Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. junija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o varnosti v železniškem prometu, ki obsega:

– Zakon o varnosti v železniškem prometu – ZVZP (Uradni list RS, št. 85/2000 z dne 23. 9. 2000),
– Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu – ZVZP-A (Uradni list RS, št. 45/04 z dne 29. 4. 2004).

(1) Ta zakon določa pogoje za varen, urejen in neoviran javni železniški promet (v nadaljnjem besedilu: železniški promet), ki se opravlja po enotnem tehnično-tehnološkem procesu.
(2) Pogoji za varen železniški promet, določeni s tem zakonom, se nanašajo na:
1. železniško progo;
2. križanja prog in cest;
3. železniška vozila;
4. prometna pravila;
5. prometno signalizacijo;
6. izvršilne železniške delavce;
7. notranji nadzor;
8. disciplinske ukrepe;
9. izredne dogodke v železniškem prometu;
10. zaščito prog in železniških vozil.
(3) Predpisi, ki določajo pogoje za graditev železniških prog (v nadaljnjem besedilu: prog) in varnost železniškega prometa, veljajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic, če ta zakon ne določa drugače.

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. železniški promet je tehnološki proces, v katerem se opravljajo prevozne storitve v železniškem prometu. Prevozne storitve v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
2. upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
2.a pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec v imenu in za račun države sklene pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe, ki je določena v 11. členu Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/01, 33/01 in 110/02);
3. prevoznik je javno podjetje ali druga pravna oseba, katere pretežna dejavnost je opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ki zagotavlja vleko vlakov;
4. javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi;
5. vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:
– vodenje prometa vlakov;
– priprava konstrukcije in predlogov voznega reda ter izvajanje potrjenega voznega reda;
– izvajanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
– nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
– obveščanje agencije o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo in obveščanje inšpekcijske službe, pristojne za železniški promet, o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
6. proga druge železnice je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe in/ali blago;
6.a službeni tiri so vsi tiri namenjeni opremi in pripravi železniških vozil za vožnjo v vlakih, tiri za sestavo vlakov in prehitevalni tiri na postajah razen tirov znotraj delavnic za kontrolne preglede in redna popravila železniških vozil, znotraj garažnih hiš za lokomotive in privatnih tirov, ki so priključeni na progo;
7. industrijski tir je tir, ki se uporablja za prevoz blaga ali druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;
8. proga z avtostop napravami je proga oziroma del proge, na kateri so pri vseh glavnih signalih in predsignalih nameščene progovne avtostop naprave;
9. železniško območje je zemljišče, na katerem je proga in obsega tudi progovni pas in postajna poslopja (zgradbe) z gradbeno parcelo ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga;
10. vzdolžni nagib proge ali tira je razmerje med višinsko razliko dveh točk in njuno horizontalno razdaljo, izraženo v promilih;
11. tirna širina je najmanjša razdalja med notranjima robovoma tirničnih glav v območju med »0« in »14« milimetrov pod ravnino zgornjih robov obeh tirnic;
12. svetli profil proge je omejena, na tir pravokotna ravnina, v katero ne smejo segati deli objektov, progovnih oznak, signalov, materiala in drugih predmetov;
13. profil vozila ali nakladalni profil je na tir omejena pravokotna ravnina, ki je z nobenim svojim delom ne sme presegati prazno ali naloženo železniško vozilo;
14. predpisana koda proge je oznaka, s katero je določeno preseganje nakladalnega profila v določeni točki in na določenem odseku proge;
15. progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 metrov v naselju oziroma 8 metrov zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;
16. (črtana);
17. varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;
18. medtirna razdalja je razdalja med osmi sosednjih tirov;
19. cepna kretnica je kretnica, ki omogoča prehod vlakov z ene na drugo progo ali s proge na industrijski tir;
20. največja dovoljena progovna hitrost je tista predpisana največja hitrost po progi ali po delih proge, ki se določi glede na tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
21. prometno mesto je tehnično opremljeno mesto na progi, ki razmejuje odjavne ali medpostajne prostorske odseke;
22. postaja je prometno mesto z najmanj eno kretnico, s katerega se vodi železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov, vstopajo in izstopajo potniki in se naklada in razklada blago;
23. postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov;
24. cepišče je prometno mesto, na katerem se na odprti progi odcepi druga proga ali industrijski tir, železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov pa se vodi s posredovanjem sosednjih postaj;
25. nivojski prehod je mesto križanja proge z javno ali nekategorizirano cesto v istem nivoju;
25.a stabilne naprave električne vleke so elektronapajalne postaje, vozno omrežje in naprave za daljinsko vodenje stabilnih naprav vključno s pripadajočimi zgradbami;
26. signalnovarnostne naprave so tehnična sredstva za varovanje in vodenje železniškega prometa;
27. železniško vozilo je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene);
28. vlečno vozilo je železniško vozilo z lastnim pogonom, namenjeno za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo (lokomotive, motorniki, motorne garniture);
29. lokomotive so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
30. motorniki in motorne garniture so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk;
31. vlečena vozila so železniška vozila brez lastnega pogona (potniški vagoni, tovorni vagoni in vagoni za posebne namene);
32. motorna vozila za posebne namene so železniška vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za gradnjo in vzdrževanje prog ter odpravljanje posledic izrednih dogodkov in zime;
33. (črtana);
34. osna masa železniškega vozila je masa praznega ali naloženega vozila, deljena s številom osi vozila;
35. dolžinska masa železniškega vozila je masa praznega ali naloženega vozila, deljena z dolžino vozila, izraženo v metrih in merjeno med čelnimi ploskvami nestisnjenih odbojnikov ali med končnimi deli spenjalnih naprav vozil brez odbojnikov;
36. osna obremenitev je obremenitev proge, do katere lahko železniško vozilo obremenjuje progo s svojo osno maso;
37. dolžinska obremenitev proge je obremenitev, do katere lahko železniško vozilo obremenjuje progo s svojo dolžinsko maso;
38. vlak je po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili, motornik ali motorna garnitura, vlečno vozilo, ki vozi samo, motorno vozilo za posebne namene in po predpisih sestavljena skupina železniških vozil, ki čaka na vlečno vozilo ali na razstavo;
39. največja hitrost vlaka je hitrost, predpisana z voznim redom za vsak vlak;
40. omejena hitrost je hitrost, s katero se sme voziti čez kretnična območja v odklon;
41. dejanska zavorna masa vlaka je seštevek vseh zavornih mas železniških vozil, iz katerih je sestavljen vlak;
42. budnik je varnostna naprava na vlečnem vozilu, namenjena za samodejno ustavitev vlaka ob nezmožnosti strojevodje za zanesljivo upravljanje vlečnega vozila;
43. avtostop naprave so naprave, ki samodejno ustavijo vlak za signalom, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo, ali nadzorujejo zmanjšanje hitrosti vlaka za signalom, ki signalizira, da je nadaljnja vožnja dovoljena z zmanjšano hitrostjo, ter pri prekoračitvi hitrosti samodejno ustavijo vlak;
44. merilnik hitrosti je naprava za merjenje in zapisovanje hitrosti, prevožene poti in drugih podatkov o vožnji vlečnega vozila ali motornega vozila za posebne namene;
45. prometna signalizacija so predpisani vidni ali slišni znaki, s katerimi se pri opravljanju železniškega prometa sporazumevajo izvršilni železniški delavci in opozarjajo na nevarnost druge osebe, ki se gibljejo po železniškem območju;
46. izvršilni železniški delavec oziroma delavka (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci) je oseba, ki neposredno sodeluje v železniškem prometu in/ali opravlja dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa;
46.a strokovni pregled je zdravniški pregled izvršilnega železniškega delavca, ki obsega odvzem krvi, krvi in urina ali krvi in druge telesne tekočine z analizo zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in ugotavljanje motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v železniškem prometu;
47. izredni dogodek v železniškem prometu je nesreča ali nezgoda;
48. nesreča je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je ena ali več oseb izgubilo življenje ali bilo huje poškodovanih ali je nastala precejšnja gmotna škoda ali večja prekinitev v železniškem prometu; nesreča je tudi vsako trčenje vlakov, nalet in iztirjenje vlaka ne glede na posledice;
49. nezgoda je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je bila ena ali več oseb lažje poškodovana ali je nastala manjša gmotna škoda ali manjša prekinitev železniškega prometa ali je bil ogrožen ali oviran železniški promet;
49.a železniški prometni sistem je celotni ustroj prometnega omrežja, ki je sestavljen iz železniških prog, ki so zgrajene ali nadgrajene za konvencionalni, hitri in kombinirani železniški promet, ter iz železniškega voznega parka, ki je namenjen prevozu v železniškem prometu;
49.b komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celotni sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgraditvi v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke ali konvencionalne hitrosti pri čemer izraz »komponenta« zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je npr. programska oprema;
49.c bistvene zahteve so vsi pogoji, ki jih določajo evropski ali slovenski predpisi in katere morajo izpolnjevati vseevropski železniški sistemi za konvencionalne ali visoke hitrosti, podsistemi in komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki;
49.d evropska specifikacija je skupna tehnična specifikacija, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki prevzema evropski standard;
49.e tehnična specifikacija za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI), je specifikacija, ki zajema vsak podsistem ali del podsistema z namenom, da bi zadostil bistvenim zahtevam in zagotovil interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke ali konvencionalne hitrosti;
49.f podsistem je del železniškega prometnega sistema in ga sestavljajo konstrukcijski in funkcionalni podsistemi in sicer: infrastruktura, energija, nadzor, krmiljenje in signalizacija, vodenje in upravljanje železniškega prometa ter vozni park;
49.g interoperabilnost je zmožnost slovenske železniške proge, da je na njej kot delu vseevropskega sistema železniških prog, katerega del je, zagotovljen varen in neprekinjen železniški promet najmanj pod pogoji, ki jih določajo predpisi Evropske unije;
50. UIC je okrajšava za Union Internationale des Chemins de Fer – Mednarodna železniška zveza.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja železniškega prometa ali prevoza.

(1) Minister natančneje določi seznam in sestavne dele železniškega prometnega sistema, podsistemov, komponent oziroma elementov, morebitne sklope ali podsklope sistema in njegovih sestavnih delov, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati podsistemi oziroma njihovi sestavni deli za doseganje interoperabilnosti vseevropskega sistema železniških prog.
(2) Minister skladno z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, določi organ, ki je odgovoren za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ali za presojo postopka verifikacije podsistemov. Organ, ki ga določi minister, v Republiki Sloveniji opravlja naloge, ki jih Direktiva Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti določa kot naloge »priglašenega organa« in mora izpolnjevati pogoje, ki jih za tak organ določa navedena direktiva. O določitvi organa, ki v Republiki Sloveniji opravlja vlogo »priglašenega organa« minister obvesti pristojni organ Evropske skupnosti.
(3) Minister pri izdajanju predpisov iz prvega odstavka tega člena upošteva ta zakon in druge slovenske in evropske predpise, ki urejajo področje varnosti železniškega prometa ali so z njim povezani. Od evropskih predpisov mora zlasti upoštevati Direktivo Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, Direktivo Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za velike hitrosti, Direktivo Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici ter z njimi povezane uredbe, odločbe in sklepe. Minister s predpisi iz prvega odstavka določi tudi postopke, potrebne za realizacijo tega zakona oziroma pravil evropskega pravnega reda.

(1) Proge so po pomenu za železniški promet, po povezovalni nalogi v prostoru in po svojem gospodarskem pomenu glavne in regionalne.
(2) Glede na največjo dovoljeno hitrost se proge delijo na proge za visoke hitrosti in na konvencionalne proge.
(3) Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše kategorizacijo prog.

Sestavni deli proge so:
– spodnji in zgornji ustroj proge;
– signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave;
– stavbe in prostori za vodenje in urejanje prometa;
– progovni del nivojskih in izvennivojskih križanj vključno z napravami za zagotavljanje varnosti železniškega prometa;
– stabilne naprave električne vleke;
– progovni pas;
– zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 10 m oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 220 kV zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 12,75 m, oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 400 Kv, zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 14 m;
– službeni tiri.

(1) Proge se morajo projektirati, graditi in vzdrževati, tako da:
– je zagotovljena tehnično-tehnološka enotnost,
– so upoštevane določbe tega zakona, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti,
– so upoštevana obvezna določila UIC,
– so upoštevane ratificirane mednarodne pogodbe, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija,
– so upoštevana pravila stroke,
– so upoštevani drugi pogoji, ki jih predpiše minister oziroma jih kot obvezne za države članice predpišejo pristojne institucije Evropske unije.
Posamezni elementi sestavnih delov proge se lahko vgradijo v progo in vključijo v železniški promet le, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) Tehnične zahteve za proge in za sestavne dele proge predpiše minister s tehničnimi predpisi. Elementi sestavnih delov prog se štejejo za skladne z zahtevami tehničnega predpisa, če ustrezajo zahtevam slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij, na katere se tehnični predpis sklicuje.
(3) Tehnična specifikacija za proge in sestavne dele proge je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proga oziroma sestavni del proge, kadar je to primerno, pa tudi postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so dane zahteve izpolnjene.
(4) Tehnične specifikacije za proge in sestavne dele proge izdaja minister kot posebne publikacije. Pripravljajo jih strokovni odbori, ki jih imenuje minister. Način priprave tehničnih specifikacij za proge in sestavne dele proge predpiše minister z navodilom. Seznam izdanih tehničnih specifikacij in seznam slovenskih nacionalnih standardov, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti sestavnih delov prog, minister objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Tehnične specifikacije so dostopne na ministrstvu, pristojnem za promet, slovenski nacionalni standardi pa pri organu, pristojnem za standardizacijo.
(5) Minister s predpisom določi, za katere sestavne dele prog mora dobavitelj:
– zagotoviti izvedbo postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi tehničnimi zahtevami;
– zagotoviti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti;
– izdelati in hraniti tehnično dokumentacijo v predpisanem obsegu, obliki in rokih;
– zagotoviti označitev s predpisanimi znaki skladnosti.
(6) Za predpisovanje tehničnih zahtev in ugotavljanje skladnosti gradbenih proizvodov se za elemente sestavnih delov prog smiselno uporabljajo določila predpisov o gradbenih proizvodih.
(7) Poleg ugotavljanja skladnosti elementov sestavnih delov proge s predpisanimi tehničnimi zahtevami po določilih prejšnjega odstavka je treba pri sestavnih delih prog, ki zagotavljajo varnost v železniškem prometu, ugotoviti združljivost elementov sestavnih delov prog z obstoječimi elementi, na katere se ti priključujejo ali vgrajujejo, njihovo varnost, zmogljivost in zanesljivost. Podzakonski predpisi, ki jih izdaja minister, morajo določiti, kateri sestavni deli prog zagotavljajo varnost železniškega prometa. Izpolnjevanje zahtev iz tega odstavka ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister. Na podlagi pozitivnega mnenja komisije minister izda dovoljenje za vgradnjo v proge.
(8) Za gradbene proizvode, ki so sestavni deli proge, za katere ni slovenskega nacionalnega standarda oziroma tehničnega predpisa, ali če karakteristika tega sestavnega dela proge znatno odstopa od slovenskih standardov ali tehničnih predpisov, se za dajanje v uporabo lahko izda tehnično soglasje, če se s proizvodom zagotavlja večja varnost v železniškem prometu.
(9) Tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti gradbenih proizvodov, ki so namenjeni vgraditvi v progo ali v njene sestavne dele. Temeljiti mora na izpolnjevanju bistvenih zahtev za sestavne dele proge, za katere se uporablja. Tehnično soglasje podeli organ za tehnična soglasja po določilih predpisov o gradbenih proizvodih.

