strokovnih podlag za podporo odločanju pristojnemu organu na področju naprav,
– naloge v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem na področju naprav,
– sodelovanje pri uvajanju, razvijanju in vzpostavitvi informacijskega sistema na področju naprav,
– izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti,
– opravljanje drugih nalog na področju naprav.

V promet se smejo dajati le naprave, s katerimi je ob predpisani uporabi zagotovljeno za ljudi in okolje neškodljivo nanašanje FFS, imajo certifikat o skladnosti (v nadaljnjem besedilu: certifikat) in izpolnjujejo pogoje iz certifikata.
Proizvajalec oziroma uvoznik mora pred dajanjem v promet na svojo zahtevo pridobiti certifikat, da naprave izpolnjujejo predpisane pogoje.
Minister lahko predpiše, da za posamezne vrste naprav certifikat ni obvezen.
Podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati naprave, predpiše minister.

Proizvajalec oziroma uvoznik vloži zahtevo za izdajo certifikata pri certifikacijskem organu.
Certifikacijski organ je pravna ali fizična oseba, ki jo z odločbo v upravnem postopku pooblasti pristojni organ, če izpolnjuje predpisane pogoje glede kadrov, prostorov in opreme.
Certifikacijski organ mora voditi evidenco o vrsti, tipu in letniku certificiranih naprav, datumu izdaje certifikata in o proizvajalcu oziroma uvozniku, ter jo hraniti najmanj deset let od izdaje certifikata, in jo na zahtevo pristojnega organa predložiti v pregled.
Pogoje iz drugega odstavka tega člena predpiše minister.

Imetniki naprav (v nadaljnjem besedilu: imetniki) lahko uporabljajo le naprave, ki so redno pregledane in imajo znak o rednem pregledu.
Imetniki morajo pridobiti znak o rednem pregledu naprav vsaki dve leti.
Minister lahko predpiše, da za posamezne vrste naprav pregled ni obvezen.

Znak o rednem pregledu izda pravna ali fizična oseba, ki jo z odločbo v upravnem postopku pooblasti pristojni organ, če izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme in kadrov.
Pravne in fizične osebe, ki opravljajo preglede naprav, so dolžne voditi evidenco o rezultatih pregledov imetnikih pregledanih naprav (ime in priimek, firma, naslov oziroma sedež) in izdanih znakih o pregledih. Evidenco o rezultatu pregleda za posamezno napravo je treba hraniti najmanj šest let.
Podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena, vsebino rednih pregledov, način vodenja evidence naprav ter obliko znaka o rednem pregledu predpiše minister.

Vse stroške v zvezi z registracijo FFS in v zvezi z izdajo dovoljenj plača vlagatelj zahtevka oziroma imetnik registracije.
Stroške za izdajo certifikata za naprave plača proizvajalec oziroma uvoznik.
Stroške v zvezi z rednimi pregledi naprav plačajo imetniki, ki uporabljajo naprave.
Stroške analiz rastlin oziroma rastlinskih proizvodov na vsebnost ostankov FFS pri inšpekcijskem nadzoru plača uporabnik FFS, če ta ni znan pa imetnik rastlin oziroma rastlinskih proizvodov, če ostanki FFS presegajo predpisane mejne vrednosti ostankov FFS.
Stroške analiz tal in drugih predmetov pri inšpekcijskem nadzoru uporabe FFS oziroma aktivnih snovi plača imetnik zemljišča, če se ugotovi prepovedana oziroma nepravilna uporaba.
Stroške analiz rastlin in drugih predmetov pri inšpekcijskem nadzoru nepravilne uporabe FFS na zahtevo stranke plača uporabnik FFS, če ostanki FFS presegajo mejne vrednosti oziroma kadar se na rastlinah, kjer se FFS ne uporabljajo, ugotovi prisotnost ostankov FFS, sicer pa stranka, ki je pregled zahtevala.
Stroške preiskav FFS pri inšpekcijskem nadzoru plača imetnik registracije FFS, če to FFS ne ustreza odločbi o registraciji.
Stroške testiranja naprav pri inšpekcijskem nadzoru plača proizvajalec oziroma uvoznik, če naprava ne izpolnjuje pogojev iz certifikata.
Višino stroškov iz prvega odstavka tega člena predpiše vlada.
Višino stroškov iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše minister.
Drugi stroški iz tega člena so dejanski stroški postopka.

