Na podlagi 1. točke 11. člena, 19. člena in prvega odstavka 31. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) v zvezi z 42.a členom zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02, 75/02, 15/03, 2/04, 37/04) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Definicije pojmov
– 'Obveznik' je oseba, ki je zavezana izračunavati in izpolnjevati obvezne rezerve pri Banki Slovenije.
– 'Neposredne udeleženke' sistema bruto poravnave v realnem času (BPRČ) so obvezniki, ki imajo odprt poravnalni račun pri Banki Slovenije.
– 'Posredne udeleženke' sistema bruto poravnave v realnem času (BPRČ) so obvezniki, ki nimajo poravnalnega računa pri Banki Slovenije.
– 'Osnova za obvezne rezerve' so obveznosti obveznika, na podlagi katerih izračuna obvezne rezerve.
– 'Ročnost' je pogodbeno določena ročnost.
– 'Stopnja obveznih rezerv' je odstotek, ki je določen v 8. točki tega sklepa za vsako posamezno postavko osnove za obvezne rezerve.
– 'Račun obveznika pri Banki Slovenije' je v primeru neposredne udeleženke poravnalni račun, v primeru posredne udeleženke pa posebni račun obveznih rezerv.
– 'Obvezne rezerve' so znesek, ki ga mora imeti obveznik v povprečju posameznega obdobja izpolnjevanja na računu pri Banki Slovenije.
– 'Obdobje izračuna' je obdobje, določeno v 10. točki tega sklepa.
– 'Obdobje izpolnjevanja' je obdobje, določeno v 13. točki tega sklepa.
– 'Stanje ob koncu dneva' je stanje na računu obveznika pri Banki Slovenije po zaprtju sistema BPRČ.
– 'Delovni dan' je dan, ko obratuje BPRČ.
– 'Obrestovanje' pomeni plačilo obresti, ki jih Banka Slovenije plača obvezniku na stanje, ki ga ima obveznik na računu pri Banki Slovenije ob koncu dneva.
– 'Manko' je razlika med obveznimi rezervami obveznika iz 12. točke tega sklepa in povprečnim stanjem na računu obveznika pri Banki Slovenije ob koncu dneva v obdobju izpolnjevanja.
– 'Združitev' je postopek, s katerim eden ali več obveznikov ('prevzeti obvezniki') ob prenehanju delovanja prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na drugega obveznika ('prevzemni obveznik'), ki je lahko ustanovljen na novo.
– 'Delitev' je postopek, s katerim obveznik ('prenosni obveznik') ob prenehanju delovanja prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na več kot enega obveznika ('prevzemne obveznike'), ki so lahko ustanovljeni na novo.
 
Obveznik za obvezne rezerve
2. Obveznik po tem sklepu je:
– banka, kot je opredeljena v veljavnem sklepu o splošnih pravilih pri sklepanju poslov, s katerimi Banka Slovenije izvaja denarno politiko in politiko deviznega tečaja (Uradni list RS, št. 34/04, 77/04) (v nadaljevanju: sklep o splošnih pravilih),
– hranilnica, kot je opredeljena v veljavnem sklepu o splošnih pravilih,
– družba za izdajo elektronskega denarja, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja,
– družba za izdajo elektronskega denarja države članice Evropske unije, ki je po veljavnem zakonu o plačilnem prometu pooblaščena opravljati storitve izdaje elektronskega denarja,
– podružnica tuje družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev po veljavnem zakonu o plačilnem prometu.
Obveznik iz prvega odstavka te točke je oproščen izpolnjevanja obveznih rezerv od začetka obdobja izpolnjevanja, v katerem mu je dovoljenje odvzeto ali preneha veljati, ali v katerem je nad njim začet postopek redne likvidacije.
3. Obveznik je dolžan izračunavati in izpolnjevati obvezne rezerve pri Banki Slovenije v obliki in v višini, kot je določeno s tem sklepom.
4. Podružnice domačih bank, ki so ustanovljene v tujini, niso dolžne izračunavati in izpolnjevati obveznih rezerv po tem sklepu.
 