(1) Proge in njihovi sestavni deli se morajo vzdrževati tako, da se zagotavlja varen železniški promet in morajo biti redno nadzorovani in občasno pregledani.
(2) Vzdrževanje iz prejšnjega odstavka obsega:
– vzdrževalna dela, ki omogočajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost (manjša, redna popravila in dela, redni nadzor nad stanjem proge, izvajanje meritev posameznih elementov sestavnih delov proge, nadzor nad investicijskimi deli zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa in zagotovitev vzpostavitve prevoznosti proge ob naravnih in drugih nesrečah – tekoče vzdrževanje);
– vzdrževalna dela, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja (izvedba popravil ali zamenjav posameznih elementov sestavnih delov proge in drugih del, s katerimi se ne spreminja zmogljivost proge ali namembnost posameznih elementov sestavnih delov proge in ne posega v konstrukcijo sestavnega dela proge – investicijsko vzdrževanje).
Vzdrževalna dela iz prejšnjih alinej se opravljajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije za proge in njihove sestavne dele.
(3) Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka, način in postopek rednega nadzora nad stanjem proge in njenih sestavnih delov ter roke izvedbe vzdrževalnih del na progah in njihovih sestavnih delih. Minister predpiše tudi postopek za začetek in dokončanje vzdrževalnih del, način in čas nadzora ter pregledovanja, način postopnega vključevanja posameznih elementov sestavnih delov proge ali sestavnih delov proge v redno obratovanje. Pri določanju rokov vzdrževanja mora upoštevati zahteve varnega železniškega prometa, navodila proizvajalca ter navodila stroke.

(1) Gradbeni elementi prog morajo izpolnjevati naslednje temeljne pogoje:
1. tirna širina mora pri novogradnjah znašati 1435 mm;
2. polmer loka na odprti progi mora znašati najmanj 300 m, na glavnem prevoznem tiru prometnih mest pa najmanj 500 m; zunanja tirnica je lahko odvisno od polmera loka in od največje dovoljene progovne hitrosti nadvišana, vendar ne več kot 150 mm;
3. vzdolžni nagib proge na odprti glavni progi je lahko največ 12,5 promila, izjemoma največ 17,5 promila, na odprti regionalni progi pa največ 25 promila;
4. vzdolžni nagib tirov na postaji sme biti največ 1 promil, če je postaja v premi, in največ do 2,5 promila, če je postaja v krivini, odvisno od polmera krivine;
5. medtirna razdalja na postaji mora biti najmanj 4,75 m, medtirna razdalja pri tirih, med katerimi so peroni, pa najmanj 6 m;
6. medtirna razdalja na odprti dvotirni progi mora biti najmanj 4,2 m;
7. glavne proge morajo biti usposobljene za osno obremenitev najmanj 22,5 t in dolžinsko obremenitev najmanj 8,0 t/m, regionalne proge pa za osno obremenitev najmanj 20,0 t in dolžinsko obremenitev najmanj 6,4 t/m.
(2) Proge morajo izpolnjevati pogoje svetlega profila proge v skladu s pogoji iz prvega odstavka 5. člena.

Pooblaščeni upravljavec mora o progah voditi evidenco in druge tehnične podatke, pomembne za varnost železniškega prometa, v skladu s predpisom, ki ga izda minister.

Proga se praviloma cepi na postaji. Izjemoma se proga ali tir lahko cepi na odprti progi ob pogojih predpisanega zavarovanja cepne kretnice in prometne signalizacije, določene s tem zakonom.

Medsebojna križanja prog zunaj prometnih mest morajo biti izvennivojska.

(1) V progovnem pasu se smejo graditi le objekti, napeljave in naprave javne železniške infrastrukture.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se smejo ob predhodnem soglasju upravljavca v progovnem pasu graditi objekti in naprave uporabnikov prevoznih storitev v železniškem prometu, povezane z nakladanjem in razkladanjem blaga, kot tudi napeljevati cevovodi, vodovodi, električne, telefonske in telegrafske zračne linije in podzemni kabli ter druge podobne naprave v javnem interesu.
(3) V varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
(4) Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, na oddaljenosti manjši od predpisane, če to ne vpliva na varnost železniškega prometa. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno izjemno soglasje ministra.
(5) Upravljavec mora poslati izvod akta iz drugega in tretjega odstavka tega člena pooblaščenemu upravljavcu, inšpekcijski službi, pristojni za železniški promet, in ministrstvu, pristojnemu za promet.
(6) Pooblaščeni upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki neposredno vplivajo ali bi lahko vplivali na varen železniški promet, brez odlašanja obvestiti inšpekcijsko službo, pristojno za železniški promet.
(7) Pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena se določijo s predpisom, ki ga izda minister.

(1) Na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, mora prevoznik izvajati protipožarne ukrepe.
(2) Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu, pooblaščeni upravljavec pa v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Predpis iz prejšnjega odstavka izda minister s soglasjem ministra, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(1) Razdalja med progo in javno ali nekategorizirano cesto (v nadaljevanju: cesta) mora biti tolikšna, da je med njima mogoče postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, znašati pa mora najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča ceste.
(2) Na hribovitih in težkih terenih, v soteskah in na drugih podobnih konfiguracijah terena sme biti razdalja med osjo skrajnega tira in najbližjo točko ceste, ki ni avtocesta ali hitra cesta, tudi manjša od 8 m; pogoj pa je, da se svetli profili ceste in proge ne dotikajo in da je med njimi mogoče postaviti naprave, ki so nujne za varen železniški promet, pri čemer mora biti proga najmanj 1 m nad cestiščem ceste.
(3) Če ni izpolnjen pogoj višinske razlike med cestiščem ceste in progo, mora upravljavec ceste med progo in cestišče ceste postaviti varovalno ograjo.

(1) Za elektrifikacijo prog se praviloma uporablja enosmerni sistem napetosti 3 kV.
(2) Odstopanja od določbe prejšnjega odstavka so dopustna na podlagi posebnega akta, ki ga izda minister.
(3) S predpisom, ki ga izda minister, se določijo pogoji projektiranja, gradnje in vzdrževanja stabilnih naprav električne vleke.

(1) Na mestih, na katerih so postavljene naprave električnega omrežja za vleko vlakov in obstaja nevarnost za življenje oseb, je treba izvesti varnostne ukrepe v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(2) Na telekomunikacijskih in signalnovarnostnih napravah ali na delih naprav, ki so v neposredni bližini električnega omrežja, morajo biti izvedeni ukrepi za varstvo pred škodljivimi, nevarnimi in motilnimi električnimi vplivi v skladu s predpisom, ki ga izda minister.

Kontaktni vodnik enosmernega sistema napetosti 3 kV mora biti postavljen v višini najmanj 5,35 m nad cestnim prehodom, kontaktna vodnika enofaznih sistemov 25 kV, 50 Hz in 15 kV, 16 2/3 Hz pa v višini najmanj 5,5 m, merjeno od zgornjega roba tirnice. Z obeh strani cestnega prehoda morajo biti zaščitni višinski profili na razdalji najmanj 8 m od najbližje tirnice, merjeno po cestni osi, v višini 4,5 m nad voziščem ceste.

(1) Prostori in mesta za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu morajo biti urejeni tako, da zagotavljajo varnost potnikov.
(2) Na postajah in postajališčih s povprečnim letnim dnevnim prometom 500 odpravljenih potnikov in najmanj 70 vlakov morajo biti dostopi do vlakov izvedeni tako, da potniki ne hodijo čez tire (izvennivojski prehodi, čelni peroni idr.).
(3) Na postajah in postajališčih morajo biti dostopi do potniških vlakov narejeni tako, da omogočajo čim lažji dostop potnikom in osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi.
(4) Postaje in postajališča morajo imeti perone povezane s prehodi pod progo ali nad njo ali z dohodnimi potmi v nivoju.
(5) Postajališča na dvotirnih progah, razen postajališč z otočnimi peroni ali kritnimi signali, morajo imeti med tiri ograjo.
(6) Prometna mesta morajo imeti prostore, naprave in opremo, ki omogočajo izvajanje varnega železniškega prometa, in so v skladu s predpisom, ki ga izda minister.

(1) Gradnja nove proge in rekonstrukcija proge se izvede v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.
(2) Rekonstrukcija proge pomeni izvedbo tistih del s katerimi se izboljšajo njene prometno-tehniške in varnostne lastnosti in s katerimi se posega izven progovnega pasu obstoječe proge in v zemljišča izven obsega javne železniške infrastrukture. Za izvedbo rekonstrukcije je potrebna predhodna uskladitev s tistimi upravljavci objektov in naprav, na katere rekonstrukcija vpliva.
(3) Pred začetkom gradnje nove proge ali rekonstrukcijo proge, ki je del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne ali visoke hitrosti, mora investitor za takšna dela vso dokumentacijo poslati v pregled in potrditev ministru, ki ob upoštevanju zahtev o zagotavljanju varnosti in o interoperabilnosti s sklepom odloči o ustreznosti predvidenih del.
(4) Za dela iz prvega in drugega odstavka tega člena odredi minister, pristojen za graditev, poskusno obratovanje na predlog komisije, ki je opravila tehnični pregled, kadar brez tega ni mogoče ugotoviti skladnosti izvedenih del s predpisi, ki določajo pogoje za projektiranje in gradnjo železniških prog in zahteve za zagotovitev varnosti v železniškem prometu.

(1) Vzdrževalna dela v javno korist so dela, ki se izvajajo zaradi izboljšanja prometno-tehnoloških in varnostnih lastnosti proge ali gradijo pomožni objekti na javni železniški infrastrukturi ali pomožni objekti za opravljanje javnih gospodarskih služb na področju železniškega prometa in s katerimi se ne posega v prostor zunaj progovnega pasu oziroma v prostor zunaj zemljišč, namenjenih za gradnjo javne železniške infrastrukture.
(2) Pri izvedbi del iz prejšnjega odstavka se z namenom zagotavljanja varnega in zanesljivega odvijanja železniškega prometa in večje zmogljivosti proge ter učinkovitejšega in uporabnikom prijaznejšega izvajanja gospodarskih javnih služb s področja železniškega prometa lahko:
– izvedejo popravila ali zamenjave posameznih elementov sestavnih delov proge ter na ta način poveča zmogljivost proge ali spremeni namembnost posameznih elementov sestavnih delov proge;
– zamenjajo ali vgradijo na novo sestavni deli proge z elementi, ki sledijo napredku tehnike in se z njimi posega v konstrukcijo posameznega sestavnega dela proge;
– gradijo pomožni objekti, ki predstavljajo del gospodarske javne infrastrukture vključno s stavbami namenjenimi vodenju železniškega prometa in postajališči ter peroni za potnike.
(3) Vzdrževalna dela v javno korist se lahko izvajajo le na podlagi ustrezne in revidirane dokumentacije, če ta zakon ali na njegovi podlagi izdani predpisi ne določajo drugače. Ustrezna dokumentacija za sestavne dele proge so izvedbeni načrti posameznih sestavnih delov proge. Postopek revizije načrtov vodi upravljavec.
(4) Po opravljenem postopku revizije načrtov in pred začetkom vzdrževalnih del v javno korist na progah, ki so del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne ali visoke hitrosti, mora upravljavec vso dokumentacijo poslati v pregled in potrditev ministru, ki ob upoštevanju zahtev o zagotavljanju varnosti in zagotavljanju interoperabilnosti s sklepom odloči o ustreznosti načrtovanih vzdrževalnih del v javno korist.
(5) Kakovost in usklajenost izvedenih vzdrževalnih del v javno korist z revidiranimi načrti preveri na osnovi izjave izvajalca o zaključku del komisija za tehnični pregled, ki jo imenuje minister.
(6) Po opravljenem tehničnem pregledu komisija iz prejšnjega odstavka predlaga ministru izdajo odločbe, s katero:
– odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali
– odredi poskusno obratovanje ali
– zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če ima objekt takšne pomanjkljivosti, da predstavlja nevarno progo ali njen sestavni del, ali nevarnost za uporabnike, teh pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti ali
– izda uporabno dovoljenje.
(7) Komisija predlaga ministru odreditev poskusnega obratovanja proge ali njenega sestavnega dela, kadar brez tega ni mogoče ugotoviti:
– skladnosti izvedenih del s predpisi, ki določajo pogoje za projektiranje in gradnjo železniških prog;
– združljivosti proge ali njenih delov z drugimi sestavnimi deli proge;
– da so izpolnjene zahteve varnosti v železniškem prometu;
– zanesljivosti proge ali njenega sestavnega dela;
– zmogljivosti proge ali njenega sestavnega dela.
(8) Poskusno obratovanje proge oziroma njenega sestavnega dela lahko traja največ šest mesecev. Po preteku omenjenega roka je mogoče poskusno obratovanje na podlagi razlogov iz prejšnjega odstavka podaljšati za nadaljnjih šest mesecev.
(9) Minister natančneje določi postopek in pogoje za začetek in dokončanje vzdrževalnega dela v javno korist ter način vključevanja oziroma postopnega vključevanja posameznih elementov sestavnih delov proge, sestavnih delov proge ali pomožnih objektov v redno obratovanje.

(1) Križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda mora biti izvennivojsko.
(2) Križanje proge s cesto, ki ni avtocesta, hitra cesta ali glavna cesta I. reda, mora biti izven nivoja, če je promet motornih vozil po cesti zelo gost (več kot 7.000 vozil povprečnega letnega dnevnega prometa) in če je železniški promet po progi zelo pogosten (več kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa) ali če je največja dovoljena progovna hitrost večja od 160 km/h.
(3) Med uvoznimi in izvoznimi kretnicami na prometnem mestu ne sme biti nivojskih prehodov.