FFS smejo uvažati le pravne in fizične osebe iz 5. člena tega zakona in so pri uvozu dolžne pošiljke FFS prijaviti fitosanitarni inšpekciji.
Nadzor nad uvozom FFS opravlja fitosanitarni inšpektor.
Mejne prehode za promet FFS čez državno mejo določi minister.

Uvažati se smejo naprave, ki imajo certifikat ali dovoljenje pristojnega organa. Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno, carinski organi ne morejo odobriti carinsko dovoljene rabe oziroma uporabe, razen tranzita in carinskega skladiščenja, če naprava nima predpisanega certifikata oziroma dovoljenja.
Minister predpiše pogoje za uvoz na podlagi dovoljenja.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena minister lahko predpiše, da za posamezne vrste naprav oziroma posamezne namene, certifikat oziroma dovoljenje ni potrebno.

Pristojni organ ima po tem zakonu naslednje naloge in pooblastila:
– medresorska koordinacija dela in sodelovanje v zvezi z registracijo FFS,
– vodenje postopkov registracije FFS in izdaja dovoljenj,
– vodenje evidenc, registrov in seznamov,
– priprava predpisov in opravljanje drugih upravnih nalog z delovnega področja in skrb za njihovo izvajanje,
– izvedba javnih razpisov po tem zakonu, izdajanje odločb o koncesijah, sklepanje koncesijskih pogodb ter drugih pogodb za izvajanje javnih služb po tem zakonu,
– ugotavljanje izpolnjevanja pogojev in vpisovanje v register iz 5. člena tega zakona,
– spremljanje stanja na področju prometa oziroma uporabe FFS in sodelovanje pri pripravi ukrepov,
– sprejemanje programov v zvezi z ukrepi za pravilno uporabo FFS ter skrb za izvajanje programov,
– uvajanje načel dobre kmetijske prakse in integriranega varstva rastlin,
– koordinacija dela in skrb za uskladitev mejnih vrednosti ostankov FFS v rastlinah oziroma rastlinskih proizvodih ter izvajanje monitoringa ostankov FFS v rastlinah oziroma rastlinskih proizvodih,
– priprava poročil, analiz, informacij in drugih gradiv za organe in mednarodne organizacije, ki jim je Republika Slovenija dolžna poročati v skladu s predpisi in na podlagi mednarodnih pogodb,
– skrb za obveščanje javnosti in zainteresiranih o zadevah z delovnega področja,
– izdaja publikacij z delovnega področja,
– skrb za vzpostavitev informacijskega sistema z delovnega področja, zbiranje, obdelovanje, posredovanje in hranjenje podatkov z delovnega področja in upravljanje z informacijskim sistemom,
– skrb za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev z delovnega področja,
– sodelovanje z drugimi organi v državi in tujini na delovnem področju,
– opravljanje drugih nalog.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo kmetijski, fitosanitarni in inšpektor, pristojen za kemikalije, vsak v okviru svojih pristojnosti.
Pritožba zoper odločbe inšpektorjev iz prejšnjega odstavka ne zadrži njihove izvršitve.

