Na podlagi 71. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek), na podlagi Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 4/02) ter na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, št. 350-00/2001-231, z dne 22. 6. 2004, je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 14. seji dne 17. junija 2004 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02 in 97/03) – v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan – in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02 in 97/03) – v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan – za območje Mestne občine Novo mesto, ki se nanašajo na:

Kartografski del in kartografska dokumentacija k odloku predstavljata prikaz vseh sprememb in dopolnitev planskih aktov, ki se izvedejo zaradi uskladitve z Urbanistično zasnovo Novega mesta.

V poglavju 3.5 RAZVOJNE USMERITVE V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA, podpoglavju 3.5.5.1 Urbanistične zasnove naselij se besedilo pod točko A. Novo mesto spremeni v točkah:
V točki 3.1.1 Proizvodne in servisne dejavnosti se za prvim odstavkom doda odstavek: Za zagotovitev zadostnih površin za gradbeno in lesno industrijo ter pripravo polizdelkov za različne že obstoječe proizvodnje na območju mesta in za potrebe gradbeništva, predelovalne industrije, trgovine ter ravnanje z odpadki je na območju opuščenih glinokopov in kmetijskih objektov v Zalogu predvidena ureditev nove gospodarske cone. Za zagotovitev zadostnih površin za obrtno-storitvene dejavnosti se na Cikavi obstoječa obrtno-proizvodna cona razširi.
Tabeli v točki 3.1.1 se dodajo nove vrstice:

--------------------------------------------------------------
Oznaka               Lokacija      Velikost (m2)       Faznost
območja                                                izvedbe
--------------------------------------------------------------
PZ Zalog             Zalog               410.000       1. faza
PZ Cikava – jug      Cikava               80.000       1. faza
--------------------------------------------------------------

V točki 3.1.2 Oskrbnostoritvene in družbene dejavnosti se za prvim odstavkom dodata stavka:
Na širšem območju načrtovanega priključka na avtocesto v Mačkovcu je predvidena ureditev površin za oskrbne in servisne dejavnosti regionalnega pomena, ki bodo dopolnile in razširile dosedanjo ponudbo v bližnji okolici. Na območju Drgančevja se predvidi umestitev družbenih dejavnosti z izobraževalno in podobno funkcijo (univerzitetna dejavnost, tehnološki park, raziskovalno-izobraževalne in druge sorodne dejavnosti).
Tabeli v točki 3.1.2 se doda nova vrstica:

---------------------------------------------------------
Oznaka            Lokacija       Velikost (m2)    Faznost
območja                                           izvedbe
---------------------------------------------------------
PZ Mačkovec       Mačkovec             137.000    1. faza
PZ Drgančevje     Drgančevje           420.000    1. faza
---------------------------------------------------------

V točki 3.1.3 Stanovanjska gradnja se prvi odstavek spremeni v celoti, tako da se glasi: Predvidena je gradnja stanovanj na območjih zaokrožitev obstoječe pozidave, kjer je treba povzemati morfološke značilnosti in prostorska razmerja obstoječih naselij ter gradnja na stanovanjskih območjih nižje gostote, kjer je predvidena predvsem strnjena individualna gradnja. Predvidena je tudi večstanovanjska gradnja (stanovanjska območja višje gostote na območju Podbreznika). Za gradnjo stanovanj so namenjena zemljišča z osončeno lego, z dobro dostopnostjo in možnostjo za zagotovitev ustrezne komunalne opreme. Pri načrtovanju vseh novih stanovanjskih naselij se zagotovijo primerne odprte javne skupne površine za igro in prosti čas. Pod tabelo a) Stanovanjske zaokrožitve – površine in etapnost se doda nova vrstica:
Za potrebe individualne gradnje v prvi fazi se predvidijo še zemljišča na različnih predelih Novega mesta, in sicer v skupnem v obsegu 22,7 ha.
V točki 3.1.3 se odstavek nad tabelo s prikazom reambulacij spremeni v celoti, tako da se glasi: Zaradi ažuriranja stanja je v namenski rabi prostora prikazana tudi reambulacija območij, ki so v naravi (starost obstoječih objektov preko 50 let) in na podlagi dovoljenj za poseganje v prostor že opredeljena kot stavbna zemljišča, vendar pa doslej njihov prikaz v prostorskem planu ni bil ustrezen. Poleg tega je uskladitev predvidena na območju Župančičevega sprehajališča, ki je že tradicionalno mestno sprehajališče.
V točki 3.3. Zelene površine se drugi stavek dopolni, tako da se glasi: Nosilci tega sistema so reka Krka s pritoki (Težko vodo, Šajserjem, Bršljinskim potokom in Temenico in obvodnimi prostori), Marof in mestna gozdovi Ragov log, Portoval, Gobeljska hosta, Drgančevje in Šajser ter drugi gozdovi na širšem območju mesta.
Točka 4.3.1 Varstvo narave se preimenuje v 4.3.1. Ohranjanje narave. Na koncu predzadnjega odstavka v tej točki se doda besedilo: Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembo prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana MO Novo mesto s spremembami in dopolnitvami od leta 1986 do leta 2003, ki se nanašajo na UZ Novega mesta (sprememba 2003/1) (Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, februar 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu MO Novo mesto.
Tabeli b) Stanovanjska območja nižje gostote – površine in etapnost se dodajo nove vrstice:

-------------------------------------------------------------
Oznaka             Lokacija         Velikost (m2)     Faznost
območja                                               izvedbe
-------------------------------------------------------------
PZ Turkov hrib     Turkov hrib             19.000     1. faza
PZ Mrvarjev hrib   Mrvarjev hrib           49.000     1. faza
-------------------------------------------------------------

V točki 3.2.1 Prometna infrastruktura se za tretjim odstavkom doda stavek:
Za zagotovitev dobre dostopnosti do načrtovane gospodarske cone Zalog je predvidena ureditev ustrezne povezovalne ceste med Češčo vasjo in Zalogom.
Tabeli v točki 3.2.1 se doda vrstica:

-------------------------------------------------------------
Oznaka             Lokacija     Velikost (m2)         Faznost
območja                                               izvedbe
-------------------------------------------------------------
PZ za pešpoti in   Novo mesto          91.000   1. in 2. faza
kolesarske poti
Novega mesta
-------------------------------------------------------------

V točki 3.3. Zelene površine se v drugem odstavku za drugim stavkom doda besedilo: Prav tako se ohranjajo zelene in druge odprte površine ob javnih objektih, kot so šole, igrišča, dijaški domovi, pokopališča in površine v neposrednem zaledju stanovanjskih sosesk. Vse te površine imajo zaradi svoje lege, pa naj gre za gozdove ali pa za kmetijska zemljišča, večnamensko funkcijo.
Na koncu drugega odstavka se doda besedilo: Pozidava na robovih teh gozdov je sprejemljiva samo ob pogoju, da se uvaja namembnost, ki se funkcionalno navezuje na gozdni prostor (npr. šport in rekreacija, otroška igrišča, mestni park, campus, paviljonski objekti v gozdu ipd.), saj se mora ta v čim večjem obsegu ohranjati.
V točki 3.4 Ureditev prostora za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se spremeni drugi stavek, tako da se glasi: Na območju urbanistične zasnove sta tako za področje obrambe perspektivni:
– območji izključne rabe (v Bršljinu in na Jedinščici).
V točki 4. Uresničevanje urbanistične zasnove se tretjemu stavku drugega odstavka doda: začelo pa se bo tudi urejanje pešpoti in kolesarskih poti Novega mesta. Predzadnji stavek drugega odstavka se spremeni, tako da se glasi: V prvo etapo sodijo izgradnja sosesk Brod – Drage, Turkov hrib in Mrvarjev hrib, začetek izgradnje nove soseske v Podbrezniku ter začetek gradnje v nadomestni gospodarski coni ob Straški cesti, v Gospodarski coni Zalog,v obrtnostoritveni coni Cikava – jug in v oskrbnostoritveni coni Mačkovec.

V poglavju 6.4 NAČINI UREJANJA PROSTORA se v preglednici predvidenih faz planskih aktivnosti dodajo nove alineje:

Novo mesto      Soseska Brod – Drage                         OLN     C, D
 
Novo mesto      Soseska Turkov hrib                  OLN     C, D
 
Novo mesto      Soseska Mrvarjev hrib                OLN     C, D
 
Novo mesto      Gospodarska cona Zalog –
 
                sanacija degradiranega prostora      OLN     C, D
 
Novo mesto      Oskrbnostoritvena cona Mačkovec      OLN     C, D
 
Novo mesto      Obrtnostoritvena cona Cikava – jug   OLN     C, D
 
Novo mesto      Univerza v Drgančevju                OLN     C, D

(2) V poglavju 6.6 KARTOGRAFSKI DEL IN PROGRAMSKE ZASNOVE se dodajo točke

Območje načrtovane stanovanjske soseske Brod – Drage leži v zaledju obstoječega stanovanjskega območja z enodružinskimi stanovanjskimi hišami na južnem robu Broda. Celotno območje predvidenih posegov meri 8.8 ha in zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 604, 599/2, 599/1, 1327, 844, 846, 847, 600, 835/4, 835/6, 838/3, 836/2, 836/1, 838/1, 835/5, 835/3, 730/6, 727/1, 725/1, 723/3, 728/1, 728/2, 725/2, 727/2, 728/3, 730/1, 839/1, 839/2, 848, 849, 833/1, 833/5, 835/2, 835/1, 833/3, 833/2, 730/6, 730/5, 730/7, 832/5, 832/1, 832/2, 832/3, 832/6, 730/4, 730/8, 730/3, 730/9, 730/10, 830/1, 830/2, 830/4, 830/5, 830/6, 830/7, 829/1, 830/3, 829/2, 828, 825, 826, 829/3, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu.

V okviru stanovanjske soseske Brod – Drage je predvidena stanovanjska gradnja nizke gostote s postavitvijo individualnih hiš. Parcelacija območja in zasnova pozidave se prilagodita valovitemu reliefu in prometni shemi s cestno povezavo, ki je načrtovana na vzhodnem robu in bo navezana na obstoječo lokalno cesto na Brodu. Stanovanjska soseska se uredi za okoli 30 hiš, prostostoječih in /ali vrstnih. V soseski se v skladu z veljavnimi standardi zagotovijo skupne odprte površine za igro in preživljanje prostega časa. Celotno območje urejanja se deli na 2 dela: na zahodnem delu se uredi soseska, na vzhodnem delu pa je predvidena ureditev dostopne ceste, s katere se uredijo dostopne ceste do posameznih stanovanjskih enot in po kateri se zagotovi dostop v travniško in gozdno zaledje poselitve.

Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij, vodov in naprav je treba zagotoviti, da se zaradi novih ureditev ne bodo poslabšala infrastrukturna opremljenost obstoječe poselitve na vplivnem območju načrtovanih ureditev.

Območje urejanja se priključi na lokalno cesto LC 299130 po predvideni dostopni cesti, ki se spelje po skrajnem vzhodnem robu območja urejanja. S te ceste se uredijo dostopne ceste do posameznih stanovanjskih enot, na jugozahodnem delu pa se cesta naveže na obstoječe poti, ki vodijo v zeleno zaledje naselja. Po izgradnji južne obvozne ceste Novega mesta se soseska na jugu naveže na obvoznico.
Parkirne površine se uredijo v okviru posameznih stanovanjskih enot.

Stanovanjski objekti na Brodu se bodo z električno energijo napajali z navezavo na obstoječe nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje (TP Brod) oziroma z izgradnjo nove TP in navezave na obstoječe 20 kV omrežje s pripadajočim NN omrežjem Na območju urejanja se izvede nizkonapetostni razvod v koridorju cestne zanke in dostopov do posameznih objektov. Dograditve omrežja, razen na obravnavanem območju, ne bodo potrebne.
Razvod javne razsvetljave: Osrednja interna cesta se opremi z javno razsvetljavo.
Telekomunikacijsko omrežje: Na območju soseske Brod – Drage se izvede navezava na obstoječe TK omrežje. Potrebna bo dograditev omrežja ob Topliški cesti na odseku med železniškim mostom in odcepom za naselje Slavka Gruma.
Plinovodno omrežje: Za dobavo zemeljskega plina do načrtovane soseske Brod – Drage bo potrebno dograditi obstoječe plinovodno omrežje. V ta namen se v koridorju Šalijeve ulice predvidi navezava na obstoječe omrežje, ki poteka v lokalni cesti LC 299130.