(1) Nivojski prehodi se praviloma ne smejo graditi na razdalji manjši od 2000 metrov od obstoječega nivojskega ali izvennivojskega prehoda.
(2) Nivojski prehod se lahko zgradi na regionalnih progah, če je promet po cesti srednji (povprečni letni dnevni promet je 250 vozil ali več ter manj od 2.500 vozil) in je promet vlakov po progi manjši kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa ter če je dovoljena progovna hitrost manjša od 160 km/h. Glede na hitrost vlakov se lahko določi manjša razdalja med nivojskimi prehodi kot je določena v prejšnjem odstavku.
(3) Pogoji iz prejšnjega odstavka morajo biti zagotovljeni najmanj še 5 let po izgradnji nivojskega prehoda.
(4) Ustreznost izpolnjevanja pogojev za vzpostavitev novega nivojskega prehoda in njegovega zavarovanja preveri komisija, ki jo imenuje minister in jo sestavljajo predstavnik(i):
– upravljavca;
– pooblaščenega upravljavca;
– investitorja;
– inšpekcije, pristojne za železniški promet;
– policijske uprave na območju katere bo prehod;
– lokalne skupnosti na območju katere bo prehod.
(5) Na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka da minister soglasje za vzpostavitev nivojskega prehoda.
(6) Na progah je dopustna gradnja začasnega nivojskega prehoda za čas in potrebe obnovitvenih del, gradenj objektov, rekonstrukcij ipd. Tak nivojski prehod se zavaruje na način in za obdobje, ki ga določi komisija iz četrtega odstavka tega člena. Tak nivojski prehod je treba odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je bil vzpostavljen. Stroške postavitve in obratovanja začasnega nivojskega prehoda in potrebnih povezovalnih cest, nosi tisti, na čigar zahtevo je ta postavljen.
(7) Minister natančneje določi pogoje iz drugega in šestega odstavka tega člena v predpisu iz 25. člena tega zakona.

Pri gradnji ceste ali proge krije stroške za graditev nadvoza, podvoza oziroma nivojskega prehoda in stroške za ureditev in postavitev naprav ter druge stroške, s katerimi se zagotavljata varen in neoviran železniški in cestni promet, investitor nove proge oziroma ceste.

(1) Če je križanje ceste s progo izvedeno izvennivojsko s cestnim podvozom, je to objekt javne železniške infrastrukture. Vozišče skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami (razsvetljava, drenaža idr.), ki so potrebne za nemoteno in varno uporabo ceste, vzdržuje upravljavec ceste.
(2) Če je križanje ceste s progo izvennivojsko s cestnim nadvozom, je to cestni objekt. Progo pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, je objekt javne železniške infrastrukture.

(1) Prehod vozil ali oseb čez progo je dovoljen le na urejenih in označenih prehodih.
(2) Na nivojskih prehodih imajo vlaki prednost pred cestnimi vozili in pešci.

(1) Nivojski prehod ceste na odseku proge, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost večja od 100 km/h, mora biti zavarovan z zapornicami ali polzapornicami.
(2) Z zapornicami, polzapornicami ali s svetlobnimi signali morajo biti zavarovani tudi tisti nivojski prehodi, na katerih to zahtevajo potrebna preglednost s ceste na progo, gostota prometa ter druge krajevne razmere, pomembne za varnost prometa.
(3) Natančnejše pogoje iz drugega in tretjega odstavka določa predpis, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.

(1) Upravljavec ceste mora zagotoviti zadostno preglednost s ceste na progo, tako da lahko udeleženci v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo nivojski prehod.
(2) V bližini nivojskega prehoda ob progi ni dovoljeno graditi objektov, razen objektov, ki so namenjeni železniškemu prometu, ter saditi drevja, visokega rastlinja ali storiti česa drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost.

Če je treba spremeniti način zavarovanja na nivojskem prehodu zaradi sprememb, nastalih v zvezi z gradnjo, rekonstrukcijo ali drugimi deli na cesti, s prekategorizacijo ceste ali spremembo prometne ureditve, krije stroške takega zavarovanja upravljavec ceste.

(1) Nivojski prehod skupaj s cestiščem v širini treh metrov od osi skrajnih tirov je sestavni del proge.
(2) Upravljavec vzdržuje nivojski prehod, tako da je zagotovljen varen železniški in cestni promet.
(3) Cesto z obeh strani prehoda vzdržuje upravljavec ceste tako, da je zagotovljen varen železniški in cestni promet.

(1) Stroški v zvezi z vzdrževanjem, obnovo ali rekonstrukcijo nivojskih prehodov in progovne signalizacije bremenijo lastnika javne železniške infrastrukture.
(2) Cestno prometno signalizacijo na nivojskem prehodu, ki opozarja udeležence cestnega prometa na ta prehod, postavlja in vzdržuje upravljavec ceste.

(1) Za izredne prevoze čez nivojske prehode mora izvajalec izrednega prevoza pridobiti soglasje upravljavca.
(2) Pred podvozi, katerih svetla višina je manjša od največje dovoljene višine cestnega vozila skupaj s tovorom, morajo biti zaščitni višinski profili in prometni znaki, ki na to opozarjajo voznike cestnih vozil.
(3) Zaščitne višinske profile in prometne znake iz drugega odstavka tega člena mora postaviti in vzdrževati upravljavec ceste.

(1) Železniška vozila ter deli in naprave, ki se vanje vgrajujejo, se morajo projektirati, izdelovati in vzdrževati ustrezno zahtevam varnega železniškega prometa, določenim v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, ki jih predpiše minister. Pri projektiranju, izdelovanju in vzdrževanju železniških vozil se morajo upoštevati obvezna določila UIC, pravila stroke in pogoji, določeni z zakonom in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija.
(2) Železniška vozila ter deli in naprave, ki se vanje vgrajujejo, se smejo vključiti v železniški promet le, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Minister s predpisom določi, za katera železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave mora dobavitelj, preden se začnejo uporabljati:
– zagotoviti izvedbo postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi tehničnimi zahtevami;
– izdati oziroma zagotoviti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti;
– izdelati in hraniti tehnično dokumentacijo v predpisanem obsegu, obliki in rokih;
– zagotoviti označitev s predpisanimi znaki skladnosti.
(3) Za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave, za katere ni slovenskega nacionalnega standarda oziroma slovenskega tehničnega predpisa, ali znatno odstopajo od slovenskega nacionalnega standarda oziroma slovenskega tehničnega predpisa, se za dajanje v uporabo lahko izda slovensko tehnično soglasje.
(4) Slovensko tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti železniškega vozila in njegovih sestavnih delov in naprav za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave, za katere se uporablja. Slovensko tehnično soglasje določenemu železniškemu vozilu in njegovim sestavnim delom in napravam podeli organ za tehnična soglasja s sedežem v Republiki Sloveniji, ki mu je dal ustrezno dovoljenje minister. Organ za tehnična soglasja izdaja tehnična soglasja v skladu s pogoji in zahtevami, ki jih predpiše minister.

(1) Minister izdaja tehnične predpise, s katerimi predpiše tehnične zahteve za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave. S tehničnim predpisom se lahko določi, da je železniško vozilo in njegovi sestavni deli in naprave v skladu z zahtevami tehničnega predpisa, če ustreza zahtevam neobveznih standardov, na katere se tehnični predpis sklicuje. S tehničnim predpisom se lahko določi obvezna uporaba tehničnih specifikacij za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave.
(2) Tehnična specifikacija za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati železniško vozilo in njegovi sestavni deli in naprave, kadar je to primerno, pa tudi postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so dane zahteve izpolnjene.
(3) Tehnične specifikacije za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave izdaja minister za promet kot posebne publikacije. Pripravljajo jih strokovni odbori, ki jih imenuje minister. Način priprave tehničnih specifikacij za železniška vozila in njihove sestavne dele in naprave predpiše minister z navodilom. Seznam izdanih tehničnih specifikacij se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javnosti pa so dostopne na ministrstvu, pristojnem za promet.

(1) Nova in rekonstruirana železniška vozila morajo biti pred izročitvijo v železniški promet tehnično pregledana.
(2) Za rekonstrukcijo železniškega vozila se šteje predelava vozila, s katero se spreminjajo osnovne konstrukcijske in tehnične lastnosti vozila.
(3) Za tehnični pregled novega ali rekonstruiranega železniškega vozila mora zaprositi njegov lastnik.
(4) Na tehničnem pregledu se ugotovi, ali železniško vozilo in vanj vgrajeni deli in naprave izpolnjujejo pogoje za varen železniški promet.
(5) Tehnični pregled opravljajo organizacije, ki jih pooblasti minister.
(6) Organizacija iz prejšnjega odstavka mora imeti ustrezne poslovne prostore z urejenim prostorom za dovoz in odvoz železniških vozil, predpisano opremo in strokovno usposobljene delavce, ki morajo izpolnjevati pogoje strokovne izobrazbe in strokovne usposobljenosti, kot so določeni za izvršilne železniške delavce.
(7) Na podlagi poročila organizacije, ki je opravila tehnični pregled, izda minister obratovalno dovoljenje ali odredi poskusno obratovanje.
(8) Poskusno obratovanje sme trajati največ eno leto.
(9) Predpis, ki določa postopek tehničnega pregleda in njegov obseg, izda minister.

(1) Železniška vozila smejo voziti po progah, če ustrezajo določbam tega zakona, določbam mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in obveznim določilom UIC.
(2) Če železniška vozila ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka, lahko o vožnji po progah odloči minister, s tem da določi dodatne pogoje, ki bodo zagotavljali varnost v železniškem prometu.

(1) Železniška vozila, za katera je izdano obratovalno dovoljenje, morajo biti vpisana v evidenco železniških vozil, ki vsebuje vrsto, serijo, nosilnost, leto izdelave, evidenčno številko in druge tehnične podatke, odvisno od vrste vozila.
(2) Evidenco in druge tehnične podatke o železniških vozilih, pomembne za varen železniški promet, vodi lastnik železniških vozil v skladu s predpisom, ki ga izda minister.

(1) Prazna ali naložena železniška vozila ne smejo presegati nakladalnega profila, predpisane kode proge ter dovoljenih osnih in dolžinskih obremenitev, ki jih za proge določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(2) Prevoz z železniškimi vozili, ki ni v skladu z določbo iz prejšnjega odstavka tega člena, je izredni prevoz.
(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. O izvedbi izrednega prevoza odloči upravljavec najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.
(4) Minister izda predpis o načinu in pogojih opravljanja izrednih prevozov.

(1) Železniška vozila se morajo vzdrževati v stanju, ki zagotavlja varen železniški promet.
(2) Železniška vozila v železniškem prometu morajo biti vzdrževana, nadzorovana ter občasno pregledana.
(3) Način vzdrževanja, roki občasnih pregledov in drugi pogoji, pomembni za uporabo železniških vozil v železniškem prometu, se določijo s predpisom, ki ga izda minister.

(1) Železniška vozila, razen progovnih vozičkov brez lastnega pogona, morajo biti opremljena z napravami za samodejno zaviranje.
(2) Z napravami za ročno zaviranje morajo biti opremljeni potniški vagoni, motorniki in motorne garniture. Lokomotive in motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljeni z ročnimi ali s pritrdilnimi zavorami.
(3) Lokomotive, potniški vagoni, motorniki in motorne garniture morajo biti opremljeni z napravami za sprožitev zaviranja v sili.
(4) Naprave za sprožanje zaviranja v sili na vozilih iz prejšnjega odstavka morajo biti lahko dostopne potnikom in železniškim delavcem.

(1) Vsa vlečna vozila, razen parnih lokomotiv, morajo imeti naslednjo opremo:
1. avtostop napravo na progah, opremljenih z njo, razen lokomotiv, ki se uporabljajo samo za premik;
2. naprave radijskih zvez, kadar vozijo po progi, opremljenih z njimi;
3. budnik;
4. napravo za ogrevanje vozniških kabin;
5. napravo za klimatizacijo vozniških kabin;
6. napravo za dajanje zvočnih signalov;
7. luči za označevanje vozil in razsvetljevanje proge;
8. merilnik hitrosti;
9. gasilnike za začetno gašenje požarov;
10. pribor za prvo pomoč.
(2) Motorna vozila za posebne namene z lastnim pogonom morajo biti opremljena z napravami, naštetimi v točkah od 4 do 10 prvega odstavka tega člena.

Motorniki in potniški vagoni morajo imeti naslednjo opremo:
1. naprave za ogrevanje;
2. naprave za električno razsvetljavo;
3. sanitarno-higienske naprave;
4. gasilnike za začetno gašenje požarov;
5. naprave za prehajanje iz vagona v vagon (razen pri motornikih);
6. naprave, ki jih določajo mednarodni predpisi.

(1) Železniški promet se organizira in opravlja po enotnem tehnično-tehnološkem postopku v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Minister s predpisi določi način organizacije in opravljanja železniškega prometa, sestavo vlakov, način zaviranja vlakov in varnostne ukrepe za zaščito železniških delavcev ter druge pogoje za odvijanje železniškega prometa.

(1) Železniški promet poteka po vnaprej določenem voznem redu. Vozni red, ki se nanaša na redni promet potniških vlakov, mora biti na običajen način javno objavljen najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti.
(2) Prevoznik se mora ravnati po voznem redu.
(3) Predpis, ki določa pogoje za izdelavo voznega reda, izda minister.

(1) Vlak mora biti med vožnjo po progi zaseden s predpisanim številom izvršilnih železniških delavcev, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in so strokovno usposobljeni, odvisno od vrste, dolžine vlaka, vrste vlečnega vozila ter opremljenosti proge in železniških vozil s signalnovarnostnimi in telekomunikacijskimi napravami.
(2) Predpis iz prejšnjega odstavka izda minister.

Vlaki morajo imeti samodejne zračne zavore, ki se centralno krmilijo in delujejo, tudi če se vlak pretrga.

(1) Sestava vlaka in razporeditev železniških vozil v vlaku morata zagotavljati učinkovito zaviranje in varno vožnjo na določeni vlakovni poti.
(2) V vlake se sme uvrstiti le vozilo, ki ustreza določbam tega zakona in na njegovi podlagi izdanim predpisom.
(3) Pri sestavljanju vlaka in razporejanju železniških vozil vanj mora prevoznik upoštevati pravila o prevozu nevarnega blaga.

(1) Največja hitrost vlaka ne sme biti večja od hitrosti, predpisane z voznim redom.
(2) Pri sestavljanju voznega reda morajo biti upoštevane največja dovoljena progovna hitrost in omejitve, odvisne od sestave in načina vleke vlakov ter opremljenosti proge s signalnovarnostnimi napravami.