Kmetijski inšpektor ima na podlagi tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, naslednja pooblastila:
– prepove promet s FFS, če ni predpisano registrirano,
– prepove uporabo FFS, če zanj ni izdano predpisano dovoljenje,
– prepove promet oziroma uporabo s prepovedanimi FFS,
– prepove promet, če je FFS potekel rok uporabe,
– preverja izpolnjevanje pogojev glede kadrov pravnih in fizičnih oseb iz 5. člena tega zakona,
– do odprave pomanjkljivosti prepove opravljanje dejavnosti prometa s FFS, če pravna ali fizična oseba ni vpisana v register iz 5. člena tega zakona oziroma ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede kadrov. O tem inšpektor obvesti pristojni organ,
– prepove promet s FFS, če FFS ni v skladu z odločbo o registraciji (embalaža, etiketa, razvrstitev, oznake, navodilo za uporabo, fizikalno-kemijska sestava in drugo),
– prepove uporabo FFS, če se FFS nepravilno uporablja,
– ugotavlja identiteto kršitelja v primeru suma kršitve določb tega zakona ter kršitev po potrebi tudi fotografira oziroma posname,
– odredi ustrezne ukrepe, če ugotovi prekoračeno predpisano mejno vrednost ostankov FFS v oziroma na rastlinah in rastlinskih proizvodih pred prometom,
– jemlje vzorce rastlin, rastlinskih proizvodov, tal, škropilne mešanice, FFS in druge potrebne vzorce,
– vzame iz prometa napravo za nanašanje FFS in odredi preverjanje skladnosti s certifikatom,
– prepove promet z napravo za nanašanje FFS, če nima predpisanega certifikata,
– prepove promet z napravo za nanašanje FFS, če ni skladna s certifikatom,
– prepove uporabo naprav, če nima znaka o rednem pregledu oziroma, če ni redno pregledana,
– preverja, ali izvajalci javnih služb po tem zakonu izpolnjujejo predpisane pogoje oziroma ravnajo v skladu s predpisi oziroma koncesijsko pogodbo, ter odredi odpravo nepravilnosti,
– opravi druga dejanja in odredi druge ukrepe, potrebne za izvajanje tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov,
– lahko prepove promet rastlin oziroma rastlinskih proizvodov, od katerih so bili odvzeti vzorci za ugotavljanje ostankov FFS, do pridobitve analiznih izvidov teh vzorcev.

Fitosanitarni inšpektor ima na podlagi tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, naslednja pooblastila:
– pri uvozu FFS, ki so razvrščena kot nevarna, preverja skladnost varnostnega lista s predpisi o kemikalijah,
– prepove uvoz FFS, če FFS ni ustrezno registrirano, razvrščeno, pakirano in označeno ter opremljeno z navodilom za uporabo, če nima ustreznega dovoljenja ali če je promet s tem FFS prepovedan, razen če gre za primere iz drugega odstavka 3. člena tega zakona,
– začasno prepove uvoz FFS, če je treba odpraviti pomanjkljivosti na pošiljki FFS ali na dokumentaciji, ki jo spremlja,
– opravi druga dejanja in odredi druge ukrepe glede FFS in prometa FFS v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

Inšpektor, pristojen za kemikalije, ima na podlagi tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, naslednja pooblastila:
– pred vpisom v register iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ugotavlja izpolnjevanje pogojev glede prostorov oziroma opreme pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo promet s FFS,
– preverja izpolnjevanje predpisanih pogojev glede prostorov oziroma opreme pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo promet s FFS,
– do odprave pomanjkljivosti prepove opravljanje dejavnosti prometa s FFS, če pravna ali fizična oseba ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede prostorov in opreme. O tem inšpektor obvesti pristojni organ.