Vodovod: Oskrba s pitno in požarno vodo je predvidena z navezavo na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka v koridorju Šalijeve ulice in naprej po predvidenih dostopnih cestah v soseski.
Kanalizacija: Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda se bo odvajala po novopredvideni kanalizaciji, ki bo potekala v koridorju dostopnih cest in bo po Šalijevi ulici speljana v obstoječo kanalizacijo v cesti Brod (LC 299130). Odpadne vode se bodo prečistile na centralni čistilni napravi v Ločni.
Onesnažene padavinske vode s ceste se bodo odvajale v kanalizacijo za odvod padavinskih vod, naprej pa se bo odvajala v okoliški teren oziroma v ponikovalnice.
Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta ob osrednji cestni zanki. Predviden je odvoz odpadkov v Center za ravnanje z odpadki Leskovec.

Na območju urejanja se predvidijo oblikovno poenoteni tipi stanovanjskih objektov. Horizontalni in vertikalni gabariti ter oblikovanje fasad in streh se oblikuje poenoteno in v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja. Shema pozidave se zasnuje v obliki mreže, ki bo omogočila racionalno izrabo območja za pozidavo in bo obenem prilagojena obstoječim reliefnim posebnostim ter zagotovila kakovostno orientacijo posameznih objektov in možnosti za izrabo odprtih površin. Pri tem se upoštevajo kakovostna prostorska razmerja v bližnjem stanovanjskem območju. Dovoli se postavitev prostostoječih objektov in tudi kombinacija z nizi vrstnih hiš. Objekti naj se prilagodijo precejšnjim terenskim razlikam (npr. terasasta zasnova prečnih prerezov), oporni zidovi se načeloma ne dovolijo. Obcestni prostor interne dostopne ceste na vzhodnem robu območja urejanja naj se oblikuje z zveznim oblikovanjem nasipov in njihovo zatravitvijo, po možnosti brez opornih zidov.
Predvidi naj se oblikovno enotna in z arhitekturnim oblikovanjem usklajena ureditev odprtih površin v soseski. Pri načrtovanju objektov in ureditev v okviru nove pozidave je treba zagotoviti, da bodo novi posegi smiselno umeščeni v krajinski prostor na obrobju Novega mesta.
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.

Na ožjem in širšem območju predvidenih posegov ni območij ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine, zato posebne usmeritve niso potrebne.

Na območju načrtovane soseske Brod – Drage ni objektov in naprav iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).

Na območju soseske Brod – Drage se predvidi izdelava občinskega lokacijskega načrta.

Območje načrtovane stanovanjske soseske Turkov hrib leži v zaledju obstoječega stanovanjskega območja z enodružinskimi stanovanjskimi hišami na vzhodnem robu Gotne vasi. Celotno območje predvidenih posegov meri 1.9 ha in zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 406, 410, 411, 413, 418, 420/1, 420/2, 420/3, 420/4, 422, 423, 424, 425, vse k.o. Ragovo in 185/1, 185/2, 185/3, 188/1, 192/1, 192/13, 192/14, 192/15, 192/16, 192/17, 192/18 in 1201/1, vse k.o. Gotna vas.

Površine obravnavanega predela se v celoti namenijo stanovanjski gradnji nizke gostote (od enodružinskih do vrstnih hiš), spremljajoči prometni in komunalni infrastrukturi, v okviru stanovanjske soseske pa se predvidi tudi manjše javno otroško igrišče z zelenico.

Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij, vodov in naprav je treba zagotoviti, da se zaradi novih ureditev ne bodo poslabšala infrastrukturna opremljenost obstoječe poselitve na vplivnem območju načrtovanih ureditev.
a) Prometno omrežje:
Obstoječa prometna ureditev širšega območja obravnavane lokacije je slaba, saj so ceste preozke, njihovo priključevanje na glavno Belokranjsko cesto pa iz prometno-varnostnih razlogov neustrezno, zato je za dovolj kvalitetno prometno napajanje tako ožjega obravnavanega območja kot celotnega predela potrebno poskrbeti za primerno prometno ureditev že zgrajenih javnih poti ter s tem med drugim poskrbeti za ustrezen dostop do načrtovanega stanovanjskega naselja.
V okviru ureditvenega območja nove stanovanjske soseske se predvidita dve osrednji javni cesti, ki se priključita na obstoječi javni poti na SZ in JV od lokacije. Vsaka posamezna stanovanjska enota naj ima direkten dostop do javne ceste. Morebitne stranske ceste v območju urejanja naj se preverijo in določijo z lokacijskim načrtom. Parkirne površine se uredijo v okviru posameznih gradbenih parcel.

Na območju je obstoječe kabelsko elektroenergetsko 20 kV omrežje. Za potrebe gradnje stanovanjskih objektov na Turkovem hribu se preveri možnost priključka na obstoječe omrežje (glede na razpoložljive kapacitete na NN omrežju) oziroma dopolnitev omrežja z izgradnjo nove TP.
Na območju urejanja se izvede nizkonapetostni razvod v koridorju javnih poti.
Razvod javne razsvetljave: Glavni cesti v območju se opremita z javno razsvetljavo.
Telekomunikacijsko omrežje: Navezava območja na TK omrežje se izvede z dograditvijo krajevnega TK omrežja – kabelska kanalizacije, za katero se v sklopu preostale komunalne infrastrukture predvidijo koridorji, po katerih bo mogoča navezava na obstoječo kabelsko kanalizacijo ob Belokranjski cesti.
Plinovodno omrežje: Za dobavo zemeljskega plina do načrtovane soseske Turkov hrib bo potrebno dograditi obstoječe plinovodno omrežje. Vzdolž osrednjih cest je predvidena izvedba sekundarnega plinovoda s tlakom 1 bar z navezavo na obstoječe omrežje.

Vodovod: Oskrba s pitno in požarno vodo je predvidena z navezavo na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka v koridorju Ulice Ivana Roba in naprej po predvidenih dostopnih cestah v soseski.
Kanalizacija: Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda se bo po novopredvideni kanalizaciji, ki bo potekala v koridorjih osrednjih cest, odvajala v obstoječo kanalizacijo v ulici Ivana Roba. Odpadne vode se bodo prečistile na centralni čistilni napravi v Ločni.
Onesnažene padavinske vode s ceste se bodo odvajale v kanalizacijo za odvod padavinskih vod, naprej pa se bo odvajala v okoliški teren oziroma v ponikovalnice.
Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta ob osrednji cestni zanki. Predviden je odvoz odpadkov v Center za ravnanje z odpadki Leskovec.

Krajinsko oblikovanje: Terenske razmere obravnavanega območja so razmeroma zahtevne, zato je za racionalno izrabo prostora ter lažjo infrastrukturno opremo celotnega območja in posameznih parcel potrebno zemljišče do neke mere poravnati ter s tem zmanjšati višinsko razliko med najvišjim delom (Turkov hrib) in poleg ležečo vrtačo. Območje je v tesnem stiku z njivskimi, travniškimi in gozdnimi površinami na obrobju Novega mesta, zato je pri pozidavi in zunanji ureditvi potrebno element kvalitetnega naravnega okolja upoštevati in ga integrirati v naselje.
Urbanistično oblikovanje: Predvidena soseska se nahaja v stanovanjskem območju, ki je raslo nenačrtovano, kjer pa so kljub prevladujoči individualni stanovanjski izgradnji urbaniziranega prebivalstva še vedno zaznavni ostanki vaškega okolja. Slednje je potrebno pri arhitektonsko-urbanističnem oblikovanju upoštevati. Urbanistična ureditev nove stanovanjske soseske naj se nasloni na dve osrednji cesti, ki naj v prečni smeri povežeta obstoječi javni poti na SZ in JV območja. Lokacija teh dveh osrednjih komunikacij naj čimbolj racionalno omogoči pozidavo območja z umestitvijo čim večjega števila objektov vzdolž obodnih obstoječih in novih prečnih komunikacij. Dovoli se fazna izgradnja, zagotovi naj se pravilna in racionalna parcelacija zemljišča. Nadaljnji podrobnejši pogoji pozidave območja se določijo z lokacijskim načrtom.
Arhitektonsko oblikovanje: Oblikovanje objektov se na celotnem območju poenoti ter uskladi z obstoječo drobno stavbno morfologijo na eni in kvalitetnimi prvinami kultivirane narave na drugi strani. V svoji zasnovi naj objekti združujejo sodobne bivalne, oblikovne in tehnološke dosežke s kvalitetnimi izhodišči, ki jih narekuje lokacija.
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.

Na ožjem in širšem območju predvidenih posegov ni območij ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine, zato posebne usmeritve niso potrebne.

Na območju načrtovane soseske Turkov hrib ni objektov in naprav iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).

Na območju soseske Turkov hrib se predvidi izdelava občinskega lokacijskega načrta.

Območje načrtovane stanovanjske soseske Mrvarjev hrib leži na južnem obrobju Novega mesta v bližini naselja Košenice z enodružinskimi stanovanjskimi hišami. Celotno območje predvidenih posegov meri 4.9 ha in zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1155, 1156/2, 1160, 1112/3, 1112/2, 1161/2, 1161/1, del 1112/1, del 1149/5, 1149/7, 1149/8, 1149/1, 1149/4, del 1114/1, pot 265 in pot 2110, vse k.o. Veliki Podljuben ter 1010/1, k.o. Gotna vas.

V okviru območja urejanja je predvidena ureditev višjestandardnega stanovanjskega naselja s storitvenimi in družbenimi dejavnostmi (banka, pošta, trgovina, družabni prostori, drugi lokali), vključno z varovanimi stanovanji. V soseski, ki se deli v štiri podobmočja, je načrtovana gradnja nizke gostote z okoli 30 enodružinskimi stanovanjskimi hišami, 5 objekti z varovanimi stanovanji, dvema skupnima površinama – trgoma in dvema servisno-trgovskima objektoma, ki sta tako kot tudi večje parkirišče predvidena v bližini regionalne ceste. V soseski se v skladu z veljavnimi standardi zagotovijo skupne odprtje površine za igro in preživljanje prostega časa. Poleg individualnih hiš z vrtovi je predvideno združevanje v dvojčke in trojčke kot nize s skupnimi odprtimi površinami.

Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij, vodov in naprav je treba zagotoviti, da se zaradi novih ureditev ne bodo poslabšala infrastrukturna opremljenost obstoječe poselitve na vplivnem območju načrtovanih ureditev.

Območje urejanja se prek lokalne zbirne ceste, ki se uredi z rekonstrukcijo obstoječe ceste, naveže na regionalno cesto R3-664 Gaber – Uršna sela – Novo mesto. Z zbirne ceste se uredijo dostopi do posameznih skupin stanovanjskih enot. Parkirne površine za obiskovalce in prebivalce se uredijo v okviru posameznih delov soseske in posameznih stanovanjskih enot.
Soseska je s prometnega vidika razdeljena na tri prometno neodvisna območja: območje javnega programa ob regionalni cesti (parkirišče s priključkom), območje z varovanimi stanovanji (intervencijske poti, parkirišča) in območje individualne stanovanjske gradnje (dovozi, parkirišča).

Obstoječe elektroenergetsko 20 kV omrežje, ustrezno za priključitev, je v območju Šmihela. Za potrebe gradnje stanovanjskih objektov se preveri možnost priključka na obstoječe omrežje oziroma dopolnitev omrežja do območja Mrvarjevega hriba. Na območju urejanja se izvede nizkonapetostni razvod v koridorju cestne zanke in dostopov do posameznih objektov.
V soseski Mrvarjev hrib je predvidena nizkoenergijska gradnja objektov. Predvidena je ureditev glavne toplotne postaje na območju osrednjega trga, ki je načrtovan ob lokalni zbirni cesti ter ureditev toplotnih podpostaj pri posameznih objektih. Na območju urejanja se izvede nizkonapetostni razvod v koridorju lokalne zbirne ceste in dostopnih poti do posameznih objektov.
Razvod javne razsvetljave: Lokalna zbirna cesta in dostopne poti ter območje trga se opremijo z javno razsvetljavo.
Telekomunikacijsko omrežje: Navezava območja na TK omrežje se izvede z izgradnjo krajevnega omrežja in navezavo na obstoječo kabelsko kanalizacijo na območju LC Regrške košenice.
Plinovodno omrežje: Za dobavo zemeljskega plina do načrtovane soseske Mrvarjev hrib bo potrebno dograditi obstoječe plinovodno omrežje. Vzdolž osrednje cestne zanke je predvidena izvedba sekundarnega plinovoda s tlakom 1 bar.