Osnova za obvezne rezerve
5. Osnova za obvezne rezerve zajema naslednje vrste obveznosti obveznika:
– vloge – tolarske in v tujem denarju (vpogledne, vezane, na odpoklic, prejeta posojila ter druge obveznosti),
– repo posle in
– sredstva, pridobljena z izdajo tolarskih dolžniških vrednostnih papirjev in dolžniških vrednostnih papirjev v tujem denarju.
6. V osnovo za obvezne rezerve se ne vključijo obveznosti do institucij, ki so same obvezniki, in obveznosti do Banke Slovenije. Obveznik je upravičen do izključitve omenjenih obveznosti iz osnove za obvezne rezerve, če lahko dokaže, da gre za obveznosti do institucije, ki je prav tako obveznik po tem sklepu, ali do Banke Slovenije.
7. Banka Slovenije lahko na nediskriminatorni osnovi izvzame iz osnove za obvezne rezerve obveznosti do posamezne institucije. Merila in institucije Banka Slovenije določi s sklepom.
 
Stopnje obveznih rezerv
8. 0-odstotna stopnja obveznih rezerv se uporablja za naslednje vrste obveznosti:
– vloge z ročnostjo nad dve leti,
– repo posle z ročnostjo nad dve leti,
– repo posle z vrednostnimi papirji, sklenjenimi v skladu z veljavnim zakonom o finančnih zavarovanjih,
– sredstva, pridobljena z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno ročnostjo nad dve leti in
– sredstva, zbrana v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme.
2-odstotna stopnja obveznih rezerv se uporablja za naslednje vrste obveznosti:
– tolarske vloge z ročnostjo od 91 dni do dveh let,
– vloge v tujem denarju z ročnostjo do dveh let,
– repo posle z ročnostjo od 91 dni do dveh let, razen repo poslov iz tretje alinee prvega odstavka te točke, in
– sredstva, pridobljena z izdajo tolarskih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno ročnostjo od 91 dni do dveh let, in sredstva, pridobljena z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v tujem denarju z dogovorjeno ročnostjo do dveh let.
4,5-odstotna stopnja obveznih rezerv se uporablja za naslednje vrste obveznosti:
– tolarske vloge z ročnostjo do 90 dni,
– repo posle z ročnostjo do 90 dni, razen repo poslov iz tretje alineee prvega odstavka te točke, in
– sredstva, pridobljena z izdajo tolarskih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno ročnostjo do 90 dni.
9. Pri obročnem varčevanju z rednimi mesečnimi vplačili lahko obveznik razvršča vezane vloge v ustrezni del osnove za obvezne rezerve po ročnosti glede na povprečno ročnost vloge.
Vezane vloge obveznik lahko obravnava po originalni ročnosti tudi v primeru, ko ima komitent možnost predčasne razveze, vendar le, če je predčasna razveza vezane vloge pogojena s soglasjem obveznika in je destimulirana z ustrezno visokimi penali.
 
Izračun obveznih rezerv
10. Obdobje izračuna se začne 22. dne v mesecu in konča 21. dne v naslednjem mesecu. Upoštevajo se vsi koledarski dnevi v obdobju.
11. Obveznik izračuna povprečno osnovo za obvezne rezerve kot aritmetično povprečje dnevnih knjigovodskih stanj obveznosti, določenih v 5. točki tega sklepa, v obdobju izračuna.
12. Obveznik izračuna obvezne rezerve, ki jih mora imeti v obdobju izpolnjevanja, z množenjem povprečne osnove za obvezne rezerve in ustreznih stopenj obveznih rezerv, določenih v 8. točki tega sklepa.
 
Izpolnjevanje obveznih rezerv
13. Obdobje izpolnjevanja se začne 27. dne v mesecu, v katerem se zaključi obdobje izračuna, in konča 26. dne v naslednjem mesecu. Upoštevajo se vsi koledarski dnevi v obdobju.
14. Obveznik izpolni obvezne rezerve tako, da je aritmetično povprečje stanj na njegovem računu pri Banki Slovenije ob koncu dneva v obdobju izpolnjevanja najmanj enako znesku obveznih rezerv iz 12. točke tega sklepa.
 
Obrestovanje obveznih rezerv
15. Banka Slovenije v obdobju izpolnjevanja obrestuje povprečno stanje na računu obveznika pri Banki Slovenije ob koncu dneva največ do višine obveznih rezerv iz 12. točke tega sklepa, po obrestni meri 1% letno.
Banka Slovenije obračuna in plača obresti obvezniku drugi delovni dan po zaključku obdobja izpolnjevanja.
 