Zaradi urejanja prometa in nadzora nad prometom in uporabo FFS pristojni organ lahko za vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk pridobiva in uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk podatkov vodijo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi, zlasti iz:
– zbirk podatkov iz področja kemikalij,
– zbirk podatkov o onesnaženosti zemljišč in vod,
– zbirk podatkov o vodah in ekološko pomembnih območjih,
– zemljiškega katastra in zemljiške knjige (parcelna številka, meja parcele, površina, lastnik, uporabnik),
– osnovnih podatkov iz Centralnega registra prebivalstva za lastnika ali uporabnika (EMŠO, ime, priimek in naslov), potrebnih za vzdrževanje svojih zbirk podatkov in stanj iz Centralnega registra prebivalstva.
Pristojni organ pri tem skladno s svojimi funkcijami povezuje svoje zbirke podatkov z vsemi zbirkami podatkov, ki se vodijo pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo.
Pristojni organ posreduje podatke iz svojih registrov in evidenc drugim državnim organom in organom lokalnih skupnosti, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog, javnemu zavodu, ki je pooblaščen za zbiranje podatkov o akutnih zastrupitvah in drugih učinkih kemikalij ter drugim pooblaščenim organizacijam in izvajalcem javnih služb, če jih ti potrebujejo za izvajanje nalog iz delovnega področja pristojnega organa.
Podatkov, za katere velja tajnost po tem zakonu ali katerih uporaba je omejena še z drugimi zakoni (statistika, davčna služba), ni dovoljeno posredovati.
Podatke iz prvega odstavka tega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov, posredujejo upravljalci zbirk podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Upravljalci zbirk podatkov iz tega člena posredujejo podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode oziroma obdelave.
Zbirke podatkov, ki jih po tem zakonu vzpostavi in vodi pristojni organ, se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.
Način povezovanja z drugimi zbirkami podatkov in način pridobivanja podatkov iz drugih zbirk podatkov predpiše minister v soglasju s pristojnimi ministri za evidence na tem področju in skladno s programom statističnih raziskovanj.

Pristojni organ obvešča Evropsko komisijo in države članice EU o:
– ugotovljenih potencialno škodljivih vplivih FFS v skladu z 22. členom tega zakona;
– začasnih registracijah iz 25. člena tega zakona;
– določenih začasnih mejnih vednostih ostankov FFS, če s predpisi še niso določene, in podatkih za njihovo oceno;
– izdanih izjemnih dovoljenjih v skladu z 31. členom tega zakona;
– odločitvah v zvezi s postopkom registracije in posredovanje podatkov oziroma dokumentarnega gradiva drugim državam članicam EU in Evropski komisiji na njihovo zahtevo;
– primerih zahtevanih dodatnih testov in analiz v postopku registracije, zahtevane na osnovi priznavanja registracij iz drugih držav članic EU oziroma zavrnitvah zahtevkov za registracijo na podlagi 23.a člena tega zakona;
– odločitvah o identičnosti aktivnih snovi drugih proizvajalcev za aktivne snovi, uvrščene na seznam iz 29. člena tega zakona, skupaj s podatki o identičnosti in nečistotah v aktivni snovi;
– dodatnih standardnih opozorilih in obvestilih za fitofarmacevtska sredstva na podlagi predpisov iz 4. člena tega zakona;
– rezultatih inšpekcijskega nadzora FFS v prometu in uporabi do 1. avgusta tekočega leta za preteklo leto;
– podatkih o registriranih FFS, o prepovedih FFS, prenehanju registracij, omejitvah uporabe ali odvzemu registracij in razloge za odvzem registracije v Republiki Sloveniji za vsako četrtletje v roku enega meseca po koncu četrtletja. Podatki morajo vsebovati najmanj ime imetnika registracije, trgovsko ime FFS, vrsto pripravka (formulacije), ime in količino vseh aktivnih snovi, namen uporabe, začasno določeno mejno vrednost ostankov, če še ni bila določena po predpisih iz 10. člena tega zakona ter dokumentacijo, potrebno za oceno mejne vrednosti ostankov;
– seznamu registriranih FFS v Republiki Sloveniji enkrat letno.