(1) Potniški vlak mora biti ponoči in v predorih tudi podnevi osvetljen.
(2) Potniški vlak mora biti ogrevan, če je zunanja temperatura nižja od +12 °C.
(3) Predpise iz tega člena izda minister.

(1) Pooblaščeni upravljavec in prevozniki morajo za vsak vlak voditi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju vlaka ter o dogodkih v železniškem prometu.
(2) Podrobnejše določbe o vsebini evidenc in načinu njihovega vodenja vsebuje predpis iz 41. in 43. člena tega zakona.

(1) Pred začetkom del na progi mora biti delovišče zavarovano s signali v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 50. člena tega zakona.
(2) Med trajanjem del mora biti zagotovljen varen železniški promet.
(3) Po končanih delih morajo biti s proge odstranjeni ostanki materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene oprema in naprave, ki zagotavljajo varen železniški promet.

(1) V železniškem prometu se uporablja enotna prometna signalizacija, ki izvršilne železniške delavce in druge osebe, ki se gibljejo po železniškem območju, opozarja na nevarnost, jih seznanja z omejitvami, prepovedmi in opozorili ter jim daje pooblastila, nujna za varen železniški promet in njihovo osebno varnost.
(2) Signali morajo omogočati hitro in zanesljivo medsebojno sporazumevanje izvršilnih železniških delavcev pri opravljanju železniškega prometa.
(3) Vrste signalov, njihov pomen, oblika, barva, najmanjša vidna razdalja, mesto za vgraditev ali postavitev in način njihove uporabe ter drugi pogoji se določijo s predpisom, ki ga izda minister.

Signali morajo biti osvetljeni z lastnim svetlobnim virom ali prevlečeni z odsevno snovjo.

(1) Odvisno od največje dovoljene progovne hitrosti, morajo biti prometna mesta opremljena s signalizacijo takole:
1. za hitrost nad 50 km/h čez kretniško območje na regionalnih progah ali ne glede na hitrost po glavnih progah z uvoznimi signali, ki so predsignalizirani; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti od lege kretnic na vozni poti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo;
2. za hitrost nad 100 km/h z uvoznimi in izvoznimi signali, ki so predsignalizirani in v taki medsebojni odvisnosti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo; izvozni signali morajo predsignalizirati prvi prostorni signal v smeri vožnje vlaka, ki nima samostojnega predsignala in dovoljevati vožnjo le, če je proga prosta do prvega prostornega signala ali uvoznega signala sosednjega prometnega mesta. Vsi predsignali in glavni signali morajo biti opremljeni s progovnim delom avtostop naprave.
(2) Odseki proge, na katerih je največja dovoljena progovna hitrost nad 100 km/h, morajo biti opremljeni z napravami za vzpostavljanje radijske zveze med vlakom in mestom, s katerega se vodi promet.

(1) Proga ali tir se lahko cepi na odprti progi pod temi pogoji:
1. cepna kretnica mora imeti ščitni tir, zavarovana mora biti s kritnim signalom, ki je predsignaliziran, lega kretnice pa mora biti nadzorovana z zasedenega prometnega mesta;
2. signal mora biti odvisen od lege cepne kretnice.
(2) Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, sme biti največja hitrost vlakov čez kretniško območje 50 km/h.
(3) Če se proga cepi od proge, opremljene z avtostop napravami, morajo biti tudi uvozni signali, ki so predsignalizirani in varujejo cepno kretnico, opremljeni s progovnimi avtostop napravami, ali pa mora biti vgrajena ščitna kretnica, ki je odvisna od teh signalov.

S signali morajo biti označene tudi začasne nevarnosti, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi nenadne okvare proge, ter začasne omejitve in prepovedi v železniškem prometu. Te signale je treba odstraniti takoj, ko ni več razlogov, zaradi katerih so bili postavljeni.

(1) Izvršilni železniški delavci se morajo ravnati po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s postavljeno signalizacijo.
(2) Osebe, ki niso izvršilni železniški delavci in se gibljejo na železniškem območju, morajo upoštevati omejitve, prepovedi, ukaze in opozorila, ki so postavljena na vidnih mestih, ali jih dajejo izvršilni železniški delavci.

Če je pomen signala nejasen, morajo izvršilni železniški delavci ravnati tako, da je zagotovljena večja varnost v železniškem prometu.

(1) Izvršilni železniški delavci morajo imeti strokovno izobrazbo, biti strokovno usposobljeni za delo, ki ga opravljajo ter izpolnjevati posebne zdravstvene in druge pogoje, skladno z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Delodajalec mora izvršilnim železniškim delavcem zagotoviti delo v omejenem delovnem času in počitek, kot ga določajo predpisi.
(2) Izvršilni železniški delavci morajo aktivno obvladati slovenski jezik.
(3) Delovna mesta izvršilnih železniških delavcev ter obveznosti delodajalca v zvezi s tem določa predpis, ki ga izda minister.

(1) Izvršilni železniški delavci morajo za dela, ki jih opravljajo v železniškem prometu, imeti strokovni izpit in se morajo strokovno izpopolnjevati. Njihova strokovna usposobljenost se mora redno, po potrebi pa tudi izredno, preverjati z izpiti ali na drug ustrezen način. Pogoje in način preverjanja strokovne usposobljenosti določa predpis iz tretjega odstavka 59. člena.
(2) Izredno preverjanje strokovne usposobljenosti se mora opraviti, če bi delavec zaradi nepoznavanja predpisov lahko ogrozil varnost železniškega prometa ali če ne izpolnjuje predpisanih obveznosti glede strokovnega izpopolnjevanja ob izdaji novih predpisov ali ob izdaji vsebinskih sprememb veljavnih predpisov.
(3) Pooblaščeni upravljavec ali prevozniki ne smejo dovoliti opravljanja dela izvršilnemu železniškemu delavcu, ki pri preverjanju znanja ni pokazal zadovoljive strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost za to delo ni bila preverjena.

(1) Strokovni izpit za izvršilnega železniškega delavca sme opravljati oseba, ki je pred tem končala program strokovnega usposabljanja za določen poklic in uvajanja v praktično delo za določeno vrsto dela in se je pripravila za opravljanje strokovnega izpita po programu, določenem za usposabljanje in uvajanje v to delo.
(2) Strokovno usposobljenost iz prvega odstavka tega člena pridobijo izvršilni železniški delavci po potrjenih programih, določenih s predpisom iz tretjega odstavka tega člena, ter z uvajanjem v praktično delo pri prevozniku ali pri pooblaščenem upravljavcu.
(3) Pogoji, ki se nanašajo na poklicno in strokovno usposabljanje morajo biti določeni v predpisu, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo. Predpis vsebuje določbe o stopnji in smeri potrebne izobrazbe, izvajanju strokovnega usposabljanja in uvajanja v praktično delo in s tem povezanimi vprašanji, določbe o strokovnem izpitu in o preverjanju znanja ter druge z izobraževanjem izvršilnih železniških delavcev povezane pogoje.

Pravico upravljati železniško vozilo lahko pridobi, kdor izpolnjuje te pogoje:
1. je duševno in telesno zmožen upravljati železniško vozilo;
2. je dopolnil 21 let;
3. ima ustrezno poklicno ali strokovno izobrazbo, predpisano za opravljanje določenega poklica;
4. se je usposabljal pod nadzorstvom osebe, ki je strokovno usposobljena upravljati določeno vrsto železniškega vozila;
5. je opravil strokovni izpit za upravljanje železniškega vozila.

Pravico voditi železniški promet lahko pridobi, kdor izpolnjuje te pogoje:
1. je duševno in telesno zmožen voditi železniški promet;
2. je dopolnil 21 let;
3. ima ustrezno poklicno ali strokovno izobrazbo, predpisano za opravljanje določenega poklica;
4. se je usposabljal pod nadzorstvom osebe, ki je strokovno usposobljena voditi železniški promet;
5. je opravil strokovni izpit.

(1) Za osebo, ki se usposablja za opravljanje določenih del izvršilnega železniškega delavca, mora biti pred sklenitvijo delovnega razmerja ugotovljeno izpolnjevanje zahtevanih posebnih zdravstvenih pogojev.
(2) Izvršilni železniški delavec mora izpolnjevati predpisane posebne zdravstvene pogoje in biti duševno in telesno zmožen opravljati dela, h katerim je razporejen.
(3) Izvršilni železniški delavec mora biti zdravstveno pregledan pred razporeditvijo na delovno mesto, za katero so predpisana strožja zdravstvena merila ali pred šolanjem ali strokovnim usposabljanjem za to delovno mesto.
(4) Zdravstvena sposobnost izvršilnega železniškega delavca se mora preverjati z rednimi in izrednimi zdravstvenimi pregledi.
(5) Zdravstvene preglede in zdravstveno evidenco izvršilnih železniških delavcev opravlja in vodi zdravstveni zavod, ki izpolnjuje predpisane pogoje ter ima pooblastilo ministra, pristojnega za zdravstvo, izdano na predlog ministra.
(6) Zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka mora delodajalca obveščati o ugotovitvah glede zdravstvene sposobnosti izvršilnega železniškega delavca za opravljanje del, h katerim je razporejen.
(7) Pogoji ugotavljanja zdravstvenega stanja delavcev morajo biti določeni v predpisu, ki ga izda minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom. Predpis mora vsebovati določbe o posebnih zdravstvenih in psihofizičnih sposobnostih, ki jih mora izpolnjevati izvršilni železniški delavec, o pogojih, ki jih mora izpolnjevati zdravstveni zavod, ki lahko opravlja preglede teh delavcev, o rokih pregledov in druge pogoje.

(1) Na redni zdravstveni pregled se pošlje izvršilni železniški delavec v predpisanih rokih, odvisnih od del, h katerim je razporejen.
(2) Delodajalec napoti izvršilnega železniškega delavca na redni zdravstveni pregled pred potekom predpisanega roka.

(1) Na izredni zdravstveni pregled se napoti izvršilni železniški delavec:
– za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen opravljati del, h katerim je razporejen,
– po nesreči, v kateri je bil udeležen ali huje poškodovan,
– po hudi in najmanj šest mesecev trajajoči bolezni.
(2) Delavec iz prejšnjega odstavka tega člena se pošlje na izredni zdravstveni pregled na zahtevo pooblaščenega delavca delodajalca ali pristojnega inšpektorja.

Če se na izrednem ali rednem zdravstvenem pregledu ugotovi, da izvršilni železniški delavec ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, predpisanih za delo, h kateremu je razporejen, ali če se ugotovi, da ni bil na zdravstvenem pregledu, na katerega je bil napoten, se šteje, da je nezmožen opravljati dela, h katerim je razporejen in mu jih delodajalec ne sme dovoliti opravljati, dokler traja ugotovljena nezmožnost.

(1) Izvršilni železniški delavec ne sme nastopiti dela oziroma mora takoj prenehati z delom, če se čuti utrujenega ali bolnega ali iz katerih koli drugih razlogov nezmožnega za opravljanje dela, ter mora o tem obvestiti odgovorno osebo delodajalca.
(2) Izvršilni železniški delavec med opravljanjem dela ne sme uživati alkoholnih pijač, mamil ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, niti nastopiti dela, če ima v organizmu alkohol ali je pod vplivom mamil oziroma psihoaktivnih snovi.
(3) Preverjanje duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev organizira ali izvaja delodajalec.
(4) Način, obseg, pogostnost in rednost postopka preverjanja duševne ali telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom.

Delodajalec izvršilnemu železniškemu delavcu ne sme dovoliti opravljanja del, če duševno ali telesno ni zmožen opravljati svojega dela.

(1) Pooblaščeni delavec delodajalca ali pristojni inšpektor (v nadaljnjem besedilu tega člena: pooblaščeni delavec) lahko izvršilnemu železniškemu delavcu zaradi ugotovitve, ali ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, mu pooblaščeni delavec odredi prepoved nadaljnjega opravljanja dela v trajanju določenem v odločbi.
(2) Pooblaščeni delavec vodi zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi izvršilni železniški delavec, za katerega je bil odrejen preizkus. Če odkloni podpis, mora pooblaščeni delavec vzrok odklonitve vpisati v zapisnik in odrediti strokovni zdravniški pregled (v nadaljnjem besedilu: strokovni pregled) izvršilnega železniškega delavca.
(3) Železniški izvršilni delavec, ki mu je odrejen preizkus s sredstvi ali napravami oziroma strokovni pregled, mora ravnati po odredbi pooblaščenega delavca. Če izvršilni železniški delavec strokovni pregled ali preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, pooblaščeni delavec to vpiše v zapisnik in odredi prepoved nadaljnjega dela. Izvršilni železniški delavec lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih razlogov; v tem primeru pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled.
(4) Če izvršilni železniški delavec oporeka rezultatu preizkusa, pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled. Na strokovni pregled odpelje izvršilnega železniškega delavca, s službenim vozilom pooblaščeni delavec, ki ga je odredil. Stroške prevoza železniškega izvršilnega delavca do kraja kjer se opravi strokovni pregled in stroške pregleda plača železniški izvršilni delavec, če se izkaže, da ima v krvi alkohol. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
(5) Če pooblaščeni delavec sumi, da je železniški izvršilni delavec pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih sredstev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno delo v železniškem prometu, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami, ali strokovni pregled in mu prepove nadaljnjo delo. Stroške prevoza do kraja kjer se opravi preizkus oziroma strokovni pregled in stroške pregleda oziroma preizkusa, plača železniški izvršilni delavec če se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih sredstev. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
(6) Če pooblaščeni delavec sumi, da železniški izvršilni delavec zaradi duševnega stanja ali telesnih pomanjkljivosti oziroma bolezni predstavlja nevarnost v železniškem prometu mu prepove nadaljnje delo in odredi izredni zdravstveni pregled.
(7) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz objektivnih razlogov ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih vedenjskih motenj, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih snovi.
(8) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj dati pisno mnenje o ugotovitvah, do katerih je prišel na podlagi opravljenega pregleda v zvezi z dejstvi iz prejšnjega odstavka, kri in urin pa takoj poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer lahko opravijo analizo. Ustanova oziroma laboratorij mora o rezultatih analize najkasneje v treh dneh obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled.