Sankcije za neizpolnjevanje obveznih rezerv
16. Obveznik, ki delno ali v celoti ne izpolni obveznih rezerv iz 14. točke tega sklepa, plača Banki Slovenije nadomestilo na znesek manka. Nadomestilo se izračuna z množenjem manka in predpisane obrestne mere zamudnih obresti, za vse dni v obdobju izpolnjevanja.
Banka Slovenije z odločbo izreče plačilo nadomestila, poleg ukrepa plačila nadomestila pa lahko izreče še enega ali več ukrepov, določenih v zakonu o Banki Slovenije.
17. Način plačila nadomestila Banki Slovenije iz 16. točke tega sklepa se določi v navodilu za izdelavo poročila o izračunu obveznih rezerv, ki ga sprejme guverner Banke Slovenije.
 
Poročanje Banki Slovenije
18. Obveznik poroča Banki Slovenije o izračunu obveznih rezerv. Način poročanja določi guverner z navodilom iz 17. točke tega sklepa.
19. Poročilo iz 18. točke tega sklepa predloži obveznik na predpisanem obrazcu Banki Slovenije najkasneje tretji delovni dan po zaključku obdobja izračuna obveznih rezerv.
 
Združitve in delitve
20. Za obdobje izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati združitev, obvezne rezerve prevzetih obveznikov prevzame prevzemni obveznik. Za to obdobje izpolnjevanja rezerve vseh prevzetih obveznikov skupaj štejejo pri izpolnjevanju obveznih rezerv prevzemnega obveznika.
Od vključno obdobja izpolnjevanja, ki neposredno sledi združitvi, do vključno obdobja izpolnjevanja, ki se začne po zaključku obdobja izračuna, v katerem začne učinkovati združitev, so prehodna obdobja izpolnjevanja. V prehodnem obdobju izpolnjevanja se obvezne rezerve prevzemnega obveznika izračunajo na podlagi povprečne osnove za obvezne rezerve, ki je enaka seštevku povprečnih osnov za obvezne rezerve prevzetih obveznikov in prevzemnega obveznika. Seštevajo se povprečne osnove za obvezne rezerve, ki bi ustrezale za to obdobje izpolnjevanja, če ne bi prišlo do združitve. Od obdobja izračuna dalje, v katerem začne učinkovati združitev, o izračunu obveznih rezerv poroča prevzemni obveznik v skladu z 18. točko tega sklepa.
21. Za obdobje izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati delitev, obvezne rezerve prenosnega obveznika prevzamejo prevzemni obvezniki. Ob začetku učinkovanja delitve prevzemni obvezniki sporočijo Banki Slovenije njim dodeljen delež osnove za obvezne rezerve prenosnega obveznika. Vsak od teh prevzemnih obveznikov prevzame obvezne rezerve prenosnega obveznika v sorazmerju z dodeljenim deležem osnove za obvezne rezerve prenosnega obveznika. Rezerve, ki jih ima prenosni obveznik v obdobju izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati delitev, se do dneva, v katerem začne učinkovati delitev, v enakem razmerju dodelijo prevzemnim obveznikom.
Od vključno obdobja izpolnjevanja, ki neposredno sledi delitvi, do vključno obdobja izpolnjevanja, ki se začne po zaključku obdobja izračuna, v katerem začne učinkovati delitev, so prehodna obdobja izpolnjevanja. V prehodnem obdobju izpolnjevanja se obvezne rezerve vsakega prevzemnega obveznika izračunajo na podlagi povprečne osnove za obvezne rezerve, ki je enaka seštevku povprečne osnove za obvezne rezerve prevzemnega obveznika in njemu dodeljenega deleža povprečne osnove za obvezne rezerve prenosnega obveznika. Od obdobja izračuna dalje, v katerem začne učinkovati delitev, o izračunu obveznih rezerv poročajo prevzemni obvezniki, v skladu z 18. točko tega sklepa.
 
Veljavnost sklepa in prehodne določbe
22. Ne glede na določilo druge alinee prvega odstavka 2. točke tega sklepa, v zvezi z drugo alineo drugega odstavka 3. točke veljavnega sklepa o splošnih pravilih, so obvezniki po tem sklepu tudi hranilno kreditne službe, ki so v postopku usklajevanja z določbami 241. člena zakona o o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 59/01, 55/03 in 42/04), vendar še niso pridobile dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.
23. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Prvič se uporabi v obdobju izračuna od 22. 9. do 21. 10. 2004 in v obdobju izpolnjevanja od 27. 10. do 26. 11. 2004.
24. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o obveznih rezervah (Uradni list RS, št. 2/04), njegova določila pa se uporabljajo do pričetka uporabe določil tega sklepa.