Z globo od 200.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če na ozemlju Republike Slovenije daje v promet in uporabo FFS, ki ni registrirano oziroma, če zanj ni izdano predpisano dovoljenje (prvi odstavek 3. člena),
– če daje v promet FFS, ki ni razvrščeno, pakirano in označeno v skladu s predpisi, vključno z navodilom in rokom uporabe (prvi in drugi odstavek 4. člena),
– če ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje prometa s FFS (prvi odstavek 5. člena),
– če nima odgovorne osebe za opravljanje prometa s FFS (drugi odstavek 5. člena),
– če prodaja FFS kupcu, ki ne predloži veljavnega dokazila o pridobitvi znanja iz fitomedicine (tretji odstavek 7. člena),
– če FFS ne uporablja na predpisan način (prvi in drugi odstavek 8. člena),
– če uporablja zračna plovila za nanos FFS (tretji odstavek 8. člena),
– če uporablja FFS v nasprotju s četrtim odstavkom 8. člena tega zakona,
– če svetuje, oglašuje ali priporoča FFS v nasprotju s šestim odstavkom 8. člena tega zakona,
– če ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede strokovne usposobljenosti ali pogojev glede naprav za nanašanje FFS (prvi odstavek 9. člena),
– če daje v prost promet in splošno uporabo FFS, ki so razvrščena kot T+ (prvi odstavek 11. člena),
– če nima dovoljenja ali ustrezno usposobljenega osebja za promet in uporabo tistih FFS, ki so razvrščena kot T+ (drugi odstavek 11. člena),
– če daje v promet oziroma uporablja FFS v nasprotju s prepovedjo oziroma omejitvijo (12. člen),
– če kot vlagatelj zahtevka ne poizve pri pristojnemu organu, ali je že registrirano identično FFS (drugi odstavek 17. člena),
– če ne obvesti pristojnega organa o vseh novih podatkih o možnem nevarnem vplivu FFS ali njegovega ostanka (prvi in drugi odstavek 22. člena),
– če kot imetnik registracije ne upošteva roka in pogojev iz tretjega odstavka 27. člena tega zakona,
– če opravlja preskušanje FFS brez ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem za raziskavo oziroma razvoj (prvi in peti odstavek 30. člena),
– če daje v promet oziroma uporablja FFS v nasprotju z izjemnim dovoljenjem (prvi odstavek 31. člena),
– če uporablja FFS brez ali v nasprotju z dovoljenjem za razširitev uporabe (32. člen),
– če v Republiki Sloveniji daje v promet oziroma uporablja identično FFS iz drugih držav članic EU, brez dovoljenja pristojnega organa (prvi odstavek 32.a člena),
– če javno službo opravlja v nasprotju s predpisi ali koncesijsko pogodbo (34. člen in tretji odstavek 36. člena),
– če daje v promet naprave, ki ne izpolnjujejo pogojev iz certifikata (prvi odstavek 45. člena),
– če daje v promet naprave brez predpisanega certifikata (drugi odstavek 45. člena),
– če uporablja naprave, ki niso redno pregledane (prvi odstavek 47. člena),
– če uvaža FFS pa za to ni registriran ali ob uvozu pošiljke FFS ne prijavi fitosanitarnemu inšpektorju (prvi odstavek 50. člena),
– če inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva po tem zakonu ali ga pri tem ovira, žali ali mu ne da zahtevanih listin, podatkov pojasnil ali potrebnih predmetov (drugi odstavek 53. člena).
Z globo od 100.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 100.000 tolarjev do 2,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če daje v promet FFS, ki mu je potekel rok uporabe (tretji odstavek 4. člena),
– če ne vodi evidence na predpisan način ali pristojnemu organu ne sporoči podatkov v predpisanem roku (prvi, drugi in tretji odstavek 6. člena),
– če ne hrani evidence v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega zakona,
– če prodaja FFS na mestu prodaje v nasprotju z odločbo pristojnega organa (prvi odstavek 7. člena),
– če ne vodi in hrani evidence v skladu s 46. in 48. členom tega zakona.
Z globo od 100.000 tolarjev do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
– če daje FFS v promet, pa za to ni registriran (prvi odstavek 5. člena),
– če FFS ne uporablja na predpisan način (prvi in drugi odstavek 8. člena),
– če uporablja zračna plovila za nanos FFS (tretji odstavek 8. člena),
– če ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede strokovne usposobljenosti ali pogojev glede naprav za nanašanje FFS (prvi odstavek 9. člena),
– če sam nanaša FFS iz drugega odstavka 11. člena tega zakona,
– če uporablja FFS v nasprotju z omejitvijo ali prepovedjo pristojnega organa (12. člen),
– če uporablja FFS brez ali v nasprotju z izjemnim dovoljenjem (prvi odstavek 31. člena),
– če uporablja FFS brez ali v nasprotju z dovoljenjem za razširitev uporabe (32. člen),
– če izvede promet ali uporablja identično FFS iz drugih držav članic EU, brez dovoljenja pristojnega organa (šesti odstavek 32.a člena),
– če uvaža FFS, pa za to ni registriran ali ob uvozu pošiljke ne prijavi fitosanitarnemu inšpektorju (prvi odstavek 50. člena),
– če inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva po tem zakonu ali ga pri tem ovira, žali ali mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (drugi odstavek 53. člena).