Vodovod: Oskrba s pitno in požarno vodo je predvidena z navezavo na obstoječe vodovodno omrežje, ki oskrbuje naselje Škrjanče pri Novem mestu in naprej po predvidenih dostopnih cestah v soseski.
Kanalizacija: Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda se bo po novopredvideni kanalizaciji, ki bo potekala v koridorju novih internih cestnih povezav, odvajala preko predvidenega črpališča in tlačnega voda v obstoječo kanalizacijo na Regrških košenicah. Odpadne vode se bodo prečistile na centralni čistilni napravi v Ločni.
Onesnažene padavinske vode s ceste se bodo odvajale v kanalizacijo za odvod padavinskih vod, naprej pa se bo odvajala v okoliški teren oziroma v ponikovalnice.
Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta ob osrednji cestni zanki in dostopnih poteh. Predviden je odvoz odpadkov v Center za ravnanje z odpadki Leskovec.

Parcelacija območja, postavitev hiš in smeri slemen se prilagodijo razgibanemu reliefu in prometni shemi z lokalno zbirno cesto, ki bo sosesko z obstoječim priključkom navezovala na regionalno cesto Novo mesto – Uršna sela – Črnomelj in v nadaljevanju vodi do tradicionalnega gostinskega kompleksa Hrib. Zbirna cesta bo delila sosesko na dva dela: na vzhodnega, ki bo namenjen družinskim hišam, in zahodnega, ki bo namenjen ureditvi varovanih stanovanj. V soseski se predvidi ureditev internih dostopnih poti, po katerih se zagotovijo tudi dostopi v travniško in gozdno zaledje poselitve.
Na območju urejanja je predvidena postavitev stanovanjskih hiš, prostostoječih in združenih v kratke nize. Zagotovi se poenoten oziroma medsebojno usklajen oblikovalski koncept, ki bo usklajen s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega ter krajinskega oblikovanja. Shema pozidave se zasnuje v obliki mreže, ki bo omogočila racionalno izrabo za pozidavo in bo obenem prilagojena obstoječim reliefnim posebnostim ter bo zagotovila kakovostno orientacijo posameznih objektov in možnosti za izrabo odprtih površin. Strmejše pobočje na osrednjem delu območja se uredi kot javna zelena površina s pešpotmi, pretežno ozelenjena z drevnino, s čimer bo zmanjšana vidnost soseske v pogledih z regionalne ceste.
Predvidi se oblikovno poenotena in z arhitekturnim oblikovanjem usklajena ureditev odprtih površin v soseski.
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.

Na ožjem in širšem območju predvidenih posegov ni območij ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine, zato posebne usmeritve niso potrebne.

Na območju načrtovane soseske Mrvarjev hrib ni objektov in naprav iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).

Na območju soseske Mrvarjev hrib se predvidi izdelava občinskega lokacijskega načrta.

Območje načrtovane gospodarske cone Zalog, s katero bo izvedena sanacija degradiranega prostora, leži na območju Opekarne in glinokopov, ki so v opuščanju, ter na območju opuščenih objektov za kmetijsko dejavnost in deloma na kmetijskih površinah. Celotno območje predvidenih posegov meri skupaj 41 ha in se deli na več podobmočij, ki se bodo urejala v dveh fazah, ter zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1980, 3067/1, 1980, 1983/2, 3067/2, 1983/1, 1980, 3067/3, 1977, 1976, 1974/1, 1971/1, 3067/4, 1968/2, 1965/1, 1964, 1963/1, 1963/2, 1956, 1951, 1950, 1945, 1944, 1941, 1942/1, 3067/5, 1949/3, 1942/4, 1946/1, 1940, 1937, 1936, 1930, vse k.o. Prečna in
1398/2, 2207/4, 1403/9, 1313/1, 1313/3, 1398/1, 1403/6, 1614/15, 1614/14, 1614/16, 1614/3, 1614/11, 1614/9, 1614/12, 1614/20, 1614/21, 1614/22, 1614/4, 2217/1, 1614/23, 1614/24, 1614/25, 1614/26, 1614/27, 1614/28, 1614/6, 1614/5, 1614/18, 1625/5, 1625/1, 1619/1, 1625/4, 1625/3, 1625/6, 1630, 1631, 1633/2, 1609/3, 1610/7, 1610/1, 1614/2, 1614/19, 1614/7, 1614/8, 1614/10, 1614/13, 1614/17, 1610/2, 2207/3, 1403/1, 1610/3, 1610/4, 1610/5, 1610/6, 1610/8, 1403/3, 1403/5, 1403/7, 1403/8, 1403/2, 1403/4, 2197/1, 1404/1, 1404/3, 1404/2, 1404/4, 2197/14, 2197/7, 1473/3, 1474/3, 1476/2, 1482/2, 1482/5, 1609/16, 1609/23, 1465/2, 1609/15, 1486/2, 1487/2, 1491/2, 1490/2, 1512/2, 1515/2, 1516/2, 1508/2, 2210/2, 1416/2, 2252/1, vse k.o. Gorenja Straža.

V okviru Gospodarske cone Zalog so predvideni ureditev in komunalno opremljanje obstoječih opuščenih površin in objektov za potrebe umeščanja novih gospodarskih dejavnosti, predvsem takšnih, ki za objekte in delovanje zahtevajo velike površine in za katere je pomembna dostopnost po železniški progi. Na območju opekarne, katere proizvodnja je v opuščanju oziroma preusmerjanju, sta predvideni izgradnja objektov in ureditev površin za sortiranje in predelavo nenevarnih odpadkov. Na območju je predvidena še umestitev objektov in ureditev za potrebe gradbeništva, industrije gradbenega materiala ter predelovalne industrije, podporne dejavnosti za avtomobilsko industrijo in podobne okoljsko nenevarne dejavnosti ter ureditev površin za trgovske in druge storitvene dejavnosti.
Ojezerjeni deli glinokopa se ohranijo v naravnem stanju, ta površina pa se ogradi z bariero iz naravnih materialov ter nameni razvoju in opazovanju živega sveta in naravne sukcesije; uredi se ločen dostop in speljava poti v opazovalne – učne namene. V ta območja se ne posega, prav tako se prepovedo gradbena dela v pasu 10 m od brežine glinokopa; prepreči se onesnaženje voda. Obrežna in druga vegetacija se ohrani kot naravna bariera biotopa.
Železniški priključek v območje gospodarske cone se zagotovi z obstoječega industrijskega tira, ki poteka južno od območja. Cestni dostop v območje se uredi z novourejene povezovalne ceste iz smeri Češče vasi (rekonstrukcija in prestavitev obstoječe lokalne ceste). Za dostop do območja sekundarnih biotopov se uredi oziroma izrabi obstoječa dostopna pot na zahodnem obrobju ureditvenega območja, ki se spelje tudi proti vzhodu.
Celotno območje urejanja se razdeli na prostorsko – funkcionalna podobmočja, ki bodo dostopna z osrednje zbirne ceste in z internega železniškega tira. V prvi fazi se uredi zahodni del območja, vključno s koridorjem osrednje zbirne ceste in internim železniškim tirom ter preostalih infrastrukturnih omrežij, v drugi fazi pa še vzhodni del. Na območju predvidenih ureditev bo predvidoma okoli 300 zaposlenih.

Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij, vodov in naprav je treba zagotoviti, da se zaradi novih ureditev ne bodo poslabšala infrastrukturna opremljenost obstoječe poselitve na vplivnem območju načrtovanih ureditev.

Območje urejanja se z novo cestno povezavo, ki bo potekala južno od industrijskega železniškega tira, na območju BTC priključi na lokalno cesto LC 295050 Cegelnica – Češča vas – Zalog – Straža. Na novi cesti se na območju obstoječega uvoza v opekarno predvidi križišče, na katerem se odcepi notranja zbirna cesta, po kateri bo zagotovljen dostop do vseh podobmočij, z izgradnjo dostopnih cest pa dostop do posameznih gospodarskih in storitvenih enot. Na območje urejanja se spelje tudi interni železniški tir, ki se priključi na obstoječi industrijski tir Bršljin – Straža. Mreža dostopnih cest se prilagodi shemi razdelitve območja na posamezne gospodarske enote.
Parkirne površine za zaposlene se uredijo v okviru posameznih enot. Manipulacijske in prometne površine se znotraj celotne gospodarske cone uredijo v skladu s potrebami glede na število zaposlenih in glede na posebne zahteve posameznih dejavnosti. Vse prometne površine, namenjene obiskovalcem, se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali dostope in uporabo za invalide.
Poljske poti, ki danes potekajo prek območja, predvidenega za ureditev gospodarske cone Zalog, se nadomestijo z ustreznimi prevezavami.

Na območju predvidene gospodarske cone Zalog je obstoječe elektroenergetsko 20 kV in 0,4 kV omrežje. Glede na predvidene programe oziroma potrebe se lahko dogradi kapaciteta obstoječih TP ali izgradijo nove TP. Na območju urejanja se izvede nizkonapetostni razvod v koridorju interne cestne zanke.
Razvod javne razsvetljave: Osrednja interna cesta se opremi z javno razsvetljavo.
Telekomunikacijsko omrežje: Obstoječe kapacitete (razvodno TK omrežje, glavno kabelsko razvodišče in primarna telefonska povezava z ATC Straža) ne zadoščajo predvidenim potrebam gospodarske cone Zalog. Na ureditvenem območju se v sklopu preostale komunalne infrastrukture predvidijo koridorji za izgradnjo kabelske kanalizacije ter prostor za postavitev lokalne centrale. Za navezavo na obstoječe TK omrežje je predvidena povezava z medkrajevnim optičnim kablom Novo mesto – Straža, ki poteka ob regionalni cesti Novo mesto – Prečna – Straža.
Plinovodno omrežje: Na območju urejanja je že obstoječa MRP Opekarna. Za dobavo zemeljskega plina je predvidena izvedba sekundarnega plinovoda, ki bo speljan v koridorjih notranje zbirne ceste in dostopnih cest.

Vodovod: Predvidena je navezava na obstoječe vodovodno omrežje, ki je že urejeno na delu območja gospodarske cone Zalog. Razvod požarne in potrošne vode je predviden vzdolž notranjih dostopnih cest ter manipulacijskih površin ob posameznih objektih vključno s potrebnimi hidranti.
Kanalizacija: Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda se bo po novopredvideni kanalizaciji, ki bo potekala v koridorju novih internih cestnih povezav, odvajala v predvideni kanalizacijski vod do območja čistilne naprave Straža, kjer se bodo odpadne vode prečistile.
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale v kanalizacijo preko lovilcev olj in bencina. Voda se bo zbirala v vtočnih jaških in kanalizaciji za odvod padavinskih vod, naprej pa se bo odvajala v okoliški teren oziroma v ponikovalnice.
Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta v sklopu manipulacijskih površin na posameznih gospodarskih enotah. Predviden je odvoz odpadkov in posebnih odpadkov v Center za ravnanje z odpadki Leskovec.