(1) Izmena izvršilnega železniškega delavca ne sme trajati več kot 12 ur.
(2) V čas trajanja izmene se štejejo:
1. čas priprave na delo,
2. čas dela,
3. čas prekinitve do največ 2 uri,
4. čas, potreben za dokončanje dela.
(3) Prekinitev dela, ki traja več kot dve uri, se ne šteje v trajanje izmene, če traja toliko časa, kolikor je trajal del izmene pred prekinitvijo, in je izvršilnemu železniškemu delavcu zagotovljen ustrezen počitek.
(4) Ob izrednem dogodku v železniškem prometu ali zaradi naravne nesreče se trajanje izmene, določene v prvem odstavku, lahko podaljša za največ dve uri, če se izvršilni železniški delavec čuti zmožnega za opravljanje dela.
(5) Merila za delo v izmenah izvršilnih železniških delavcev ter druge pogoje, ki se nanašajo na počitek in druga vprašanja dela v izmenah, predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za delo.

(1) Izvršilni železniški delavec, ki upravlja vlečno vozilo, sme v eni izmeni voziti vlečno vozilo največ 10 ur.
(2) Izvršilni železniški delavec iz prejšnjega odstavka sme v eni izmeni voziti vlečno vozilo vlaka za prevoz potnikov največ 8 ur.
(3) Neprekinjena vožnja vlečnega vozila lahko traja največ 4 ure.

Dnevni počitek izvršilnih železniških delavcev mora med dvema zaporednima izmenama trajati dvojno število ur opravljene izmene, vendar ne manj kot 12 ur.

Odmor med delom, dnevni in tedenski počitek in razporeditev v izmene izvršilnih železniških delavcev se, odvisno od organizacije železniškega prometa, izpolnjevanja voznega reda in drugih pogojev, ki vplivajo na duševno in telesno zmožnost teh delavcev za varno opravljanje dela, določijo s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, ki ga sprejmejo pooblaščeni upravljavec in prevozniki v skladu z zakonom in predpisom iz petega odstavka 69. člena tega zakona, vsak za svoje delavce.

Prostor, v katerem se izvršilnim železniškim delavcem zagotavlja počitek ob prekinitvi dela, mora izpolnjevati pogoje, določene s predpisi o varstvu pri delu in varstvu pred hrupom v bivalnem okolju.

(1) Pooblaščeni upravljavec in prevozniki morajo organizirati notranji nadzor in trajno skrbeti za varen železniški promet, skladno s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti. Pooblaščeni upravljavec in prevozniki s splošnim aktom določijo organiziranost tega nadzora ter pooblaščene delavce za njegovo izvajanje.
(2) Organ notranjega nadzora mora v primerih iz drugega odstavka 58. člena, prvega odstavka 66. člena, prvega odstavka 68. člena, prvega odstavka 69. člena, prvega in drugega odstavka 70. člena in 71. člena odstraniti delavca z dela in odrediti izredno preveritev strokovne usposobljenosti, če pa je podan sum o telesnih ali duševnih zmožnostih delavca, mora odrediti izredni zdravstveni pregled. Začasno opravljanje drugega dela v tem času je obveznost delavca, ki traja do ugotovitve o strokovni oziroma zdravstveni usposobljenosti delavca, ki se mora izvesti najkasneje v enem mesecu.
(3) Ugovor zoper odločbo organa notranjega nadzora, s katero je delavcu na podlagi prejšnjega odstavka odrejena izredna preveritev strokovne usposobljenosti ali izredni zdravstveni pregled, ne zadrži izvršitve.

(1) Izvršilnemu železniškemu delavcu se začasno prepove opravljanje dela:
– če po izvidu in mnenju ustrezne zdravstvene organizacije duševno ali telesno ni zmožen opravljati dela – dokler traja ta nezmožnost;
– če ne gre na zdravstveni pregled, na katerega je poslan – dokler ne gre na ta pregled;
– če pri preverjanju strokovne usposobljenosti ne pokaže ustreznega znanja za opravljanje dela – dokler ne pokaže ustreznega strokovnega znanja;
– če ne gre za strokovno preverjanje, na katero je poslan – dokler ne gre na to preverjanje.
(2) V primerih iz prve do četrte alinee prejšnjega odstavka izreče začasno prepoved opravljanja dela pooblaščeni delavec pooblaščenega upravljavca ali prevoznika, s katerim je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(3) Izvršilni železniški delavec, ki mu je bilo na podlagi prve do četrte alinee prvega odstavka začasno prepovedano opravljanje dela, povezanega z varnostjo železniškega prometa, ne sme opravljati teh del, dokler traja prepoved, mora pa opravljati delo, odrejeno z odločbo delodajalca.

(1) Inšpektor oziroma pooblaščeni delavec pooblaščenega upravljavca ali prevoznika na kraju samem začasno prepove delo izvršilnemu železniškemu delavcu:
– če ugotovi, da opravlja delo ali da poskuša opravljati delo, očitno pa je v takem duševnem ali telesnem stanju (utrujenost, bolezen, vpliv zdravil in mamil ali drugih opojnih sredstev), da ni zmožen varno opravljati svojih del in nalog;
– če ugotovi, da opravlja delo dlje od dovoljenega trajanja delovnega časa v eni izmeni;
– če ugotovi, da je zaradi nepazljivosti ali kako drugače povzročil izreden dogodek v železniškem prometu in tako ogrozil njegovo varnost.
(2) Izvršilnemu železniškemu delavcu inšpektor oziroma pooblaščeni delavec pooblaščenega upravljavca ali prevoznika o začasni prepovedi opravljanja dela skladno z razlogi iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, v kateri je naveden čas trajanja prepovedi opravljanja del.

(1) Delavcu, ki krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom, lahko delodajalec izreče enega od naslednjih disciplinskih ukrepov:
– izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi,
– razporeditev na druga dela in naloge,
– denarno kazen,
– javni opomin.
(2) Delavcu, ki naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom in s svojim ravnanjem povzroči ogrožanje človeških življenj, varno odvijanje železniškega prometa ali večjo materialno škodo, se po dokončanju disciplinskega postopka, v katerem je ugotovljena njegova odgovornost, izredno odpove pogodba o zaposlitvi pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Roki za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi začnejo teči po dokončni odločitvi delodajalčevega organa, ki odloča o disciplinski odgovornosti.
(3) Delavec, ki krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom, je lahko razporejen na drugo delo.
(4) Denarno kazen izreče disciplinski organ delodajalca delavcu, katerega kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom je povzročila ali bi lahko povzročila materialno škodo ali je ogrozila ali bi lahko ogrozila varno oziroma urejeno odvijanje železniškega prometa. Maksimalna višina in čas, za katerega se lahko izreče denarna kazen, se določita s kolektivno pogodbo dejavnosti.
(5) Javni opomin izreče disciplinski organ delodajalca delavcu za vsako kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom.

(1) Ob izrednih dogodkih v železniškem prometu morata pooblaščeni upravljavec in prevoznik reševati osebe in pomagati poškodovanim.
(2) Ob prekinitvi železniškega prometa zaradi izrednega dogodka mora pooblaščeni upravljavec ob sodelovanju prevoznika sprejeti ukrepe za njegovo čimprejšnjo vzpostavitev.

(1) Upravljavec, pooblaščeni upravljavec in prevoznik morajo ugotoviti vzroke izrednih dogodkov v železniškem prometu in okoliščine, pod katerimi so nastali.
(2) Osebe, ki so ali pridejo na kraj izrednega dogodka v železniškem prometu, v katerem je bil kdo poškodovan, morajo sodelovati pri reševanju poškodovancev ter takoj obvestiti najbližjo zdravstveno organizacijo in policijo.

(1) Pooblaščeni upravljavec mora takoj in ob vsakem času obvestiti inšpekcijske službe, pristojne za železniški promet, upravljavca, pristojne organe in organizacije o nesrečah in nezgodah, v katerih je prišlo do poškodovanja oseb, nastanka precejšnje gmotne škode ter o izrednih dogodkih, ki imajo znake kaznivega dejanja.
(2) Pooblaščeni upravljavec mora obveščati inšpekcijske službe, pristojne za železniški promet, tudi o vseh drugih izrednih dogodkih, ki neposredno vplivajo na varen železniški promet.
(3) Upravljavec, pooblaščeni upravljavec in prevoznik morajo raziskati izredni dogodek in voditi evidenco o izrednih dogodkih v železniškem prometu ter o drugih pojavih, pomembnih za varen železniški promet.
(4) Način ugotavljanja, evidentiranja, statistično spremljanje ter objavljanje podatkov o izrednih dogodkih določi minister.

Pooblaščeni delavci pristojnih organov si morajo ogledati izredni dogodek v železniškem prometu tako, da ne ovirajo železniškega prometa in v čim krajšem času, da bi bil promet čim manj oviran.

Zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa je prepovedano:
1. pokvariti ali poškodovati progo, železniško vozilo ali opremo vozila;
2. metati ali polagati kakršne koli predmete na progo ali metati kakršne koli predmete na železniško vozilo ali z njega;
3. v varovalnem progovnem pasu opravljati dela, s katerimi bi se utegnila poškodovati proga ali zmanjšati stabilnost terena (drsenje terena ali usadi, hidrografske spremembe idr.) ali utegnil kakor koli drugače ogrožati ali ovirati železniški promet;
4. neupravičeno odpirati zapornice na nivojskem prehodu, kar koli dajati ali obešati na zapornice ali polzapornice ali prometno signalizacijo na nivojskem prehodu ali kakorkoli drugače ovirati njihovo normalno delovanje;
5. v bližini cestnega prehoda saditi drevje ali drugo visoko rastlinje ali opravljati dela, ki zmanjšujejo, preprečujejo ali kakor koli drugače ovirajo preglednost železniške proge;
6. neupravičeno odstraniti začasno varovalno napravo, s katero se zavaruje železniški promet, kjer so možni usadi, hudourniki, zameti ali močni vetrovi;
7. prinašati v potniške vagone ter prostore, v katerih se zadržujejo potniki, ter v prostore za prtljago in pošiljke snovi ali predmete, ki bi utegnili ogroziti varnost potnikov in drugih oseb v prometu ali jim prizadeti škodo;
8. neupravičeno sprožiti zaviranje v sili;
9. ovirati izvršilnega železniškega delavca pri delu;
10. v varovalnem progovnem pasu gojiti visoko drevje ali postavljati znake, oznake in vire, ki dajejo barvno svetlobo, ali kakršnekoli druge naprave, ki z barvo, obliko ali svetlobo ali kako drugače ovirajo vidljivost signalov ali lahko glede pomena signalov spravijo v zmoto izvršilne železniške delavce.

(1) Dostop potnikov, drugih oseb in cestnih ali drugih vozil na železniško območje in gibanje na njem sta dovoljena le na določenih mestih v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(2) Osebe, ki opravljajo določena dela na železniškem območju, razen železniških izvršilnih delavcev in delavcev, ki jih varujejo in/oziroma vodijo železniški izvršilni delavci, morajo za to dobiti pisno dovoljenje pooblaščenega upravljavca.
(3) Pisnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka ne potrebujejo pristojni inšpektorji in pooblaščeni delavci ministrstva za notranje zadeve, če morajo službeno opraviti posamezno uradno dejanje ali vstopiti na železniško območje in se po njem gibati tudi na krajih, ki niso za to določena.

(1) Na krajih, namenjenih za dostop do železniškega območja in gibanje po njem in v vlakih, morajo potniki in druge osebe spoštovati notranji red v železniškem prometu v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(2) Nadzor nad izvajanjem notranjega reda zagotavljajo delavci pooblaščenega upravljavca in/ali prevoznika, določeni s predpisom iz prejšnjega odstavka.
(3) Delavci pooblaščenega upravljavca in/ali prevoznika morajo s predpisanimi ukrepi preprečevati kalitev notranjega reda v železniškem prometu in skaljeni notranji red znova vzpostavljati ter pri tem odvzeti predmete, ki so bili pridobljeni za ogrožanje varnosti železniškega prometa ali za kalitev notranjega reda v železniškem prometu ter zahtevati od oseb, ki ogrožajo varnost ali kalijo notranji red v železniškem prometu, javno listino, s katero se ugotovi njihova identiteta.
(4) Delavci iz drugega odstavka tega člena naznanijo pristojnim organom osebe, ki so prekršile notranji red v železniškem prometu.
(5) Policisti morajo delavcem pooblaščenega upravljavca in/ali prevoznika na njihovo zahtevo pomagati pri preprečevanju kršitev notranjega reda in pri vzpostavitvi predpisanega stanja.

(1) Pooblaščeni upravljavec mora tam, kjer so možni usadi, hudourniki, zameti, močni vetrovi, poplave in druge nesreče ali če se kakorkoli ovira varen železniški promet ali kjer utegne priti do oviranja ali ogrožanja varnega železniškega prometa, ukrepati v skladu s predpisom o varovanju prog in njihovih sestavnih delov pred naravnimi nesrečami, ki ga izda minister.
(2) Pooblaščeni upravljavec ima v primerih iz prejšnjega odstavka pravico, da brez posebnega dovoljenja ali drugega akta postavlja in vzdržuje začasne varovalne naprave in odlaga material in druga sredstva v varovalnem progovnem pasu na zemljišče v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je to potrebno za zagotovitev varnega železniškega prometa ali za njegovo vzpostavitev.
(3) Ko prenehajo razlogi iz prvega odstavka tega člena, mora pooblaščeni upravljavec z zemljišča iz prejšnjega odstavka odstraniti začasne varovalne naprave, material in druga sredstva ter vzpostaviti prejšnje stanje in plačati odškodnino za uporabo zemljišča v skladu s predpisi.

Pozimi se železniški promet opravlja v skladu z določbami predpisa o ukrepih za zavarovanje železniškega prometa pozimi, ki ga izda minister.

(1) Za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic veljajo splošni predpisi o graditvi objektov, ob upoštevanju določb tega zakona razen 20. člena.
(2) Pogoji, ki veljajo za varnost v železniškem prometu, se smiselno upoštevajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic.

(1) Za industrijske tire, ki niso priključeni na javno železniško infrastrukturo in za proge drugih železnic, lahko minister določi drugačne pogoje od pogojev, predpisanih s tem zakonom, ob upoštevanju varnosti železniškega prometa.
(2) Določbe iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za železniška vozila, če se uporabljajo izključno na industrijskem tiru ali progi druge železnice.

Ob industrijskem tiru je 80 m širok varovalni pas, merjeno od osi skrajnih tirov (varovalni pas).