Z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
– če uporablja FFS v nasprotju s četrtim odstavkom 8. člena,
– če ne vodi evidence o uporabi FFS (peti odstavek 8. člena),
– če ne obvesti pristojnega organa o nevarnem vplivu FFS (drugi odstavek 22. člena),
– če uporablja naprave, ki niso redno pregledane (prvi odstavek 47. člena).

Postopek za registracijo FFS, ki je bil uveden pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljuje po določbah tega zakona.

Do ustanovitve Uprave Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo opravlja naloge pristojnega organa po tem zakonu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Predpisi na podlagi tega zakona se izdajo v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
Minister lahko poleg predpisov, predvidenih v posameznih členih tega zakona izda tudi druge predpise, potrebne za izvedbo tega zakona.

Do izdaje novih predpisov na podlagi tega zakona, se uporabljajo naslednji predpisi:
– pravilnik o mejnih vrednostih pesticidov v oziroma na rastlinah oziroma živilih rastlinskega izvora (Uradni list RS, št. 54/99),
– pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje FFS (Uradni list RS, št. 56/99 in 71/2000),
– pravilnik o vsebini in načinu vodenja registra naprav certificiranih tipov, ki so uspešno oziroma neuspešno prestale redni pregled (Uradni list RS, št. 68/95),
– pravilnik o pogojih in postopkih, ki jih morajo izpolnjevati in izvajati pooblaščeni nadzorni organi za redno pregledovanje naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 12/2000),
– odredba o obveznem sodelovanju imetnikov pri zatiranju škodljivih organizmov na železniških objektih (Uradni list RS, št. 42/95),
– seznam FFS, ki imajo veljavno dovoljenje za trgovanje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 15/2000),
– seznam fitofarmacevtskih sredstev, za katera je bila v času od 31. januarja do 31. marca 2000 spremenjena uporaba v dovoljenju za trgovanje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 37/2000),
– seznam fitofarmacevtskih sredstev, za katera je so bila v času od 31. januarja do 31. marca 2000 izdana dovoljenja za trgovanje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 37/2000),
– seznam fitofarmacevtskih sredstev, za katera so od 28. decembra 1998 do 31. januarja 2000 prenehala veljati dovoljenja za trgovanje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 15/2000),
– seznam fitofarmacevtskih sredstev, za katera je bilo v času od 1. januarja do 2. aprila 1999 izdano podaljšanje dovoljenja za trgovanje oziroma spremenjena uporaba v dovoljenju za trgovanje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 29/99),
– seznami fitofarmacevtskih sredstev, za katera so od 1. avgusta 1996 do 28. decembra 1998 prenehala veljati dovoljenja za trgovanje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 36/97, 36/98 in 1/99),
– seznam fitofarmacevtskih sredstev, katerih trgovanje in uporaba sta od 15. junija 1996 prepovedana ali omejena v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 47/96),
– seznam fitofarmacevtskih sredstev, za katera so od 1. aprila 1998 do 28. decembra 1998 prenehala veljati dovoljenja za trgovanje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 1/99),
– pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki za proizvodnjo oziroma trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi (Uradni list RS, št. 27/95, 69/95),
– pravilnik o načinu izdajanja dovoljenj za notranji promet sredstev za varstvo rastlin (Uradni list SFRJ, št. 32/91),
– pravilnik o natančnejših merilih o označevanju strupov v skupine in o metodah za določanje stopnje strupenosti posameznih strupov, razen 1., 15., 16. in 17. člena (Uradni list SFRJ, št. 1/83),
– pravilnik o pogojih, pod katerimi smejo podjetja oziroma druge pravne osebe opravljati biološke prve preiskave in preiskave fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti sredstev za varstvo rastlin (Uradni list SFRJ, št. 36/91),