Na območju urejanja se predvidijo oblikovno poenoteni sklopi (funkcionalna podobmočja) različnih tipov proizvodnih, skladiščnih, trgovskih in drugih objektov. Tri podobmočja tvorijo območja obstoječih objektov, ki se prestrukturirajo. Vmesni prostor se izrabi čim bolj racionalno, shema ureditev je ortogonalna in enostavna, navezana na omrežje dostopnih cest.
Na severnem in vzhodnem delu območja se na funkcionalnih podobmočjih obstoječih objektov, kjer je še ohranjen raščen teren, dovoli večja stopnja pozidanosti zemljišč, v preostalo območje naj se umestijo dejavnosti, ki zahtevajo večje nepozidane površine (manipulacija, skladiščenje).
Horizontalni in vertikalni gabariti ter oblikovanje fasad in streh se oblikuje poenoteno za posamezne sklope oziroma tipe pozidave, deloma pa tudi na ravni celotnega območja urejanja, ki naj bo načrtovano v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja. Objekti načeloma ne smejo presegati višine 10 m, strehe naj bodo ravne, lahko pa so nizke dvo ali enokapnice na ožjih objektih, ki ne presegajo širine 15 m, pri čemer dolžina ni omejena. Fasade naj bodo poenotene, v svetlih zemeljskih barvah in naj ne bodo bele. Strehe naj bodo temne, ne smejo biti bleščeče.
Pri dimenzioniranju in oblikovanju objektov je treba zagotoviti, da bo oblikovana skladna in v prostoru čim manj moteča podoba gospodarske cone, zlasti v pogledih z obstoječe regionalne ceste Novo mesto – Straža, zato je treba zagotoviti nizke gabarite objektov in posebno pozornost posvetiti oblikovanju robnih območij. Fasade objektov, ki bodo vidne v pogledih z regionalne in lokalne ceste, naj bodo oblikovane mestotvorno, pred njimi naj se zagotovi visokorasla vegetacija.
Shema pozidave na območju urejanja se zasnuje v obliki mreže, ki bo omogočila racionalno izrabo za pozidavo in manipulacijske površine in bo obenem prilagojena obstoječim reliefnim posebnostim in obstoječi pozidavi na obrobju. Na delih, kjer se površine za predvidene gospodarske dejavnosti stikajo s stanovanjskimi območji, je treba zagotoviti vegetacijske bariere. Dopušča se možnost združevanja posameznih objektov in manipulacijskih površin ter možnost večjega števila uporabnikov v posameznem objektu.
Obsežne odprte površine v kompleksu gospodarske cone Zalog se prostorsko členijo z linijskimi potezami drevja, predvsem kot drevoredi ob internih cestnih povezavah in kot členitvene prvine med posameznimi enotami ter kot prostorska in vizualna bariera na stikih s kmetijskimi in stanovanjskimi območji. Predvidi naj se oblikovno enotna in z arhitekturnim oblikovanjem usklajena ureditev zelenic, ploščadi in drugih odprtih površin. Na območju depresij, zapolnjenih z vodo, ki niso zajete v območje sekundarnih biotopov, se prednostno umeščajo dejavnosti, ki lahko izrabijo ta potencial, npr. vzgoja rastlin ali vrtnarstvo, kar velja zlasti za jugozahodni del območja sedanjih glinokopov.
Pri načrtovanju objektov in ureditev v okviru nove pozidave je treba zagotoviti, da bodo novi posegi smiselno umeščeni v krajinski prostor na obrobju Novega mesta.
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene komunalne ali tehnološke vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo in med obratovanjem, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.

Na območju predvidenih posegov so sekundarni biotopi, ki so se razvili v opuščenih glinokopih opekarne in so opredeljeni kot naravna vrednota Nadomestni biotop Zalog (NV 1173). Večji del tega območja se vključi v urejanja gospodarske cone, in sicer kot posebna, prostorsko zaokrožena površina, s čimer bo še nadgrajen pomen tega naravnega območja z velikimi ekološkimi in vizualnimi vrednostmi, pomembnimi zlasti zaradi lege na stiku površin, namenjenih intenzivni kmetijski proizvodnji in drugim gospodarskim dejavnostim. Območje sekundarnih biotopov se ureja kot javna zelena površina, ki se nameni opazovanju ptic ter vodnih, obvodnih in drugih živali, zato se uredi dostop po ločeni javni poti. Vsi ureditveni ukrepi in režim dostopa se načrtujejo v skladu z naravovarstvenimi smernicami.
Na ožjem območju predvidenih posegov je območje kulturne dediščine, in sicer arheološko najdišče Zalog – Arheološko območje Zalog (vrednotena za kulturni spomenik brez uradne razglasitve) – št. predloga 700347. Kot strokovno podlago za lokacijski načrt je treba zagotoviti predhodne arheološke raziskave z ustreznim poročilom. Rezultati preiskav bodo opredelili potencialna najdišča, ki jih bo treba upoštevati pri pripravi lokacijskega načrta. Lokacijo dvorca Breitenau in njegovega vrta je treba obeležiti s primerno krajinsko ureditvijo.

Na območju Gospodarske cone Zalog ni objektov in naprav iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).

Na območju Gospodarske cone Zalog se predvidi izdelava enega občinskega lokacijskega načrta za celotno območje, lahko pa tudi dveh – za vsako od načrtovanih dveh faz.

Območje načrtovane oskrbnostoritvene cone Mačkovec leži na širšem območju načrtovanega priključka na avtocesto. Celotno območje predvidenih posegov meri skupaj 13 ha in se deli na dve podobmočji, ki se bosta urejali v dveh fazah.
Območje, ki se bo urejalo v 1. fazi, obsega 4,6 ha ter zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 935, 936, 970/17, 970/1, 1127/2, 1121/1, 1120, 924/1, 924/2, 906/4, 906/8, 928/2, 927/1, 905/2, 906/3, 906/6, 906/7, 906/2, 905/1, vse k.o. Bršljin.
Območje, ki se bo urejalo v 2. fazi, obsega 8,4 ha ter zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 2550/1, 2550/2, 2551, 2089/4, 2089/9, 2089/3, 2089/1, 2107, 2552, 2553, 2554, 2555, 2556, 2557, 2558, 2109, 2106, 2110, 2111, 2112, 2113, 2469/1, 2119, 2120, 2121, 2122, 2123, 2125/1, 2126/1, 2129/1, 2130/1, 2131/3, 2140/2, 2142/3, 2143/1, 2145/2, 2090, 2211/2, 2214/1, 2224/1, 2523, 2219/1, 2224/2, 2224/4, 2220, 2219/2, 2092/15, vse k.o. Ždinja vas.

Oskrbnostoritvena cona Mačkovec se ureja kot vstopno območje v mesto, kot novo mestno razvojno območje, navezano na avtocestni priključek. V okviru območja so predvideni ureditev in komunalno opremljanje območja ter izgradnja objektov oziroma ureditev, ki so regionalnega pomena oziroma za katere je bistven dober dostop z avtoceste in neposredna navezava na pomembno glavno cesto in regionalne ceste. Na območju urejanja je predvidena izgradnja motela in pripadajočih turistično – informacijskih ureditev, nakupovalnega središča, drugih objektov za različne storitvene dejavnosti regijskega pomena ter servisne dejavnosti in parkirišča za tovornjake. Na stiku s stanovanjskim območjem se predvidi ureditev igrišč za potrebe obstoječe soseske.
Ureditev novih površin se zagotovi na območju, ki leži južno od priključka na avtocesto, med obstoječim območjem proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter koridorjem vzhodne obvozne ceste (1. faza) ter na območju med načrtovano avtocesto in prestavljeno traso hitre ceste H1 (2. faza).
Dostop do obravnavanega območja se predvidi s predvidenega križišča na deviaciji 1-12 okoli 300 m vzhodno od krožišča, v katerem se ta deviacija srečuje z glavno cesto proti Metliki in povezovalno cesto do severne obvoznice. Na območju predvidenih posegov bo potrebna ureditev večjih in manjših enot – zemljišč za posamezne storitvene dejavnosti s pripadajočimi manipulacijskimi površinami z možnostjo medsebojnega združevanja. Na območju predvidenega posega bo predvidoma okoli 300 zaposlenih.
Dolgoročno – v 3. fazi, se predvidi povezava obeh podobmočij z vključitvijo površin, ki so trenutno v DLN za AC na odseku Hrastje – Lešnica (območje priključka).
Vse prostorske ureditve na območju oskrbnostoritvene cone Mačkovec se uskladijo z določili lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Hrastje – Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Izjema je ureditev križišča na deviaciji 1-12, kjer je v LN za avtocesto predvidena samo priključitev lokalne povezave za obstoječo kmetijo, s čimer bo omogočen dostop do severnega in južnega dela oskrbnostoritvene cone Mačkovec in do obstoječe stanovanjske soseske.

Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij, vodov in naprav je treba zagotoviti upoštevanje določil lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Hrastje – Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03) z izjemo ureditve križišča na deviaciji 1-12 za potrebe dostopa do oskrbnostoritvene cone, do obstoječe kmetije (skladno z določili LN za avtocesto) in do obstoječe soseske.
Prav tako je treba zagotoviti, da se zaradi novih ureditev in njihovih priključevanj na obstoječa infrastrukturna omrežja ne bo poslabšana infrastrukturna opremljenost obstoječe poselitve na vplivnem območju načrtovanih ureditev.

Oba dela območja urejanja se bosta z osrednjima internima cestama navezovala na križišče, ki bo urejeno na deviaciji 1-12, okoli 300 m pred krožiščem z glavno cesto proti Metliki in s priključno cesto, ki poteka proti jugu do severne obvoznice. Znotraj severnega in južnega podobmočja se uredita osrednji interni cesti, na kateri se bodo ob ureditvi posameznih enot navezale posamezne dostopne ceste.
Parkirne površine za zaposlene se uredijo v okviru posameznih enot. Manipulacijske in prometne površine se znotraj celotne oskrbnostoritvene cone uredijo v skladu s potrebami glede na število zaposlenih in glede na posebne zahteve posameznih dejavnosti. Vse prometne površine, namenjene obiskovalcem, se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali dostope in uporabo za invalide.

Na območju predvidene oskrbnostoritvene cone Mačkovec je obstoječe elektroenergetsko 20 kV in 0,4 kV omrežje. Glede na predvidene programe oziroma potrebe se lahko dogradijo nove TP. Na območju urejanja se izvede nizkonapetostni razvod v koridorju interne cestne zanke oziroma ob vzhodni obvozni cesti.
Razvod javne razsvetljave: Osrednji interni cesti na obeh delih se opremita z javno razsvetljavo.
Telekomunikacijsko omrežje:. Za potrebe priključitve oskrbnostoritvene cone Mačkovec na TK omrežje je treba dopolniti obstoječe krajevno TK omrežje.
Na ureditvenem območju se v sklopu preostale komunalne infrastrukture predvidijo koridorji za izgradnjo kabelske kanalizacije. Za navezavo na obstoječe TK omrežje je predvidena dograditev
obstoječe kabelske kanalizacije, ki poteka iz smeri tovarne Krka.
Plinovodno omrežje: Za dobavo zemeljskega plina do obeh delov območja oskrbnostoritvene cone Mačkovec bo potrebno dograditi obstoječe plinovodno omrežje. Vzdolž internih cestnih povezav je predvidena izvedba sekundarnega plinovoda s tlakom 1 bar.

Vodovod: Predvidena je navezava na obstoječe vodovodno omrežje v Mačkovcu. Razvod požarne in potrošne vode je predviden vzdolž osnovnih cestnih povezav ter v okviru manipulacijskih površin ob posameznih objektih, vključno s potrebnimi hidranti.
Kanalizacija: Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda se bo po novopredvideni kanalizaciji, ki bo potekala v koridorju novih internih cestnih povezav, odvajala v obstoječo kanalizacijo v Mačkovcu. Pred izdelavo lokacijskega načrta je treba preveriti zmogljivost obstoječega kanalizacijskega omrežja in morebitne potrebe po rekonstrukciji posameznih odsekov. Odpadne vode se bodo prečistile na centralni čistilni napravi v Ločni.
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale v kanalizacijo preko lovilcev olj in bencina. Voda se bo zbirala v vtočnih jaških in kanalizaciji za odvod padavinskih vod, naprej pa se bo odvajala v okoliški teren oziroma v ponikovalnice.
Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta v sklopu manipulacijskih površin na posameznih gospodarskih enotah. Za zbiranje morebitnih posebnih odpadkov je treba zagotoviti posebna mesta za njihovo zbiranje v okviru posameznih manipulacijskih površin. Predviden je odvoz odpadkov in posebnih odpadkov v Center za ravnanje z odpadki Leskovec.