(1) Proga druge železnice ali industrijski tir se praviloma cepi (priključi) na postaji. Izjemoma je cepišče lahko tudi na odprti progi pod pogoji, določenimi v 53. členu tega zakona.
(2) Za cepno kretnico, ki je sestavni del cepišča, in za industrijski tir oziroma progo druge železnice, ki poteka po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, skrbi pooblaščeni upravljavec. Ta mora skrbeti za sposobnost obratovanja vseh elementov, ki sestavljajo cepišče, stroški za nadzor nad cepiščem in vzdrževanje njegovih sestavnih delov pa bremenijo lastnika industrijskega tira oziroma proge druge železnice.
(3) Če cepna kretnica, ki je sestavni del cepišča, industrijski tir oziroma proga druge železnice, potekajo po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, se v soglasju z lastnikom tega objekta, prenesejo v javno železniško infrastrukturo.
(4) Lastnik cepne kretnice in industrijskega tira lahko pooblaščenemu upravljavcu naloži odstranitev cepne kretnice ali industrijskega tira oziroma proge druge železnice, ki poteka po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture. Stroški odstranitve in stroški vzpostavitve normalnih pogojev za odvijanje železniškega prometa bremenijo lastnika.

(1) Industrijski tir in proga druge železnice morata imeti poslovni red. Če sta industrijski tir in proga druge železnice priključena na javno železniško infrastrukturo, mora k poslovnemu redu dati soglasje pooblaščeni upravljavec.
(2) Poslovni red mora določati tehnološki proces dela na industrijskem tiru ali progi druge železnice kot tudi posebne zdravstvene pogoje in potrebno strokovno usposobljenost izvršilnih delavcev ter način ugotavljanja in preverjanja teh pogojev ter usposobljenosti v skladu z enotnimi merili, ki so predpisani za izvršilne železniške delavce.

Največja hitrost vlakov po industrijskih tirih in po progah drugih železnic mora biti določena v poslovnem redu. Poslovni red sprejme lastnik industrijskega tira oziroma druge železnice in mora biti usklajen s tem zakonom.

(1) Vse stroške, povezane z industrijskim tirom ali progo druge železnice, krije lastnik.
(2) Medsebojna razmerja pri zagotavljanju varnega železniškega prometa na priključkih industrijskih tirov na železniške proge se urejajo s pogodbo med pooblaščenim upravljavcem in lastnikom industrijskega tira.

(1) Inšpekcijski nadzor nad zagotavljanjem varnosti železniškega prometa opravlja Prometni inšpektorat RS in obsega nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov, ki se nanašajo na uresničevanje tega zakona.
(2) Nadzorne naloge opravljajo inšpektorji za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).
(3) Inšpektor mora imeti:
1. visoko ali univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri,
2. najmanj pet let delovnih izkušenj na železniškem področju, ki ga pokriva,
3. opravljen strokovni izpit za inšpektorja,
4. funkcionalno znanje in mora izpolnjevati druge posebne pogoje, določene v sistemizaciji delovnih mest.

(1) Pri ugotovljenih kršitvah zakona ali drugih predpisov in aktov, ki jih nadzoruje, ima inšpektor poleg ukrepov po zakonu o inšpekcijskem nadzoru in ob zagotovitvi pogojev za varen železniški promet, pravico in dolžnost:
1. odstraniti z dela izvršilnega železniškega delavca;
2. začasno prepovedati delo izvršilnemu železniškemu delavcu ali drugemu delavcu, ki opravlja delo, povezano z varnostjo v železniškem prometu, če ne izpolnjuje pogojev glede strokovne usposobljenosti oziroma zdravstvene zmožnosti;
3. zahtevati izredno preveritev strokovne usposobljenosti ali zdravstvene zmožnosti izvršilnega železniškega delavca ali drugega delavca, ki opravlja delo, povezano z varnostjo v železniškem prometu;
4. odrediti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola v krvi oziroma napotiti na strokovni pregled, ki obsega zdravniški pregled in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, psihoaktivnih sredstev ali mamil;
5. izreči prepoved uvrstitve železniškega vozila v vlak, če bi bila njegova uvrstitev nevarna za železniški promet;
6. kršilcu z odločbo odrediti, da z dejanjem ali opustitvijo dejanja odpravi pomanjkljivosti ali nepravilnosti;
7. odrediti ukrepe za preprečevanje in odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki na vozilih in progovnih napravah ogrožajo varnost prometa;
8. odrediti, da se začasno izključijo iz prometa vozila, proge in progovne naprave, ki ne ustrezajo predpisanim tehničnim in drugim pogojem, če bi bila sicer varnost prometa ogrožena;
9. odrediti, da se odpravijo nepravilnosti v železniškem prometu in da se promet prilagodi določbam zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov, če je treba, pa določiti tudi način in odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti v železniškem prometu;
10. ustaviti dela v progovnem pasu, ki se izvajajo na način, s katerim se ogroža varnost železniškega prometa, ali odrediti ukrepe za varno odvijanje prometa.
(2) Pravne in fizične osebe, katerih delo nadzorujejo inšpektorji, morajo v roku, ki ga določi inšpektor, sporočiti zahtevane podatke, pisno pojasnilo ali izjavo v zvezi s predmetom nadzora.

(1) Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve na ministrstvo, pristojno za promet.
(2) Pritožba zoper odločbo, s katero je odrejena takojšnja odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varen železniški promet, ne zadrži njene izvršitve.

Pooblaščeni upravljavec in prevoznik morata vse sprejete akte, s katerimi urejata varnost železniškega prometa, predložiti Prometnemu inšpektoratu Republike Slovenije.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 800.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. v proge vgradi in vključi v železniški promet sestavne dele, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (drugi odstavek 5. člena);
2. ne gradi in vzdržuje železniških telekomunikacijskih omrežij in opreme in signalnovarnostnih naprav v skladu s predpisom (prvi odstavek 14. člena);
3. ne poskrbi, da imajo prometna mesta prostore, naprave in opremo, ki omogočajo izvajanje varnega železniškega prometa v skladu s predpisom (šesti odstavek 18. člena);
4. vključi železniška vozila ali dele in naprave, ki se vanje vgrajujejo, v železniški promet, ne da bi bili izpolnjeni predpisani pogoji (drugi odstavek 31. člena);
5. v železniški promet izroči nova ali rekonstruirana železniška vozila, ki niso tehnično pregledana (prvi odstavek 33. člena);
6. opravlja izredni prevoz brez dovoljenja (tretji odstavek 36. člena);
7. železniških vozil ne vzdržuje, nadzoruje ter občasno pregleduje v skladu s predpisom (drugi odstavek 37. člena);
8. sestavi vlak in razporedi železniška vozila v vlaku tako, da nista zagotovljena učinkovito zaviranje in varna vožnja na določeni vlakovni poti ali če v vlak uvrsti vozilo, ki ne ustreza določbam zakona in na njegovi podlagi izdanim predpisom (prvi in drugi odstavek 45. člena);
9. prometnih mest na železniški progi ne opremi s predpisano signalizacijo in napravami, odvisno od največje dovoljene hitrosti (prvi in drugi odstavek 52. člena);
10. ne izpolni pogojev iz prvega odstavka 53. člena, hitrost vlakov čez kretniško območje pa dovoli več kot 50 km/h (drugi odstavek 53. člena);
11. se proga cepi od proge, opremljene z avtostop napravami, uvoznih signalov, ki so predsignalizirani in varujejo cepno kretnico, pa ne opremi s progovnimi avtostop napravami in ne vgradi ščitne kretnice (tretji odstavek 53. člena);
12. ne organizira notranjega nadzora (prvi odstavek 74. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. ne vodi evidence o progah in drugih tehničnih podatkov, pomembnih za varnost železniškega prometa v skladu s predpisom (8. člen);
2. ne izvede varnostnih ukrepov pred škodljivimi, nevarnimi in motilnimi električnimi vplivi na telekomunikacijskih in signalnovarnostnih napravah ali na delih naprav, ki so v neposredni bližini električnega omrežja v skladu s predpisom (drugi odstavek 16. člena);
3. kontaktnega vodnika enosmernega sistema ali enofaznih sistemov ne postavi na predpisani višini ali če na predpisani višini in razdalji z obeh strani nivojskega prehoda ne postavi zaščitnih višinskih profilov (17. člen);
4. prostorov in mest za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu ne uredi tako, da je zagotovljena varnost potnikov (prvi odstavek 18. člena);
5. nivojskih prehodov ne vzdržuje tako, da je zagotovljen varen železniški in cestni promet (drugi odstavek 28. člena);
6. ne vzdržuje ceste z obeh strani nivojskega prehoda tako, da je zagotovljen varen železniški in cestni promet (tretji odstavek 28. člena);
7. železniških vozil, za katera je izdano obratovalno dovoljenje, ne vpiše v evidenco železniških vozil, ki mora vsebovati vrsto, serijo, nosilnost, leto izdelave, evidenčno številko in druge tehnične podatke, odvisne od vrste vozila (prvi odstavek 35. člena);
8. evidence in drugih tehničnih podatkov o železniških vozilih, pomembnih za varnost železniškega prometa, ne vodi v skladu s predpisom (drugi odstavek 35. člena);
9. prazna ali naložena železniška vozila presegajo nakladalni profil, predpisane kode proge ter dovoljeno osno in dolžinsko obremenitev, ki jih za proge določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi (prvi odstavek 36. člena);
10. vlečnih vozil, razen parnih lokomotiv, ne opremi s predpisano opremo (prvi odstavek 39. člena);
11. motornika in potniškega vagona ne opremi s predpisano opremo (40. člen);
12. opravlja železniški promet brez vnaprej določenega voznega reda ali če voznega reda, ki se nanaša na reden promet potniških vlakov, ne objavi najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti (prvi odstavek 42. člena);
13. vlaka med vožnjo po progi ne zasede s predpisanim številom izvršilnih železniških delavcev, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in so strokovno usposobljeni, odvisno od vrste, dolžine vlaka, vrste vlečnega vozila ter opremljenosti proge in železniških vozil s signalnovarnostnimi in telekomunikacijski napravami (prvi odstavek 43. člena);
14. pri izdelavi voznega reda ne upošteva največje dovoljene progovne hitrosti in vseh drugih predpisanih hitrosti (prvi in drugi odstavek 46. člena);
15. potniškega vlaka ponoči in v predorih tudi podnevi ne osvetli, kot je predpisano ali ga ne ogreva, tako kot je predpisano, ko je zunanja temperatura nižja od +12 °C (prvi in drugi odstavek 47. člena);
16. za vsak vlak ne vodi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju vlaka ter o dogodkih v železniškem prometu (prvi odstavek 48. člen);
17. pred začetkom del na progi ne zavaruje delovišča na predpisani način in ne stori, kar je potrebno za varen železniški promet in varnost delavcev, ali med trajanjem del ni zagotovljen varen železniški promet, ali po končanih delih s proge ne odstrani ostankov materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter ne namesti opreme in naprav, ki zagotavljajo varen železniški promet (prvi, drugi in tretji odstavek 49. člena);
18. proge ne opremi z enotno signalizacijo, ki izvršilne železniške delavce opozarja na nevarnost, jih seznanja z omejitvami, prepovedmi in opozorili ter jim daje obvestila, nujna za varen železniški promet in njihovo osebno varnost (prvi odstavek 50. člena);
19. signala ne osvetli z lastnim svetlobnim virom ali ga ne prevleče z odsevno snovjo (51. člen);
20. dovoli opravljanje del izvršilnemu železniškemu delavcu, ki ni uspešno opravil preverjanja strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost ni preverjena (tretji odstavek 58. člena);
21. ne napoti izvršilnih železniških delavcev na redne zdravstvene preglede v predpisanih rokih, odvisno od del, h katerim so razporejeni (prvi odstavek 63. člena);
22. ne napoti na izredni zdravstveni pregled izvršilnega železniškega delavca, za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen opravljati del, h katerim je razporejen, po nesreči, v kateri je bil udeležen ali huje poškodovan, ter po hudi in najmanj 6 mesecev trajajoči bolezni (prvi odstavek 64. člena);
23. izvršilnemu železniškemu delavcu dovoli delati kljub temu, da ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, predpisanih za delo, h kateremu je razporejen, dokler traja ugotovljena nezmožnost ali dokler ne opravi zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten (prvi odstavek 65. člena);
24. ne organizira in izvaja preverjanja duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev (tretji odstavek 66. člena);
25. dovoli opravljanje dela v železniškem prometu izvršilnemu železniškemu delavcu, ki duševno ali telesno ni zmožen opravljati svojega dela (67. člen);
26. dovoli, da izmena izvršilnega železniškega delavca traja več kot 12 ur (prvi odstavek 69. člena);
27. ob izrednem dogodku ali naravni nesreči podaljša izvršilnemu železniškemu delavcu izmeno za več kot 2 uri, ali se mu izmena podaljša, ko se izvršilni železniški delavec ne čuti zmožnega za opravljanje dela (četrti odstavek 69. člena);
28. takoj in ob vsakem času ne obvesti Prometnega inšpektorata RS, pristojnih organov in organizacij o nesrečah in nezgodah, v katerih so bile poškodovane osebe, je nastala precejšnja gmotna škoda in o izrednih dogodkih, ki imajo znake kaznivega dejanja (prvi odstavek 78. člena);
29. ne obvesti Prometnega inšpektorata RS o vseh izrednih dogodkih ter o delih v varovalnem progovnem pasu, ki neposredno vpliva na varen železniški promet (drugi odstavek 78. člena);
30. ne razišče vzrokov izrednega dogodka v železniškem prometu in okoliščin, v katerih je nastal (prvi odstavek 77. člena);
31. na mestih možnih usadov, hudournikov, zametov, močnih vetrov, poplav in drugih nesreč, kjer utegne priti do oviranja ali ogrožanja varnega železniškega prometa, ne ukrepa v skladu s predpisom (prvi odstavek 83. člena);
32. po prenehanju razlogov za ukrepanje zaradi varovanja prog ne odstrani začasne varovalne naprave, materiala in drugih sredstev ter ne vzpostavi prejšnjega stanja (tretji odstavek 83. člena);
33. pozimi železniškega prometa ne opravljajo v skladu s predpisom o ukrepih za zavarovanje železniškega prometa pozimi (84. člen);
34. industrijski tir ali proga druge železnice nima poslovnega reda ali, kadar je industrijski tir ali proga druge železnice priključena na javno železniško infrastrukturo, pa ni pridobljeno soglasje upravljavca k poslovnemu redu (prvi odstavek 89. člena);
35. poslovni red ne določa tehnološkega procesa dela, posebnih zdravstvenih pogojev in potrebne strokovne usposobljenosti izvršilnih delavcev ter načina ugotavljanja ter preverjanja teh pogojev ter usposabljanja v skladu z enotnimi merili, predpisanimi za izvršilne železniške delavce (drugi odstavek 89. člena);
36. v poslovnem redu industrijskega tira ali proge druge železnice ni določena največja hitrost vlakov in če poslovni red ni usklajen s tem zakonom (90. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. tam kjer so postavljene naprave električnega omrežja za vleko vlakov in obstaja nevarnost za življenje oseb, ne izvede varnostnih ukrepov v skladu s predpisom (prvi odstavek 16. člena);
2. ne poskrbi, da je na postajališčih na dvotirnih progah med tiri ograja, razen na postajališčih z otočnimi peroni ali kritnimi signali (peti odstavek 18. člena);
3. se ne ravna po voznem redu (drugi odstavek 42. člena);
4. s signali ne označi začasne nevarnosti, zlasti tiste, ki nastane zaradi nenadne okvare proge, ter začasne omejitve in prepovedi v železniškem prometu ali signalov ne odstrani takoj, ko ni več razlogov, zaradi katerih so bili postavljeni (prvi odstavek 54. člena);
5. ne vodi zdravstvene evidence za izvršilne železniške delavce (peti odstavek 62. člena);
6. ne obvešča o ugotovitvah glede zdravstvene sposobnosti izvršilnih železniških delavcev delodajalca (šesti odstavek 62. člena);
7. ne ravna v smislu izvršljive odločbe, ki jo je izdal inšpektor (prvi odstavek 93. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. dovoli, da izvršilni železniški delavec dela v železniškem prometu, ne da bi imel za delo opravljen potreben strokovni izpit ali ne poskrbi, da bi se strokovno izpopolnjeval ali da bi se njegova strokovna usposobljenost preverjala v skladu s predpisom (prvi odstavek 58. člena);
2. ne poskrbi za izredno preverjanje strokovne usposobljenosti v primerih, ki jih določa predpis (drugi odstavek 58. člena);
3. vozi izvršilni železniški delavec vlečno vozilo v eni izmeni več kot 10 ur ali če vozi vlečno vozilo vlaka za prevoz potnikov več kot 8 ur ali če traja neprekinjena vožnja vlečnega vozila več kot 4 ure (prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena);
4. dnevni počitek izvršilnega železniškega delavca med dvema zaporednima izmenama traja manj kot dvojno število ur opravljene izmene in manj kot 12 ur (prvi odstavek 71. člena);
5. izvršilnemu železniškemu delavcu dovoli opravljanje dela v železniškem prometu v nasprotju s predpisom (72. člen);
6. izvršilnega železniškega delavca začasno ne odstrani z dela, kadar ne izpolnjuje pogojev iz 59., 66., 68., 69., 70. in 71. člena ali če ugotovi, da je zaradi nepazljivosti ali kako drugače povzročil izredni dogodek na železnici in tako ogrozil varnost železniškega prometa (drugi odstavek 74. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. na odsekih, na katerih poteka proga skozi požarno ogroženo območje, na železniških vozilih z odprtim kuriščem ne izvaja predpisanih protipožarnih ukrepov (prvi odstavek 12. člena);
2. v varovalnem progovnem pasu ne ravna v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (drugi odstavek 12. člena);
3. na postajah in postajališčih ne izvede dostopov do potniških vlakov tako, da omogoči čim lažji dostop potnikov in osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi (tretji odstavek 18. člena);
4. na postajah in postajališčih ne poskrbi, da so peroni povezani s prehodi pod progo ali nad njo ali z dohodnimi potmi v nivoju (četrti odstavek 18. člena);
5. na železniških postajah ali drugih objektih, v katerih se izvršilnim železniškim delavcem zagotavljajo prostori za počitek, ne zagotovi pogojev, določenih s predpisi o varstvu pri delu in varstvu pred hrupom v bivalnem okolju (73. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. gradi objekte, postavlja postroje, napeljave in naprave v progovnem pasu ali v varovalnem progovnem pasu brez soglasja upravljavca, oziroma na oddaljenosti manjši od predpisane brez izjemnega soglasja ministra ali sadi drevje v nasprotju s predpisanimi pogoji (drugi, tretji in četrti odstavek 11. člena);
2. v bližini nivojskega prehoda ob progi gradi objekte, razen objektov, ki so namenjeni železniškemu prometu, ter sadi drevje, visoko rastlinje ali stori kaj drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost (drugi odstavek 26. člena);
3. za izredni prevoz čez nivojske prehode ne pridobi soglasja upravljavca (prvi odstavek 30. člena);
4. ovira ali ogroža varnost železniškega prometa (3., 5., 6. in 10. točka 80. člena);
5. ravna v nasprotju s 1., 2., 4., 7., 8. ali 9. točko 80. člena;
6. ne spoštuje predpisov, ki se nanašajo na notranji red (prvi odstavek 82. člena);
7. inšpektorju ne sporoči zahtevanih podatkov, pisnega pojasnila ali izjave v roku, ki ga določi (drugi odstavek 93. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 40.000 tolarjev se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvršilni železniški delavec, če:
1. ne ravna po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s postavljeno signalizacijo (prvi odstavek 55. člena);
2. če je pomen signala nejasen, ne ravna tako, da je zagotovljena večja varnost v železniškem prometu (56. člen);
3. nastopi delo oziroma takoj ne preneha z delom, če se čuti utrujenega ali bolnega ali zaradi katerih koli drugih razlogov nezmožnega za opravljanje dela in o tem ne obvesti odgovorne osebe delodajalca (prvi odstavek 66. člena);
4. med opravljanjem dela uživa alkoholne pijače, mamila ali psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi ali če nastopi delo pa ima v organizmu alkohol ali je pod vplivom mamil oziroma psihoaktivnih snovi (drugi odstavek 66. člena);
5. ne opravi zdravstvenega pregleda, na katerega ga je poslal pooblaščeni delavec delodajalca ali pristojni inšpektor (drugi odstavek 68. člena).

Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če z vozilom ali peš prečka progo zunaj urejenega in označenega prehoda (prvi odstavek 24. člena).

Vlada najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona na predlog ministra predpiše kategorizacijo prog (tretji odstavek 3. člena).

(1) Minister najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona izda predpise, s katerimi določi:
– tehnične predpise, s katerimi predpiše tehnične zahteve za proge in sestavne dele prog (tretji odstavek 5. člena);
– tehnične specifikacije za proge in sestavne dele proge (peti odstavek 5. člena);
– kateri sestavni deli proge morajo imeti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti in pogoje za pridobitev teh listin (šesti odstavek 5. člena);
– pogoje in zahteve za izdajo tehničnega soglasja (osmi odstavek 5. člena);
– način vzdrževanja prog in nadzor nad njim (7. člen);
– vsebino in način vodenja evidenc o progah in o tehničnih podatkih zanje (8. člen);
– v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, in ministrom, pristojnim za gospodarske dejavnosti, pogoje za graditev gradbenih objektov, drugih objektov, postavljanje napeljav in naprav ter saditev drevja v varovalnem progovnem pasu (peti odstavek 11. člena);
– v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ukrepe za varstvo pred požari v varovalnem progovnem pasu in na železniških vozilih z odprtim kuriščem (tretji odstavek 12. člena);
– pogoje za projektiranje, graditev in vzdrževanje železniških telekomunikacijskih omrežij in opreme in signalnovarnostnih naprav (drugi odstavek 14. člena);
– pravila za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje stabilnih naprav električne vleke ter pogoje za odstopanje od teh pravil (tretji odstavek 15. člena);
– varnostne ukrepe na napravah električnega omrežja (prvi odstavek 16. člena);
– ukrepe za zaščito pred škodljivimi električnimi vplivi telekomunikacijskih in signalnovarnostnih naprav (drugi odstavek 16. člena);
– potrebne prostore, naprave in opremo, ki jo morajo imeti prometna mesta za izvajanje varnega železniškega prometa (šesti odstavek 18. člena);
– v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, pogoje za določitev kraja nivojskega prehoda in njegovega tehničnega zavarovanja (tretji odstavek 25. člena);
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati železniška vozila za varen železniški promet (prvi odstavek 31. člena);
– katera železniška vozila in njihovi sestavni deli in naprave morajo imeti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti in pogoje za pridobitev teh listin (drugi odstavek 31. člena);
– postopek tehničnega pregleda novih in rekonstruiranih železniških vozil in njegov obseg (deveti odstavek 33. člena);
– vsebino in način vodenja evidenc o železniških vozilih in o tehničnih podatkih zanje (drugi odstavek 35. člena);
– pogoje in način opravljanja izrednega prevoza po progah (četrti odstavek 36. člena);
– pravila za vzdrževanje železniških vozil, njihove občasne preglede in druge pogoje za uporabo železniških vozil, ki so nujni za njihovo uporabo v železniškem prometu in zagotavljajo njegovo varnost (tretji odstavek 37. člena);
– način organiziranja in opravljanja železniškega prometa, sestavo vlakov, način njihovega zaviranja in varnostne ukrepe za zaščito delavcev (drugi odstavek 41. člena);
– pogoje za izdelavo voznega reda (tretji odstavek 42. člena);
– število izvršilnih železniških delavcev na vlaku in njihovo strokovno izobrazbo in usposobljenost glede na vrsto vlaka, opremljenost proge in železniških vozil (drugi odstavek 43. člena);
– osvetlitev potniških vlakov ponoči, v predorih tudi podnevi in njihovo ogrevanje (tretji odstavek 47. člena);
– vrsto, pomen, obliko, barvo, najmanjšo vidno razdaljo, mesto vgraditve oziroma postavitve železniških signalov in način njihove uporabe (tretji odstavek 50. člena);
– delovna mesta izvršilnih železniških delavcev ter obveznosti delodajalca v zvezi s tem (tretji odstavek 57. člena);
– s soglasjem ministra, pristojnega za šolstvo, predpis, ki ureja strokovno usposobljenost (tretji odstavek 59. člena);
– s soglasjem ministra, pristojnega za delo, merila za delo v izmenah izvršilnih železniških delavcev (peti odstavek 69. člena);
– način ugotavljanja, evidentiranja, statističnega spremljanja ter objavljanja podatkov o izrednih dogodkih (tretji odstavek 78. člena);
– način in pogoje za dostop potnikov, drugih oseb, cestnih in drugih vozil na železniško območje (prvi odstavek 81. člena);
– ukrepe in pogoje za zagotavljanje notranjega reda na železnici (prvi odstavek 82. člena);
– varovanje prog in njihovih sestavnih delov pred naravnimi nesrečami (prvi odstavek 83. člena);
– ukrepe za zavarovanje železniškega prometa pozimi (84. člen);
– pogoje za rekonstrukcijo obstoječih prog, ki so bile zgrajene pred začetkom veljavnosti tega zakona (prvi odstavek 110. člena).
(2) V roku iz prejšnjega odstavka izda minister, pristojen za zdravstvo, ob soglasju ministra, predpis, ki ureja izpolnjevanje posebnih zdravstvenih in psihofizičnih pogojev (sedmi odstavek 62. člena) in predpis, ki ureja način, obseg, pogostnost in rednost postopka preverjanja duševnih ali telesnih zmožnosti izvršilnih železniških delavcev (četrti odstavek 66. člena).

Pooblaščeni upravljavec in prevoznik sprejmeta splošne akte:
1. o dnevnem in tedenskem počitku in razporeditvi v izmene železniških delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (prvi odstavek 72. člena),
2. o organiziranosti notranjega nadzora nad varnim železniškim prometom ter o pooblastilih železniških delavcev za izvajanje tega nadzora (prvi odstavek 74. člena);
v treh mesecih po začetku veljavnosti tega zakona oziroma podelitvi koncesije.

Obstoječe ceste, ki ne izpolnjujejo pogojev iz drugega in tretjega odstavka 13. člena tega zakona, morajo imeti na teh mestih zaščitno varovalno ograjo v dveh letih od začetka veljavnosti tega zakona. Stroški naložbe bremenijo upravljavca ceste, ki je tudi odgovoren za pravočasno izvedbo ukrepa.

(1) Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka 21. člena tega zakona, morajo biti izvedena kot izvennivojska v osmih letih od začetka veljavnosti tega zakona.
(2) Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki z dnem začetka veljavnosti tega zakona izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 21. člena tega zakona, morajo biti izvedena kot izvennivojska v osmih letih od začetka veljavnosti tega zakona.
(3) Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona, morajo biti izvedena kot izvennivojska v desetih letih od začetka veljavnosti tega zakona. Minister lahko odloči, da se gradnja izvennivojskega križanja opusti, če je tehnično neizvedljiva.
(4) Dinamiko in prednostne naloge izvajanja del v zvezi z nadomeščanjem nivojskih križanj z izvennivojskimi skladno z določbami tega člena določi Nacionalni program razvoja in vzdrževanja železniške infrastrukture.
(5) Stroški za izvedbo izvennivojskih križanj iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena bremenijo sredstva razvoja železniške in cestne infrastrukture v sorazmerju s potrebnim obsegom gradbenih posegov na eni ali drugi infrastrukturi.
(6) Skladnost obstoječega načina zavarovanja s predpisom iz 25. člena tega zakona ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predstavniki prometnega inšpektorata, organa za notranje zadeve, upravljavca, pooblaščenega upravljavca, upravljavca ceste in lokalne skupnosti. Pri neskladnosti komisija predlaga rešitve, o katerih odloči minister z upravnim aktom.
(7) Število nivojskih prehodov se mora zmanjšati na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dve ali več cest usmeri na skupen nivojski ali izvennivojski prehod.
(8) Minister lahko zaradi ogrožene varnosti železniškega ali cestnega prometa na podlagi mnenja komisije iz šestega odstavka tega člena z odredbo prepove uporabo obstoječega nivojskega prehoda, če je v oddaljenosti največ 2000 m ustrezen nivojski ali izvennivojski prehod.

Za obstoječe proge, ki so bile zgrajene pred začetkom veljavnosti tega zakona, se ne uporabljajo pogoji iz prvega odstavka 6. člena od druge do sedme točke in tretjega odstavka 21. člena, če bi bilo njihovo upoštevanje ekonomsko neupravičeno. Za te proge se upoštevajo pogoji, ki so veljali ob njihovi zgraditvi oziroma kasnejših rekonstrukcijah ter se obstoječe stanje s kasnejšo rekonstrukcijo ne sme poslabšati. Pogoje za posamezne primere rekonstrukcij določi minister.

Pogoji iz 18. člena morajo biti izpolnjeni v osmih letih od začetka veljavnosti tega zakona.

(1) Ne glede na določbe prve točke prvega odstavka 39. člena tega zakona morajo imeti premikalne lokomotive vrste 732 in 642 vgrajeno avtostop napravo najkasneje do 31. 12. 2001.
(2) Ne glede na določbe druge točke prvega odstavka 39. člena tega zakona lahko do konca leta 2005 na progah, opremljenih z napravami radijskih zvez, brez naprav radijskih zvez vozijo vlečna vozila serije 311, 713, 813, 664, 661, 644 in 643.
(3) Opremo, ki jo določa 5. točka prvega odstavka 39. člena morajo imeti vsa nova vlečna vozila, vlečna vozila, ki se že uporabljajo, pa morajo biti opremljena z njo najpozneje do leta 2006. Enako velja za motorna vozila z lastnim pogonom.