– pravilnik o vrsti naprav za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo v skladiščih blaga rastlinskega izvora (Uradni list SRS, št. 22/80),
– pravilnik o zahtevani opremi in strokovni usposobljenosti delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo dezinsekcijo, dezinfekcijo ali deratizacijo tretjim osebam in o postopku pri opravljanju tega dela (Uradni list SRS, št. 22/80),
– pravilnik o strokovnem usposabljanju ter vsebini in načinu opravljanja izpita iz fitomedicine in preskusa znanja iz varstva rastlin (Uradni list RS, št. 12/2000 in 1/01),
– pravilnik o obrazcu, izkaznici, znački mejnega fitosanitarnega inšpektorja (Uradni list RS, št. 47/93),
– pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati skladišča in drugi prostori za skladiščenje rastlin in podjetja, ki se ukvarjajo z dezinfekcijo in dezinsekcijo rastlin ter z deratizacijo prostorov (Uradni list SFRJ, št. 33/91),
– pravilnik o pogojih in postopkih, ki jih morajo izpolnjevati in izvajati pooblaščeni nadzorni organi za redno pregledovanje naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 12/00),
– odredba o varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin (Uradni list SRS, št. 23/77),
– odločba o pooblastitvi organizacij za opravljanje bioloških prvih preiskav vzorcev sredstev za varstvo rastlin, proizvedenih iz novih aktivnih snovi (Uradni list RS, št. 7/93 in 39/93),
– odločba o pooblastitvi organizacij za opravljanje kemičnih, fizikalnih in bioloških preiskav sredstev za varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 7/93 in 39/93),
– odločba o prepovedi oziroma omejitvi prometa in uporabe strupenih substanc in iz njih izdelanih preparatov, ki se uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva (Uradni list RS, št. 13/99),
– odredba o določitvi mejnih prehodov, preko katerih se lahko uvažajo, izvažajo oziroma prevažajo v tranzitu pošiljke rastlin, za katere je obvezen zdravstveni pregled (Uradni list RS, št. 92/99),
– uredba o stroških razvrstitve FFS v skupino nevarnosti in izdaje dovoljenja za trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi (Uradni list RS, št. 14/2000),
– uredba o monitoringu pesticidov v živilih in kmetijskih proizvodih (Uradni list RS, št. 13/99).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– 4., 5. in 6. točka 3. člena; določbe V. in VI. poglavja; prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 53. člena ter določbe X., XI., XII. in XIII. poglavja, v točkah, ki se nanašajo na FFS, Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94 in 8/2000),
– drugi in tretji odstavek 49. člena Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99) v določbah, ki se nanašajo na FFS.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Globe, določene v 59., 60. in 62. členu zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v višini s tem zakonom predpisanih glob.
Določbe tretjega odstavka 59. člena zakona in tretjega odstavka 60. člena zakona, ki urejajo globe za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, se uporabljajo od začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).
Globe, določene v 61. členu zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v višini od 100.000 tolarjev do 150.000 tolarjev.

Določbe tretjega odstavka 7. člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2006.

Peta alinea prvega odstavka 59. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2006.

Do pridobitve potrdila o izpolnjevanju pogojev glede dobre poskusne prakse iz tretjega odstavka 23. člena zakona, teste in analize za ugotavljanje učinkovitosti FFS opravljajo dosedanji izvajalci.

Zadeve, glede katerih je postopek v zvezi z registracijo FFS ob uveljavitvi tega zakona v teku, se končajo v skladu z določbami tega zakona.

Ta zakon začne veljati 1. maja 2004.