Na območju urejanja se predvidijo oblikovno poenoteni sklopi objektov in ureditev. Uredi naj se oblikovno prepoznavno vstopno območje v mesto. Posebej pomembno je oblikovanje celotne fasade nove cone proti avtocesti in priključnim ter glavni cesti. To območje mora biti urejeno mestotvorno, s kakovostno zasnovanimi fasadami objektov in kakovostnimi zunanjimi ureditvami, pri čemer morajo biti vse ureditve in objekti oblikovno poenoteni. Pomembno je tudi umeščanje dejavnosti: mestotvornejše javne dejavnosti (motel, trgovine ipd.) naj bodo umeščene ob glavni, regionalnih oziroma priključnih cestah, gospodarske dejavnosti, parkirišča in zadnja, servisna dvorišča posameznih objektov in enot pa naj bodo umeščena v ozadja.
Horizontalni in vertikalni gabariti ter oblikovanje fasad in streh se oblikuje poenoteno za posamezne sklope oziroma tipe pozidave, deloma pa tudi na ravni celotnega območja urejanja, ki naj bo načrtovana v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja. Ustrezne pogoje se določi v lokacijskem načrtu, pri čemer naj se upoštevajo strokovne podlage (Prostorska ureditev vzhodnega dela mesta – urbanistična delavnica, 1997).
Pri dimenzioniranju in oblikovanju objektov je treba zagotoviti, da bo oblikovana skladna in v prostoru jasno čitljiva podoba vstopnega območja v Novo mesto v pogledih z načrtovane avtoceste in pomembnih cest. Shema pozidave na območju urejanja se zasnuje v obliki mreže, ki bo omogočila racionalno izrabo za pozidavo in manipulacijske površine in bo obenem prilagojena obstoječim reliefnim posebnostim. Dopušča se možnost združevanja posameznih objektov in manipulacijskih površin ter možnost večjega števila uporabnikov v posameznem objektu.
Obsežne odprte površine v kompleksu oskrbnostoritvene cone Mačkovec se prostorsko členijo z linijskimi potezami drevja, predvsem kot drevoredi ob internih cestnih povezavah in kot členitveni elementi med posameznimi enotami ter kot prostorska in vizualna bariera na stikih s kmetijskimi in stanovanjskimi območji. Predvidi naj se oblikovno enotna in z arhitekturnim oblikovanjem usklajena ureditev zelenic, ploščadi in drugih odprtih površin. Na mejah območja s pretežno stanovanjsko pozidavo v Mačkovcu naj se zagotovi vegetacijska bariera.
Pri načrtovanju objektov in ureditev v okviru nove pozidave je treba zagotoviti, da bodo novi posegi smiselno umeščeni v krajinski prostor na obrobju Novega mesta in z upoštevanjem načrtovane trase avtoceste.
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene komunalne ali tehnološke vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo in med obratovanjem, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.
Izvedba morebitnih ukrepov za protihrupno zaščito novih poselitvenih območij in za izvedbo drugih ukrepov v povezavi z varstvom okolja zaradi obratovanja avtoceste je glede na že sprejeti lokacijski načrt za avtocesto na tem odseku (Uradni list RS, št. 16/03) v pristojnosti lokalne skupnosti oziroma investitorjev posegov na vplivnem območju avtoceste.

Na ožjem območju predvidenih posegov je območje kulturne dediščine, in sicer arheološko najdišče Novo mesto – Arheološko najdišče Brezovica (vrednotena kot KD) – št. predloga 70035. Kot strokovno podlago za lokacijski načrt je treba zagotoviti predhodne arheološke raziskave z ustreznim poročilom. Rezultati preiskav bodo opredelili potencialna najdišča, ki jih bo treba upoštevati pri pripravi lokacijskega načrta.
Na ožjem in širšem območju predvidenih posegov ni območij ohranjanja narave, zato posebne usmeritve niso potrebne.

Na območju Oskrbnostoritvene cone Mačkovec ni objektov in naprav iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).

Na območju Oskrbnostoritvene cone Mačkovec se predvidi izdelava občinskega lokacijskega načrta.

Območje načrtovane obrtnostoritvene cone Cikava – jug leži v gozdu tik ob obstoječi obrtni coni Cikava. Celotno območje predvidenih posegov meri 8,0 ha in zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 2168/1, 2169/1, 2170, 2167, 2166/1, 2165/24, 2615/23, 2166/1, 2159/1, 2156, 2168/2, 2175, 2183/1, vse k.o. Smolenja vas.

V okviru obrtnostoritvene cone Cikava – jug so predvideni ureditev in komunalno opremljanje območja ter izgradnja objektov za potrebe širitve obstoječih in umeščanja novih obrtno-proizvodnih, servisnih in storitvenih objektov. Ureditev novih površin se zagotovi na območju gozda jugovzhodno od obstoječe obrtne cone Cikava. Tu so predvidene obrtnoproizvodne, servisne in storitvene dejavnosti, kot so roletarstvo, mizarstvo, predelava lesa in papirja ter kovin, proizvodnja plastike, skladišča repromateriala, strojni park ter mehanične delavnice gradbenih podjetij ipd. Dostop do obravnavanega območja se predvidi po osrednji prometnici, ki se prek obstoječe obrtne cone Cikava navezuje na regionalno cesto Novo mesto – Šentjernej. Na območju predvidenih posegov bo potrebna ureditev večjih in manjših enot – zemljišč za posamezne obrate z možnostjo medsebojnega združevanja, kjer se uredijo tudi manipulacijske površine in parkirišča. Na območju predvidenega posega bo predvidoma okoli 500 zaposlenih.

Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij, vodov in naprav je treba zagotoviti, da se zaradi novih ureditev ne bodo poslabšala infrastrukturna opremljenost obstoječe poselitve na vplivnem območju načrtovanih ureditev.

Območje urejanja se prek osrednje prometnice (cesta 2-2), ki vodi skozi obstoječo Obrtno cono Cikava, naveže na obstoječo regionalno cesto R2/1204, odsek 419 Novo mesto – Šentjernej. Na območju urejanja se uredi osrednja prometna zanka, s katere bodo ob ureditvi posameznih gospodarskih enot urejene dostopne ceste. Vse lokacije so navezane na cestno omrežje in uvozi na lokacije se niveletno prilagajajo cestam. Omogoči se navezavo cone na obstoječe ceste na zahodu.
Parkirne površine za zaposlene se uredijo v okviru posameznih gospodarskih enot. Manipulacijske in prometne površine se znotraj celotne gospodarske cone uredijo v skladu s potrebami glede na število zaposlenih in glede na posebne zahteve posameznih dejavnosti. Vse prometne površine, namenjene obiskovalcem, se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali dostope in uporabo za invalide.
Gozdne poti, ki danes potekajo prek območja, predvidenega za ureditev Obrtnostoritvene cone Cikava – jug, se nadomestijo z ustreznimi prevezavami.

Pozidava v okviru Obrtnostoritvene cone Cikava – jug se bo z električno energijo napajala po novopoloženem lastnem 20 kV kablovodu, za kar bo potrebno zgraditi novo TP. Na območju urejanja se postavijo trafo postaje in izvede nizkonapetostni razvod v koridorju cestnih povezav, ki bodo urejene med posameznimi gospodarskimi enotami.
Razvod javne razsvetljave: Interne ceste ter dostopne poti se opremijo z javno razsvetljavo.
Telekomunikacijsko omrežje: Na območju Obrtnostoritvene cone Cikava – jug se načrtuje okoli 100 telefonskih priključkov. Navezava območja na TK omrežje se izvede z izgradnjo novega kabelskega omrežja z navezavo na obstoječe krajevno omrežje ob Šentjernejski cesti ter z dograditvijo obstoječe kabelske povezave do LC Cikava.
Plinovodno omrežje: Za dobavo zemeljskega plina do območja Obrtnostoritvene cone Cikava – jug bo potrebno dograditi obstoječe plinovodno omrežje. Vzdolž glavnih cestnih povezav na območju načrtovanih posegov je predvidena izvedba sekundarnega plinovoda s tlakom 1 bar.

Vodovod: Predvidena je navezava na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka na območju obstoječe Obrtne cone Cikava. Razvod požarne in potrošne vode je predviden vzdolž osnovnih cestnih povezav v okviru manipulacijskih površin ob manjših obrtnoproizvodnih objektih, vključno s potrebnimi hidranti. Potrebna je preveritev osnovnega napajanja.
Kanalizacija: Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda se bo po novopredvideni kanalizaciji, ki bo potekala v koridorju novih internih cestnih povezav, odvajala v obstoječo kanalizacijo v Obrtni coni Cikava. Odpadne vode se vodijo do obstoječega črpališča na Cikavi, nato po tlačnem vodu do obstoječe kanalizacije v Žabji vasi, končna dispozicija je centralna čistilna naprava v Ločni. Potrebna je preveritev zmogljivosti obstoječega črpališča na Cikavi. Ustrezno kanalizacijsko omrežje je treba zagotoviti še pred začetkom obratovanja kakršnekoli dejavnosti na območju načrtovanih ureditev.
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale v kanalizacijo preko lovilcev olj in bencina. Voda se bo zbirala v meteorni kanalizaciji, ki bo potekala v koridorju novih internih cestnih povezav, nato v obstoječo meteorno kanalizacijo v Obrtni coni Cikava, naprej pa v potok Šajser. V delu, kjer zaradi višinskih razlik ni možna priključitev na obstoječo meteorno kanalizacijo, se bo meteorna voda odvajala v okoliški teren oziroma v ponikovalnice.
Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta v sklopu manipulacijskih površin na posameznih gospodarskih enotah. Za zbiranje morebitnih posebnih odpadkov je treba zagotoviti posebna mesta za njihovo zbiranje v okviru posameznih manipulacijskih površin. Predviden je odvoz odpadkov in posebnih odpadkov v Center za ravnanje z odpadki Leskovec.

Na območju urejanja se predvidijo oblikovno poenoteni sklopi različnih tipov obrtnih, proizvodnih in storitvenih objektov. Horizontalni in vertikalni gabariti ter oblikovanje fasad in streh se oblikuje poenoteno za posamezne sklope oziroma tipe pozidave, deloma pa tudi na ravni celotnega območja urejanja, ki naj bo načrtovana v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja. Shema pozidave na območju urejanja se zasnuje v obliki mreže, ki bo omogočila racionalno izrabo za pozidavo in manipulacijske površine in bo obenem prilagojena obstoječim reliefnim posebnostim. Dopušča se možnost združevanja posameznih objektov in manipulacijskih površin ter možnost večjega števila uporabnikov v posameznem objektu. Obsežne odprte površine v kompleksu Obrtnostoritvene cone Cikava – jug se prostorsko členijo z linijskimi potezami drevja, predvsem kot drevoredi ob internih cestnih povezavah in kot členitveni elementi med posameznimi gospodarskimi enotami. Predvidi naj se oblikovno enotna in z arhitekturnim oblikovanjem usklajena ureditev zelenic, ploščadi in drugih odprtih površin.
Pri načrtovanju objektov in ureditev v okviru nove pozidave je treba zagotoviti, da bodo novi posegi smiselno umeščeni v gozdni prostor na obrobju Novega mesta. Obstoječi gozd se na obrobju območja urejanja ohrani, tako da bodo vplivi na gozdni prostor čim manjši.
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene komunalne ali tehnološke vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo in med obratovanjem, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.

Na ožjem in širšem območju predvidenih posegov ni območij ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine, zato posebne usmeritve niso potrebne.

Na območju Obrtnostoritvene cone Cikava – jug ni objektov in naprav iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).

Na območju Obrtnostoritvene cone Cikava – jug se predvidi izdelava občinskega lokacijskega načrta.

1. Opredelitev območja urejanja
Območje načrtovane Univerze v Drgančevju meri skupaj 42,75 ha ter zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1345/1, 232/2, 1266/6, 232/8, 232/3, 232/7, 1235/2, 232/1, 238/1, 243/4, 259/11, 1266/2, 259/17, 1266/1, 243/106, 256/12, 254/20, 249/21, 249/22, 249/23, 256/3, 238/28, 249/11, 238/27, 249/28, 1266/7, 249/27, 249/8, 249/10, 249/6, 249/7, 249/9, 249/24, 238/18, 1266/5, 249/1, 249/13, 249/14, 249/12, 249/5, 249/23, 249/20, 249/4, 254/5, 249/15, 249/25, 249/2, 249/16, 249/17, 249/26, 249/3, 249/19, 249/18, 252/1, 1231/1, 252/15, 252/6, VSE K.O. RAGOVO.

Območje načrtovane Univerze v Drgančevju se ureja kot kompleksna prostorska ureditev z različnimi, a dopolnjujočimi se programi družbenih dejavnosti z izobraževalno in podobno funkcijo (univerzitetna dejavnost, tehnološki park, raziskovalno-izobraževalne in druge sorodne dejavnosti). Na območju urejanja se umestijo programi:
– Univerza oziroma visokošolski programi – objekti in ureditve za spremljajoče dejavnosti (študijski in upravni prostori Univerze, inštituti, predavalnice, knjižnice, ureditve in objekti za rekreacijske dejavnosti, manjše trgovine in lokali, v navezavi na program Univerze). Predvidijo se objekti v skupni površini okoli 70.000 m2 bruto, s čimer bi pokrivali potrebe za organizacijo študijskih in obštudijskih dejavnosti za okoli 6000 študentov ter okoli 300 zaposlenih.
– Campus – bivalni del univerzitetnih programov za okoli 2000 študentov, z objekti v okvirnem obsegu okoli 50.000 m2 bruto.
– Muzejski programi – restavratorske delavnice in depoji, kar vključuje gradnjo objektov v skupni površini okoli 10.000 m2 bruto.
– Parkovni programi, povezani z mehkimi oblikami rekreacije – manjše športno-rekreacijske ureditve kot dopolnilo univerzitetnim programom ter sprehajalne poti po gozdnem območju in v povezavami s širšim območjem Drgančevja, Šajserja, Ragovega loga (nadvoz za pešce nad Levičnikovo cesto) ter predvidenega mestnega parka v zaledju Ragovega loga. To območje se ureja ob upoštevanju predvidene razglasitve gozda s posebnim namenom in se ne opredeli kot stavbno zemljišče.
Pred umestitvijo navedenih programov bo treba zagotoviti preselitev romskega zaselka na ustreznejšo lokacijo.

Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij, vodov in naprav je treba zagotoviti, da se zaradi novih ureditev ne bodo poslabšala infrastrukturna opremljenost obstoječe poselitve na vplivnem območju načrtovanih ureditev.

Območje urejanja se navezuje na glavno cesto G2-105/256 Novo mesto – Metlika (Levičnikova cesta) in dolgoročno tudi na načrtovano Vzhodno obvozno cesto, s katere bi bil v perspektivi urejen glavni vstop v območje Univerze.
Vstop v območje urejanja se uredi z Levičnikove ceste. Navezava na to cesto se predvidi v bližini obstoječega bencinskega servisa, možna pa je tudi na odseku od vrha vzpetine pa do uvoza na bencinski servis. Lokacija navezave se določi glede na preveritve možnih projektnih rešitev navezovanja obstoječega cestnega omrežja in upoštevajoč notranjo strukturo kompleksa Univerze.
Med Levičnikovo cesto in regionalno cesto za Šentjernej ter predvideno vzhodno obvozno cesto se uredi notranja napajalna cesta. Omrežje notranjih cest in poti na območju Univerze se organizira hierarhično, prav tako vstopi v območje. Notranje ceste se izvedejo skladno z načrtovano postavitvijo objektov in ureditvijo zunanjih površin, pri čemer se upošteva načelo prilagajanja reliefu in čim manjših gradbenih posegov za potrebe gradnje prometnic. Ob glavnih notranjih cestah se izvedejo hodniki za pešce in kolesarske poti.
Hierarhija vstopov v območje in notranjega cestnega omrežja se prilagodi urbanistični rešitvi, ki bo pridobljena v okviru natečaja za ureditev celotnega območja Univerze, hkrati pa tudi faznosti urejanja cestnega omrežja v vplivnem območju.
Parkirne površine za potrebe načrtovanih programov se načrtujejo ob posameznih objektih in dimenzionirajo skladno s tehničnimi pravilniki. Vse prometne površine se uredijo tako, da bo omogočen dostop za invalide do vseh objektov in ureditev.

Vodovod: Predvidena je navezava na obstoječe vodovodno omrežje in sicer na glavni vodovod Stopiče – Novo mesto v križišču Žabja vas, z izgradnjo povezovalnega cevovoda ob Levičnikovi cesti, dolgoročno pa navezava na predviden vodohran Žibertov hrib.. Vodovodno omrežje na območju kompleksa univerze se uredi z notranjo zanko. Razvod požarne in potrošne vode je predviden vzdolž notranjih cest ter manipulacijskih površin ob posameznih objektih, vključno s potrebnimi hidranti.
Kanalizacija: Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda se bo po novo predvideni kanalizaciji, ki bo potekala v koridorju novih notranjih cestnih povezav, odvajala v predvideni kanalizacijski vod do območja centralne čistilne naprave, kjer se bodo odpadne vode prečistile. Pri dimenzioniranju nove kanalizacije je treba upoštevati tudi prevezavo fekalne vode iz črpališča Cikava ter stanovanjskih sosesk Žabja vas ter Žibertov hrib. Predvidena je speljava tlačnega voda vzdolž ceste G2-105, z vrha vzpetine proti severu pa se kanalizacija izvede gravitacijsko vse do reke Krke, kjer se naveže na S kolektor.
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale v kanalizacijo preko lovilcev olj in bencina. Voda se bo zbirala v vtočnih jaških in kanalizaciji za odvod padavinskih vod, naprej pa se bo odvajala v okoliški teren oziroma v ponikovalnice.

Energetsko omrežje: Na območju urejanja bo Glede na predvidene programe oziroma potrebe treba zgraditi več 630 (1000) kW kabelskih trafo postaj. Na območju urejanja se izvede nizkonapetostni razvod v koridorju notranjega cestnega omrežja. Zračni vodi se kablirajo, v kabelski izvedbi se predvidijo tudi novi vodi.
Razvod javne razsvetljave: Interne ceste na obeh delih se opremijo z javno razsvetljavo.
Plinovodno omrežje: Za dobavo zemeljskega plina do območja Univerze v Drgančevju bo potrebno dograditi distribucijsko plinovodno omrežje. Vzdolž glavnih cestnih povezav na območju načrtovanih posegov je predvidena izvedba plinovoda s tlakom 1 bar.
Telekomunikacijsko omrežje: Predvidi se izgradnja kabelske kanalizacije in navezavo na obstoječ kabelski jašek in kabelsko kanalizacijo pri bencinskem servisu OMV Istrabenz. Dimenzioniranje se prilagodi potrebam posameznih programov.
Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta v sklopu manipulacijskih površin na posameznih gospodarskih enotah. Predviden je odvoz odpadkov in posebnih odpadkov v Center za ravnanje z odpadki Leskovec.

Na območju urejanja se predvidijo oblikovno poenoteni sklopi objektov in ureditev. Uredi naj se oblikovno prepoznavno in dobro čitljivo vstopno območje v prostor Univerze. Uvoz se formira z Levičnikove ceste, ki poteka po zahodnem robu območja, peš dostopi pa naj se omogočijo tudi iz zahoda iz Ragovske ulice in iz juga iz predvidenega krožišča v Žabji vasi. Območje naj se s peš potjo navezuje tudi proti severu, proti Grabnu oziroma do potoka Šajser.
Celotno območje naj se koncipira v gozdu, zato naj se gozd ohranja v čim večji meri – tako na robovih območja, kot med posameznimi objekti oziroma sklopi objektov in ureditvami. Objekti univerze naj se locirajo ob osrednjo interno cesto oziroma v zahodni del območja, preostali objekti (predvsem na vzhodnem delu območja) pa se lahko ohranjajo obstoječi objekti, ki naj se funkcionalno vključijo v nove ureditve ali se nadomestijo z novimi objekti, ravno tako razmeščenimi po gozdnem območju (kot transparentno oblikovani paviljonski objekti v gozdu).
Urbanistična shema območja naj bo odprta, upoštevati je namreč treba, da bo začetek ureditev predvidoma skromen ter da se bodo ureditve dopolnjevale čez daljše časovno obdobje, v več fazah izvedbe. Zato je smiselno območje same univerze planirati na zahodnem delu območja, v navezavi na dostopne ceste, kjer je že obstoječi prostor najbolj urbaniziran (večja gostota obstoječih objektov v gozdu, bližina bencinske črpalke) in kjer je možna najkrajša povezava na Vzhodno – zdaj Levičnikovo cesto na zahodu območja, ki se po izgradnji nove vzhodne obvoznice prestrukturira v mestno cesto ter opremi z drevoredom in kolesarskimi stezami. Na vzhodnem in severnem delu območja se načrtuje postopen razvoj programov univerze, ki niso nujno vezani na osrednji prostor – campus in posamezni inštituti, delavnice oziroma depoji.
Horizontalni in vertikalni gabariti ter oblikovanje fasad in streh se oblikuje poenoteno za posamezne sklope oziroma tipe pozidave – za objekte osrednjega prostora Univerze, za campus in za posamezne inštitute. Uveljavlja naj se sodobno arhitekturno in urbanistično oblikovanje. Ustrezne pogoje se določi v lokacijskem načrtu, pri čemer naj se upoštevajo strokovne podlage (Prostorska ureditev vzhodnega dela mesta – urbanistična delavnica, 1997).
Pri dimenzioniranju in oblikovanju objektov je treba zagotoviti, da bo oblikovana skladna in čitljiva podoba območja univerze. Shema pozidave na območju urejanja se zasnuje v obliki nepravilne sheme, prilagojene obstoječim reliefnim posebnostim.
Celotno območje se ureja tako, da se na vseh robovih, z izjemo vstopnih točk, zagotovi vsaj 20 m širok pas gozda. Obsežne gozdne površine v kompleksu Univerze se urejajo kot parkovni gozd. Na območju gostejše pozidave (Univerza, deloma campus) se ohranijo oziroma ponovno zasadijo pasovi gozdnega drevja. Na severnem delu (gozd z posebnim namenom) se umeščajo le minimalne ureditve (npr. sprehajalne poti in posamična počivališča). Predvidi naj se oblikovno enotna in z arhitekturnim oblikovanjem usklajena ureditev zelenic, ploščadi in drugih odprtih površin.
Pri načrtovanju objektov in ureditev v okviru nove pozidave je treba zagotoviti, da bodo novi posegi smiselno umeščeni v občutljivi gozdni prostor na obrobju Novega mesta, ki je pomemben integralni del zelenega sistema mesta tako v morfološkem kot v ekološkem in funkcionalnem pogledu.
Rešitev za celotno območje ureditve Univerze v Drgančevju naj se pridobi z javnim urbanistično-arhitekturnim natečajem, pri čemer pa naj urbanistične rešitve upoštevajo večfaznost izvedbe območja, možnost dograditev in postopnih novih zazidav in ureditev. Osnovna prometno ureditvena shema pa mora biti določena, saj se ji bodo morale posamezne postopne ureditve prilagajati.
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene komunalne ali tehnološke vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo in med obratovanjem, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.

Na ožjem in širšem območju predvidenih posegov ni območij ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine, zato posebne usmeritve niso potrebne.

Na območju Univerze v Drgančevju ni objektov in naprav iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).

Na območju Univerze v Drgančevju se predvidi izdelava občinskega lokacijskega načrta.

Območje obravnave je razdeljeno na posamezna ločena območja obravnav, ki vključujejo posamezne povezave (od A do J). Vsa območja UN so znotraj območja Urbanistične zasnove Novega mesta. Obravnavanih je približno 10 km kolesarskih in peš povezav. Meje območij UN potekajo ob posameznih kolesarskih in pešpoteh z 0,50 m od posegov. V območja obravnave so vključene tudi površine, kjer so predvidene ureditve počivališč.

A) Bršljin – Straška cesta na poteku od križišča s severno obvoznico na severu do križišča z ulico Bršljin na jugu;
C) Seidlova cesta: vzhodni del na poteku od križišča s severno obvoznico na vzhodu do križišča s Koštialovo ulico na zahodu;
D) Vzhodna cesta na poteku od križišča s severno obvoznico in Seidlovo cesto na severu do križišča v Žabji vasi na jugu;
F) Šentjernejska cesta na poteku od križišča v Žabji vasi na zahodu do križišča s Podbevškovo ulico v območju Cikave na vzhodu;
G) Ob Težki vodi (Kandija) na poteku od kompleksa bolnišnic na severu do mostiča preko potoka Težka voda v območju Šmihela na jugu;
H) Ob Težki vodi (Gotna vas) na poteku od Belokranjske ceste na vzhodu preko mostiča čez Težko vodo do Gotne vasi na zahodu;
I) Drska – Šmihel na poteku od pokopališča v Šmihelu mimo srednješolskega centra in čez Šipčev hrib ter po Ulici Slavka Gruma do križišča s Topliško cesto;
J) Jedro – levi breg na poteku od Seidlovega mlina pod Strojarsko potjo na jugu do stopnišča na Ulico talcev na severu;
K) Ragov log na poteku od Jakčeve ulice na jugu po Ragovem logu do naselja Ragovo oziroma prek mostu čez Krko do Plave lagune na Seidlovi cesti.
Območje ureditvenega načrta zajema približno 9,1 ha zemljišč in sicer zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami:
– Povezava A) Straška cesta: 1054/3, 25/2, 25/7, 577/2, 577/1, 20/2, 20/10, 11/6, 11/5, 5/1, 5/6, 3/7, 5/4, 11/1, 16/5, 1062/1, 20/1, 25/8, vse k.o. Bršljin (1455_01).
– Povezava C) Seidlova cesta: 847, 846, 849, 850, 854, 853, 855, 863, 865, 867, 864, 868, 895, 909, 906/8, 910/1, 911, 912, 916, 984, 985, 1161, 1159/2, 1160/1, 1163, 1164, 1165, 1168, 1166, 1196, 1158/1, 1158/5, 1158/12, 1158/17, 1158/11, 1158/4, 1158/9, 1158/10, 1092, 1158/3, 987, 986/2, 938, 937, 936, 933, 934/1, 986/1, 930, 929, 924, 922, 917, 920, 816, 815, vse k.o. Novo mesto (1456_01).
– Povezava D) Vzhodna cesta: 1345/1, 1266/2, 185/1, 186/1, 1252, 189/2, 217/4, 1342/5, 188, 238/27, 238/28, 249/22, 259/17, 1266/1, 256/12, vse k.o. Ragovo (1482_01) in 1125/3, 1150/1, vse k.o. Bršljin (1455_03).
– Povezava F) Šentjernejska cesta: 2185/7, 1997/2, 1997/1, vse k.o. Smolenja vas, (1481_01).
252/19, 252/11, 252/5, 252/14, 252/1, 249/1, 249/23, 249/4, 254/5, 254/1, 254/17, 254/15, 254/16, 1231/1, 254/22, 254/2, 256/1, 256/2, 1231/3, 285/12, 284/46, 304/2, vse k.o. Ragovo (1482_01).
– Povezava G) Ob Težki vodi (Kandija): 732, 595/2, 594, 823, 1393, 824, 825, 826, 827, 829, 830, 1361, 1359/2, vse k.o. Kandija, (1483_01) in 370/18, 1290/1, 370/4, 370/7, 370/8, 370/13, 1292/3, 370/6, 1278/2, 374/2, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu (1484_01).
– Povezava H) Ob Težki vodi (Gotna vas): 1390, 1389, 1386/2, 1383, 1382, 1376/1, 1378/1, 1400/1, vse k.o. Kandija, (1483_01) in 1206, 876/1, 878, 882, 884, 885/6, 1221/3, vse k.o. Gotna vas (1485_01).
– Povezava I) Drska – Šmihel: 807, k.o. Kandija, (1483_01) in 1451/2, 451/1, 451/10, 1451/2, 1289/1, 1293/5, 1354/6, 466/1, 1294/1, 967/5, 969/21, 969/22, 956/9, 962/3, 962/2, 962/4, 964/3, 503/1, 951/2, 951/3, 1303/1, 949/1, 956/6, 956/5, 960/6, 1303/4, 960/4, 1303/2, 883/8, 883/13, 883/12, 883/14, 883/11, 883/15, 883/10, 883/9, 880/7, 880/5, 880/4, 877/14, 977/12, 977/13, 877/13, 877/6, 877/10, 877/12, 1303/9, 1303/6, 985/3, 1328/3, 866/1, 866/7, 865/1, 1328/10, 1076/1, 1071/1, 1069/1, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu (1484_01).
– Povezava J) Jedro – levi breg: 1571, 1568, 1567, 1563, 1562, 1253, 1246, 1810, 1224, 1225, 1223, 1211, 1173, 1174, vse k.o. Novo mesto (1456_01).
– Povezava K) Ragov log: 911, 912, 915, 1811, vse k.o. Novo mesto (1456_01) in 1360, 141, vse k.o. Ragovo (1482_01) in 1244, 1, 22, 8, 2, 7, 4, 5, 11, 12, 13, 14, 15, 33/1, 33/2, 33/3, 33,4/ 34, 38, 106/3, 112, 108, 111, 116, 115, 129, 126, 128, 153, 127, 133, 132, 150, 151, 155, 157, 158, 1394, vse k.o. Kandija (1483_01).

S predvidenim posegom bo izboljšana prometna varnost. Predlagani posegi se načrtujejo tako, da bodo povezali obstoječe in predvidene odseke kolesarskih in peš povezav v sklenjeno omrežje. Hkrati pa se načrtujejo povsem nove povezave, ločene od prometnic, v območju mestnega jedra po levem bregu Krke (iztek Župančičevega sprehajališča), po desnem bregu Krke po Ragovem logu ter ob Težki vodi v območju Kandije in v območju Gotne vasi.
Zahtevnejše prostorske ureditve kot npr. prehod prek vodotokov pa so načrtovane tako, da v čimvečji možni meri izkoristijo obstoječe mostove in brvi.

Vzdolž cest je delno javna razsvetljava že urejena, kjer pa ni, se na povezavah vzdolž mestnih primarnih in sekundarnih prometnic (A, C, D in del I) predvidi nova. Predvidena je izvedba dveh tipov javne razsvetljave, in sicer cestnih svetilk (po eni strani vozišča) in uličnih svetilk, ki se namestijo po drugi strani vozišča. Na preostalih povezavah se javna razsvetljava ne predvidi, izjema je povezava J) Jedro – levi breg Krke, ki se osvetli kot Župančičevo sprehajališče.
Za ureditev peš in kolesarskih površin je na nekaterih povezavah potrebna ureditev javne razsvetljave ter meteorne kanalizacije, in sicer:
Povezava A Bršljin – Straška cesta: predvidi se javna razsvetljava ter sanira meteorna kanalizacija;
Povezava C Seidlova cesta: predvidi se javna razsvetljava;
Povezava D Vzhodna cesta: predvidi se javna razsvetljava in meteorna kanalizacija;
Povezava F Šentjernejska cesta: predvidi se javna razsvetljava;
Povezava I Drska – Šmihel: predvidi se javna razsvetljava na poteku mimo pokopališča;
Povezava J Jedro – levi breg Krke: predvidi se javna razsvetljava.
Drugo: Peš in kolesarske povezave in počivališča bodo na več mestih tangirale javno komunalno omrežje (vodovod, kanalizacija, plin). Na te komunalne naprave ni dovoljeno postavljati objektov in stvari, ki bi lahko povzročale poškodbe komunalnih naprav ali ovirale njihova delovanja in vzdrževanja.
Prostori za ureditev novih kolesarskih in peš površin ponekod posegajo v območja drugih obstoječih ali načrtovanih infrastrukturnih vodov. Pri načrtovanju pešaškega in kolesarskega omrežja upoštevati predhodna mnenja in pogoje ter smernice za projektiranje vseh upravljavcev infrastrukturnih omrežij in cest.
Odpadki: Na območju urejanja se na počivališčih uredi zbiranje odpadkov s postavitvijo posod za odpadke. Predviden je odvoz odpadkov in posebnih odpadkov v občinsko deponijo. Posebnih odpadkov oziroma odpadkov, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža: papir, kartoni, lesni odpadki, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), se ne pričakuje.

– Urbanistično oblikovanje: S predlaganimi posegi naj se zagotovi boljša opremljenost območja mesta Novega mesta z varnimi in od prometa ločenimi pešpotmi ter kombiniranimi kolesarskimi in peš povezavami po mestnih zelenih rekreacijskih območjih in ob vodotokih (Krka, Težka voda). Gre za atraktivna in ambientalno prijetna mestna območja, kjer pa doslej te povezave še niso bile urejene.
Hkrati naj se s predlaganimi posegi zagotovi boljša opremljenost območja mesta Novega mesta z varnimi kolesarskimi stezami in pločniki ob prometnicah, ob katerih le-ti doslej še niso urejeni in tudi niso predvideni z drugimi prostorskimi izvedbenimi načrti. Povezave naj bodo načrtovane tako, da bodo povezale že izvedene odseke povezav v sklenjeno in varno omrežje, kar je osnovni cilj UN.
Poti, ko so ločene od prometa in se načrtujejo ob vodotokih, po mestnih gozdovih in drugih zelenih mestnih površinah, naj se načrtujejo kot kombinirane pešaško – kolesarske poti ali pa le kot pešaške poti. Širina teh poti naj bo od 2,00 m do 3,00 m, dovolijo se odstopanja v primeru utesnjenih razmer v prostoru, vendar naj povezave ne bodo ožje od 1,20 m.
Pločniki in kolesarske steze ali kolesarski pasovi ob cestah se načrtujejo skladno z ustreznimi predpisi.
– Krajinsko in arhitekturno oblikovanje: Povezave, ki se načrtujejo ob cestah, se različno krajinsko oblikujejo. Ob primarnih, pomembnejših mestnih prometnicah se načrtuje oprema cest še z drevoredi. Slednji so novomeška tradicionalna značilnost, hkrati pa prispevajo k bolj urejenemu izgledu cest ter k večji povezanosti prostora cest in ulic.
V primeru ureditve drevoredov, ki naj bodo načeloma obojestranski, se za njimi uredi enostransko obojesmerne ali obojestransko enosmerne kolesarske steze, pločniki pa se urejajo enostransko ali obojestransko. To je odvisno od potrebe oziroma od frekventnosti peš prometa po določenem odseku ter se določi tudi glede na pozidanost območja, po katerem poteka posamezna povezava.
Ob preostalih mestnih cestah se uredijo kolesarske steze tik ob cestah, takoj za njimi pa pločniki. Pri podrobnejših rešitvah je treba upoštevati obstoječa počivališča, osvetlitev ter obstoječo vegetacijo, kar naj se čimbolj vključi v nove ureditve. Nove ureditve naj se prilagodijo pomembni vegetaciji tudi tako, da jo obidejo ter s tem ohranijo.
Povezave na območjih ob vodotokih in po mestnih zelenih parkovnih ali rekreativnih površinah naj se načrtujejo tako, da čimbolj izkoristijo obstoječa počivališča, osvetlitev ter obstoječo vegetacijo. Hkrati naj se pri podrobnejših rešitvah zagotovijo odstopanja (zožitve profila in podobno) oziroma krajinsko ustrezne ureditve v primeru posega v strmo brežino. Podpornih zidov naj se načeloma ne načrtuje, razen v primeru, ko bi se s tem poseg v območje bistveno zmanjšal. Oblikovanje opornih zidov, ograj ipd. naj povzema oblikovanje podobnih elementov v danem prostoru. V gozdnih območjih in ob vodotokih naj se uporablja predvsem naravne materiale (kamen, les) in tradicionalne principe oblikovanja, v območjih ob cestah pa sodobnejše materiale (beton, kovina) in moderne principe oblikovanja.

Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene komunalne vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo in med obratovanjem, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.
Po izgradnji bodo povezave predvidoma izboljšale pogoje bivalnega in delovnega okolja, saj bodo alternativa drugim oblikam prometa, hkrati pa bodo bolj varne za pešce in kolesarje, ki sedaj uporabljajo nevarne vozne površine.

Skladno s predhodnim mnenjem in smernicami za načrtovanje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto, v dokumentu obravnavane poti zadevajo predvsem naslednje enote kulturne dediščine:
– Novo mesto – Mestno jedro (EŠD 492) s smerjo J,
– Novo mesto – Kandija (EŠD 14633) s smerjo E,
– Novo mesto – gradič Neuhof (EŠD 10839) v odseku E1.
Na teh območjih je izpeljava poti načeloma možna, vendar se morajo pri podrobnejši obravnavi upoštevati natančnejša konservatorska izhodišča. Njihova končna izvedba pa mora biti v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji, pridobljenimi v kasnejših fazah. Predvsem je treba poudariti obojestransko dopolnjevanje – kulturna dediščina poveča atraktivnost določene poti, hkrati pa ustrezna pot poveča možnosti prezentacije kulturne dediščine. Umestitev poti ne sme krniti historične pričevalnosti in prostorske pojavnosti objekta kulturne dediščine.

Na obravnavanem območju je predvidena izdelava občinskega lokacijskega načrta Ureditveni načrt za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta.
V poglavju 6.4. NAČINI UREJANJA PROSTORA se dodajo območja sprememb in dopolnitve družbenega plana, glede na sklep Vlade RS, št. 350-00/2001-231 z dne 22. 6. 2004
a) na območjih, ki jih ta predlog odloka opredeljuje po naslednjem vrstnem redu, in sicer:
– kot spremembo namenske rabe za potrebe gradnje infrastrukturnih, gospodarskih, stanovanjskih ter drugih objektov (območja namenske rabe se prikažejo v kartografskem delu in kartografski dokumentaciji dokumenta):
– predlog št. 1; List DKN Novo mesto 26; DALJNI VRH; stanovanjska hiša;
– predlog št. 4; List DKN Novo mesto 26; DALJNI VRH, povečanje poslovno-stan. dela, parkirni prostori, prostor za smetnjake, prostor za igro in počitek;
– predlog št. 11; List DKN Novo mesto 35; BRŠLJIN, stanovanjska hiša;
– predlog št. 11B; List DKN Novo mesto 35; BRŠLJIN, stanovanjske hiše;
– predlog št. 15; List DKN Novo mesto 36; DALJNI VRH; stanovanjska hiša s poslovnim objektom;
– predlog št. 17; List DKN Novo mesto 36; BRŠLJIN; pomožni gospodarski objekt, pesjak, drvarnica;
– predlog št. 17A; List DKN Novo mesto 36; BRŠLJIN; stanovanjske hiše;
– predlog št. 25; List DKN Novo mesto 36; BRŠLJIN;
– predlog št. 26; List DKN Novo mesto 36; BRŠLJIN; betonska in lesena montažna garaža;
– predlog št. 27A; List DKN Novo mesto 36; NOVO MESTO; vodohram;
– predlog št. 30; List DKN Novo mesto 37; ŠMIHEL PRI NM; stanovanjska hiša;
– predlog št. 30B; List DKN Novo mesto 37; ŠMIHEL PRI NM; športna dvorana;
– predlog št. 32; List DKN Novo mesto 37; ŠMIHEL PRI NM; stanovanjska hiša;
– predlog št. 35B; List DKN Novo mesto 37; BRŠLJIN; športno-rekreacijske površine krajevne skupnosti;
– predlog št. 43B; List DKN Novo mesto 37; BRŠLJIN; parkirni prostor za tovornjake;
– predlog št. 44; List DKN Novo mesto 37; BRŠLJIN; stanovanjska hiša;
– predlog št. 47; List DKN Novo mesto 37; NOVO MESTO; širitev ceste, navezava na sev. obvoznico, oporni zid;
– predlog št. 47B; List DKN Novo mesto 37; RAGOVO; širitev obstoječih dejavnosti;
– predlog št. 81B; List DKN Novo mesto 46; ŠMIHEL PRI NM; oskrbna stanovanja za starejše občane;
– predlog št. 82B; List DKN Novo mesto 46; ŠMIHEL PRI NM; nadstrešek;
– predlog št. 87; List DKN Novo mesto 46; GOTNA VAS; stanovanjska hiša;
– predlog št. 87B; List DKN Novo mesto 47; RAGOVO; krožno križišče;
– predlog št. 98; List DKN Novo mesto 47; GOTNA VAS; stanovanjske hiše;
– predlog št. 101; List DKN Novo mesto 47; GOTNA VAS; stanovanjska hiša;
– predlog št. 102; List DKN Novo mesto 47; GOTNA VAS; stanovanjska hiša;
– predlog št. 102A; List DKN Novo mesto 47; GOTNA VAS; stanovanjska hiša; gospodarski objekt;
– predlog št. 107; List DKN Novo mesto 47; GOTNA VAS; stanovanjske hiše;
– predlog št. 116B; List DKN Novo mesto 47; GOTNA VAS; prestavitev kmetije;
– predlog št. 8C; List DKN Novo mesto 27; ŽDINJA VAS, razširitev ZN za potrebe kmetijske šole in obračališče za avtobuse;
– predlog št. 61; List DKN Novo mesto 38; SMOLENJA VAS; stanovanjska hiša;
– predlog št. 64; List DKN Novo mesto 38; SMOLENJA VAS; stanovanjska hiša;
– predlog št. 65; List DKN Novo mesto 38; SMOLENJA VAS; nadomestna gradnja zaradi avtoceste;
– predlog št. 67; List DKN Novo mesto 38; POTOV VRH; stanovanjske hiše;
– predlog št. 69; List DKN Novo mesto 38; POTOV VRH; dve stanovanjski hiši;
– predlog št. 72; List DKN Novo mesto 45; GORENJA STRAŽA; stanovanjska hiša;
– predlog št. 74; List DKN Novo mesto 45; VELIKI PODLJUBEN; stanovanjska hiša;
– predlog št. 75; List DKN Novo mesto; VELIKI PODLJUBEN; stanovanjska hiša;
– predlogi, ki so usklajeni pod pogojem, in sicer:
– predlog št. 89; List DKN Novo mesto 47; RAGOVO; stanovanjske hiše; pod pogojem, da se izdela za območje lokacijski načrt, kot izhaja iz Mnenja ministrstva za okolje prostor in energijo, Urada za prostorski razvoj št. 352-11-98/00 z dne 19. 5. 2004;
– predlog št. 9; List DKN Novo mesto 35; PREČNA, stanovanjska hiša; pod pogojem, da se namenska raba spremeni samo delu parcele ob cesti, kot izhaja iz Mnenja ministrstva za okolje prostor in energijo, Urada za prostorski razvoj št. 352-11-98/00 z dne 19. 5. 2004;
– kot predlogi, ki se nanašajo na opredelitev gradbenih parcel, na katerih so bili zgrajeni objekti
pred letom 1967 oziroma na katerih so zgrajeni objekti, za katere so izdana gradbena dovoljenja, niso predmet ugotavljanja usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije:
– predlog št. 2; List DKN Novo mesto 26: DALJNI VRH, reambulacija;
– predlog št. 10; List DKN Novo mesto 35; BRŠLJIN, reambulacija;
– predlog št. 21R; List DKN Novo mesto 36; NOVO MESTO; reambulacija;
– predlog št. 126; List DKN Novo mesto 36; DALJNJI VRH; reambulacija;
– predlog št. 32 R; List DKN Novo mesto 37; NOVO MESTO; reambulacija;
– predlog št. 33; List DKN Novo mesto 37; BRŠLJIN; reambulacija (pogoj: dovoljeno je samovzdrževanje – adaptacija obstoječega objekta);
– predlog št. 36B; List DKN Novo mesto 37; ŽDINJA VAS; reambulacija (pogoj: dovoljen je samo vris obstoječega objekta);
– predlog št. 76B; List DKN Novo mesto 46; KANDIJA; reambulacija; ureditve v sklopu zdravstvenega kompleksa Novo mesto;
– predlog št. 59; List DKN Novo mesto 38; SMOLENJA VAS; stanovanjska hiša;
– predlog št. 66; List DKN Novo mesto 38; SMOLENJA VAS; stanovanjska hiša,
– predlog št. 117; List DKN Novo mesto 10; GORENJA VAS; reambulacija;
– predlog št. 118; List DKN Novo mesto 19; ŽALOVIČE; reambulacija;
– predlog št. 119; List DKN Novo mesto 20; BELA CERKEV; reambulacija;
– predlog št. 120; List DKN Novo mesto 26; DALJNI VRH; reambulacija;
– predlog št. 121; List DKN Novo mesto 34; PREČNA; reambulacija;
– predlog št. 123; List DKN Novo mesto 34; PREČNA; reambulacija;
– predlog št. 122; List DKN Novo mesto 35; PREČNA; reambulacija;
– predlog št. 124; List DKN Novo mesto 38; POTOV VRH;
– predlog št. 125; List DKN Novo mesto 38; SMOLENJA VAS; reambulacija;
– predlog št. E1; List DKN Semič 16; LAKOVNICE; reambulacija;
– predlog št. E2; List DKN Semič 7; STOPIČE; reambulacija;
– predlog št. E3; List DKN Novo mesto 36; BRŠLJIN; reambulacija;
– predlog št. E4; List DKN Novo mesto 46; VEL. PODLJUBEN; reambulacija;
– predlog št. E5; List DKN Kostanjevica 11; BELA CERKEV; reambulacija;
– predlog št. E6; List DKN Novo mesto 36; NOVO MESTO; reambulacija; (pogoj: dovoljen je samo vris izkazanega stavbišča in dvorišča iz zemljiške knjige, 1006m2)
– predlog št. E 7; List DKN Novo mesto 46, GOTNA VAS; reambulacija;
– predlog št. E 9; List DKN Novo mesto 44; JURKA VAS; reambulacija;
– predlog št. E 10 List DKN Novo mesto 39; BRUSNICE; reambulacija; (pogoj: dovoljen je samo vris stavbišč objektov, za katera so predložena dokazila, da so bili zgrajeni pred letom 1967);
– predlog št. E 11; List DKN Novo mesto 39; BRUSNICE; reambulacija;
– predlog št. E 12 del; List DKN Novo mesto 8; ZBURE; reambulacija (pogoj: dovoljen je samo vris obstoječega objekta, za katera so predložena dokazila, da so bili zgrajeni pred letom 1967).
– predlog št. E 13 List DKN Novo mesto 26; ŽDINJA VAS; reambulacija;
– predlog št. E 15; List DKN Novo mesto 38; SMOLENJA VAS; reambulacija;
– predlog št. E 16; List DKN Novo mesto 27; ŽDINJA VAS; reambulacija;
– predlog št. E 18; List DKN Novo mesto 38, SMOLENJA VAS; reambulacija;
– predlog št. E 19; List DKN Novo mesto 34; PREČNA; reambulacija; (pogoj: dovoljen je samo vris stavbišč objektov, za katera so predložena dokazila, da so bili zgrajeni pred letom 1967).

Zaradi sprememb in dopolnitev, ki so predmet tega odloka, bodo potrebni posegi na najboljša kmetijska zemljišča:

-----------------------------------------------------------
Območje posegov                          Poseg na najboljša
                                        kmetijska zemljišča
-----------------------------------------------------------
LN Gospodarska cona Zalog – sanacija
degradiranega prostora                              15,9 ha
LN Oskrbnostoritvena cona Mačkovec                  12,4 ha
LN Soseska Brod – Drage                              2,4 ha
LN Soseska Mrvarjev hrib                             2,1 ha
LN Pešpoti in kolesarske poti Novega mesta           9,6 ha
Preostali individualni posegi skupaj:               12,4 ha
-----------------------------------------------------------

Za nadomestilo uničenih najboljših kmetijskih zemljišč bo omogočeno izboljšanje kakovosti drugih kmetijskih zemljišč in njihova uvrstitev med najboljša kmetijska zemljišča na območju zunaj UZ Novega mesta v obsegu 20 ha. Lokacija teh zemljišč bo opredeljena na podlagi posebnih strokovnih podlag, ki jih bo zagotovila Mestna občina Novo mesto v postopku sprejemanja Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine.

Spremembe in dopolnitve kartografskega dela in kartografske dokumentacije k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu se izvedejo zaradi sprememb na območju Urbanistične zasnove Novega mesta z vrisom sprememb in dopolnitev, zaradi katerih se spremenijo oziroma dopolnijo karte:
I. KARTOGRAFSKI DEL
1. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev, lista št. 9 in 10 (TK 1:25000);
2. Zasnova prometnega omrežja, list št. 56 (publikacijska karta);
3. Zasnova namenske rabe prostora / TTN 5, 1:10000;
4. Zasnova prometnega omrežja / TTN 5, 1:10000;
5. Zasnova kanalizacijskega, vodovodnega in plinovodnega omrežja / TTN 5, 1:10000;
6. Zasnova elektroenergetskega, TK omrežja in kabelske TV / TTN 5, 1:10000;
7. Zasnova načinov urejanja prostora s prikazom naravnih vrednot in območij kulturne dediščine / TTN 5, 1:10000.
 
II. URBANISTIČNA ZASNOVA NOVEGA MESTA
1. Strateške usmeritve prostorskega razvoja / TTN 5, 1:10000;
2. Omejitve v prostoru / TTN 5, 1:10000;
3. Zasnova namenske rabe prostora / TTN 5, 1:10000;
4. Zasnova zelenega sistema / TTN 5, 1:10000.
 
III. Kartografsko dokumentacijo k dolgoročnemu in srednjeročnemu planu za območje Urbanistične zasnove Novega mesta, kjer se vrišejo:
– spremenjeno območje urejanja Urbanistične zasnove Novega mesta;
– nova stavbna zemljišča;
– novi načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti na kartah PKN 1:5000 Novo mesto 25, 26, 27, 28, 35, 36, 37, 38, 45, 46, 47 in 48.
Kartografski del in kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu planu sta izdelana v šestih (6) izvodih, ki jih hranijo:
– Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje (3),
– Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor (1),
– MOP, Inšpektorat za okolje in prostor – Urbanistična inšpekcija, Območna enota Novo mesto (1),
– MOP, Urad za prostorski razvoj (1).

V enem letu od začetka veljavnosti tega odloka se z njegovo vsebino uskladita Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mestnega jedra Novega mesta (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/91 z obvezno razlago) in Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95, 35/97, 40/98, 38/99, 60/99, 96/00 in 49/01).
Do uskladitve s tem odlokom se za način urejanja prostora za posamične pogoje uporabljajo določbe Odloka o PUP za območje mestnega jedra Novega mesta in Odloka o PUP za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.