Izvršilni železniški delavci, ki so pridobili pravico voziti vlečno vozilo oziroma urejati železniški promet v skladu z drugo točko prvega odstavka 68. člena zakona o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/91), ohranijo to pravico z dnem začetka veljavnosti tega zakona.

Do izdaje predpisov iz 105. in 106. člena tega zakona se uporabljajo:
1. Signalni pravilnik (Sl. glasnik ZJŽ, št. 4/78, 6/79, 8/81, 4/85, 1/88, 8/89),
2. Prometni pravilnik (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/81, 4-5/82, 6/83, 3/88, 8/89),
3. Pravilnik o enotni organizaciji in delu operativne službe na JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/90),
4. Prometno navodilo (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/80, 3/82, 6/83, 2/84, 4/88, 8/88),
5. Navodilo za premik (Sl. glasnik ZJŽ, št. 3/80, 6/83,3/87, 4/88),
6. Navodilo o prometu vlakov na posameznih progah brez vlakospremnega osebja samo s strojevodjem na vlečnem vozilu (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/76, 8/83, 5/86, 3/90),
7. Navodilo za opravljanje prometne službe na progah, opremljenih z avtomatskim progovnim blokom in napravami medpostajne odvisnosti (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/90),
8. Navodilo o opravljanju prometne službe na progah, opremljenih s telekomando (Sl. glasnik ZJŽ, št. 1/87, 3/90),
9. Navodilo o tehničnih normativih in podatkih za izdelavo in izpolnitev voznega reda (Sl. glasnik ZJŽ, št. 9/89, 11/90),
10. Navodilo o obrazcih prometne službe in načinu njihove uporabe (Sl. glasnik ZJŽ, št. 9/84, 4/88),
11. Navodilo za ugotavljanje kapacitet in organizacije tovornega prometa (Sl. glasnik ZJŽ, št. 3/91),
12. Navodilo za ravnanje ob izrednih dogodkih (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/72, prečiščeno besedilo 3/85, 1/89, 15/89),
13. Navodilo za rabo voz in nakladalnih pripomočkov (Sl. glasnik ZJŽ, 2/90),
14. Navodilo za prevoz izrednih pošiljk (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/76, 3/77, 5/77, 1/81, 4/88),
15. Pravilnik o tehničnih pogojih za rabo olj v napravah na vlečnih vozilih (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/83),
16. Pravilnik o opremi železniških tirničnih vozil z aparati za gašenje požarov (Sl. glasnik ZJŽ, št. 4-5/82),
17. Pravilnik za varilska dela na železniških vozilih (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/81),
18. Pravilnik o rabi stabilnih naprav električne vleke na progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/85),
19. Pravilnik o vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke na progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/85),
20. Pravilnik o standardizaciji na JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 14/89),
21. Navodilo za varnostne ukrepe pri električnem toku na elektrificiranih progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/78),
22. Priročnik za varnostne ukrepe pri električnem toku na voznem omrežju enofaznega sistema 25 kV, 50 Hz, JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 7/73),
23. Priročnik za varnostne ukrepe pri električnem toku na voznem omrežju enosmernega sistema 3kV, JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 10/78),
24. Navodilo za opravljanje službe na progah JŽ, elektrificiranih z enofaznim sistemom 25 kV, 50 Hz (Sl. glasnik ZJŽ, št. 4/90),
25. Navodilo za delo na progah JŽ, elektrificiranih z enosmernim sistemom 3kV (Sl. glasnik ZJŽ, št. 13/66),
26. Navodilo za ravnanje z napravami za merjenje hitrosti na vlečnih vozilih in drugih vozilih ter obdelavi trakov za registriranje (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/80, 8/90),
27. Pravilnik o zavorah na železniških vozilih (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/88),
28. Navodilo za zaviranje vlakov (Sl. glasnik ZJŽ, št. 11/88, 13/89),
29. Navodilo o zaviranju vlakov na JŽ, kateri imajo v svojem sestavu tovorne vozove SŽD (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/89, 7/90),
30. Navodilo za vgrajevanje naprav na tekoči plin za kuhanje v vozilih (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/68),
31. Navodilo za podaljšanje rokov periodičnih popravil salonskih, inšpekcijskih in drugih specialnih vozil (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/70),
32. Navodilo za vodenje evidence dejavnosti vleke vlakov in vzdrževanja vlečnih vozil na jugoslovanskih železnicah (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/84),
33. Navodilo za rabo signalov za električno vleko (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8-9/87, 8/89),
34. Navodilo za vzdrževanje drsnih ležajev tirnih vozil (Sl. glasnik ZJŽ, št. 9/59),
35. Navodilo o garanciji kvalitete opravljenih popravil železniških vozil (Sl. glasnik ZJŽ, št. 7/79),
36. Navodilo za opravljanje kontrolnih pregledov tovornih voz JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 4/80, 10/82),
37. Pravilnik o vzdrževanju železniških vozil (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/84, 2/88, 7/88, 13/88),
38. Navodilo za popravilo kolesnih dvojic in ležajnih čepov (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/58),
39. Pravilnik za vleko na JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/67),
40. Navodilo za meritve ohmske upornosti na osnem sklopu železniških vozil (Sl. glasnik ZJŽ, 4/78),
41. Navodilo za vzdrževanje zavor železniških tirnih vozil (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/85, 12/87),
42. Navodilo za delo strojnega osebja (Sl. glasnik ZJŽ, št. 13/67),
43. Navodilo za upravljanje enojno zasedenih vlečnih vozil pri vleki vlakov na progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 3/86, 4/87, 13/87, 4/88, 8/89, 8/90, 15/90),
44. Navodilo za promet motornih vlakov (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/82, 10/82),
45. Pravilnik tehnično vozovne dejavnosti (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/88),
46. Navodilo za vozovne preglednike (Sl. glasnik ZJŽ, št. 13/90),
47. Navodilo za vodenje evidence vozovno tehnične službe na JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 3/79, 12/90),
48. Navodilo za ogrevanje potniških voz (Sl. glasnik ZJŽ, št. 7/72),
49. Navodilo za vzdrževanje električne razsvetljave potniških voz (Sl. glasnik ZJŽ, št. 4/55),
50. Pravilnik o negi železniških voz in motornih voz (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/88),
51. Začasni posebni pogoji za uvrstitev tovornih voz za prevoz osebnih avtomobilov za potrebe potnikov v potniške in brze vlake na progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/70),
52. Navodilo za meritve in preizkušanje voznega omrežja z merilnim vagonom za preizkušanje voznega omrežja (Sl. glasnik ZJŽ, št. 7/89),
53. Navodilo o tehtanju železniških vozil (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/83),
54. Navodilo o preizkusnih vožnjah železniških vozil po opravljenem popravilu (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/83),
55. Navodilo o hrambi tehnične dokumentacije na JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 3/88),
56. Navodilo o tehničnih pogojih za vzdrževanje težkih motornih drezin serije 911 (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/83, 3/85),
57. Pravilnik o kemičnem uničevanju plevela in grmovja na progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/90),
58. Pravilnik za toplotno obdelavo kretniških delov in tirnic za izolirne stike (Sl. glasnik ZJŽ, št. 4/86),
59. Pravilnik o izolirnih stikih zgornjega ustroja železniških prog (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/84, 3/85),
60. Pravilnik o vzdrževanju zgornjega ustroja na progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 3/71,2/75, 5/76, 8/89, 2/90),
61. Pravilnik o vzdrževanju spodnjega ustroja na progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 3/71),
62. Pravilnik o tehničnih ukrepih za obtežbo železniških mostov in prepustov (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/77),
63. Pravilnik o kategorizaciji prog (Sl. glasnik ZJŽ, št. 7/89, 10/89, 15/89, 9/90),
64. Navodilo o vgrajevanju in vzdrževanju tirnic in kretnic v neprekinjeno zvarjenih trakovih (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/69),
65. Navodilo o pogojih in dinamiki uporabe pravilnika za vzdrževanje zgornjega ustroja (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/71),
66. Navodilo za zavarovanje prometa pozimi (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6-7/86),
67. Navodilo o tehničnih pogojih za izdelavo in prevzem betonskih pragov tipa JŽ – 70 (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/72),
68. Navodilo za prevzem lesenih pragov in kontrolo njihovega impregniranja (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/74),
69. Navodilo za varjenje železniških tirnic po termitnem postopku z zmanjšanim svitkom (Sl. glasnik ZJŽ, št. 10/86),
70. Navodilo za izvajanje del v zemeljski osnovi obstoječih prog za večje hitrosti (Sl. glasnik ZJŽ z dne 12. 4. 1979),
71. Navodilo o enotnih kriterijih za kontrolo stanja prog na mreži JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 3/88),
72. Navodilo za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične pritrditve »Pandroll« na mreži JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8-9/87),
73. Navodilo za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične sponke »SKL-2« na mreži JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8-9/87),
74. Navodilo za proračun in vgrajevanje dolgih tirnih trakov na mostovih JŽ (Sl. glasnik ZJŽ 11/90),
75. Navodilo o tehnološkem postopku za protikorozijsko zaščito tirnic, kretnic, mostov, dvigal in pejner nosilcev (Sl. glasnik ZJŽ, št. 11/87),
76. Pravilnik o vzdrževanju signalnovarnostnih naprav (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/73,4-5/75, 8/78, 8/84, 4/85),
77. Pravilnik o funkcionalnem sistemu zvez JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/85),
78. Pravilnik o obsegu in vrsti telekomunikacijskih zvez, naprav in postrojev na progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ z dne 9. 4. 1974),
79. Splošni tehnični predpisi za relejne postajne signalnovarnostne naprave (Sl. glasnik ZJŽ, št. 3/58, 12/65, 5/67, 8/72),
80. Tehnični pogoji za zavarovanje prometa na cestnih prehodih v nivoju (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/74),
81. Tehnični pogoji za dobavo in vgradnjo signalnovarnostne in telekomunikacijske opreme na magistralnih progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 13/66, 8/71, 8/72),
82. Tehnični pogoji za visokofrekvenčne naprave sistema V-300 (Sl. glasnik ZJŽ, št. 4/67),
83. Tehnični pogoji za železniške avtomatske teleprinterske centre (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2-3/63),
84. Tehnični pogoji za dobavo in montažo opreme za radiodispečerske zveze na območju JŽ ter posebni pogoji za radiodispečerske zveze na območju JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št, 6- 7/73),
85. Odločba o tehničnih pogojih za progovna vozila, ki vozijo na progah, opremljenih z APB in TK (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/76),
86. Navodilo za ravnanje z induktivno avtostop napravo I 60 (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/75, 8/89),
87. Navodilo za rabo,vgraditev, preizkus in vzdrževanje lokomotivskega dela AS naprave I 60 (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/75),
88. Navodilo za uporabo, vgradnjo, preizkušanje in vzdrževanje progovnih AS naprav na progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/75, 7/78),
89. Navodilo o prometu vlečnih vozil, ki niso opremljena z AS napravami, na progah, opremljenih s progovnim delom AS naprave (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/82, 8/82),
90. Navodilo za vzdrževanje telegrafsko-telefonskih vodov in linij (Sl. Glasnik ZJŽ 20/55),
91. Navodilo o tehničnem pregledu signalnovarnostnih naprav (Sl. glasnik ZJŽ, št. 10/78),
92. Pravilnik o določitvi del, pri katerih delavci neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/79),
93. Pravilnik o strokovni izobrazbi delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/79, 6/86, 6/90),
94. Pravilnik o notranjem redu na JŽ (Uradni list SFRJ, št. 47/78, 68/84),
95. Pravilnik o posebnih zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati železniški delavci, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Uradni list SFRJ, št. 38/79),
96. Pravilnik o opremi vlakov s priborom za prvo pomoč (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/79),
97. Pravilnik o preverjanju delovne zmožnosti delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/79),
98. Pravilnik o merilih za delo v izmenah za železniške delavce, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Uradni list SFRJ, št. 13/81, 31/81, 2/82),
99. Navodilo o priročnih lekarnah in o nudenju prve pomoči poškodovanim in obolelim železniškim delavcem kakor tudi železniškim potnikom (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/67),
100. Navodilo o zbiranju in obdelavi medicinskih podatkov o obolenjih, poškodbah in smrtnosti delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/67),
101. Navodilo za dokazovanje prisotnosti alkohola v organizmu delavcev med delovnim časom na JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/67),
102. Pravilnik o notranjem in mednarodnem telegrafskem, telefonskem in radijskem prometu na JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/86, 2/87, 9/90),
103. Pravilnik o projektiranju železniških investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 44/49),
104. Pravilnik o graditvi železniških investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 78/49, 82/49),
105. Pravilnik o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje in gradnjo železniških predorov (Uradni list SFRJ, št. 55/73),
106. Odločba o specifični naravi železniških mostov kot gradbenih del (Uradni list FLRJ, št. 87/49),
107. Odločba o začasnih tehničnih predpisih za izdelavo projektov železniških mostov in propustov (Uradni list FLRJ, št. 7/50),
108. Odločba o postopku pri projektiranju in gradnji električnih vodov na križiščih z železniškimi progami (Uradni list FLRJ, št. 52/50),
109. Pravilnik o protipožarnih ukrepih na železniških vozilih z odprtim kuriščem na trda goriva v varovalnem progovnem pasu in progovnem pasu železniške proge (Uradni list SRS, št. 17/82),
110. Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87),
111. Odredba o prepovedi uporabe cestno-železniških prehodov (Uradni list RS, št. 26/91-I, 28/91-I),
112. Navodilo o vrstah in rabi telekomunikacijskih naprav in zvez (Sl. glasnik ZJŽ, št. 46/77),
113. Navodilo za izdelavo voznega reda (Sl. glasnik ZJŽ, št. 11/88, 6/89),
114. Navodilo za opremljanje službenih mest na progi s signalnovarnostnimi napravami in postroji glede na maksimalno dovoljeno hitrost vožnje vlakov (Sl. glasnik ZJŽ, št. 7/78),
115. Navodilo o uvajanju vlakovnega prometa na dvotirnih progah med kapitalnim remontom enega tira (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/82),
116. Pravilnik o tehničnem pregledu in izročitvi v promet železniških vozil (Uradni list SFRJ, št. 26/69),
117. Navodilo za vzdrževanje naprav za gretje »Schaltbau« v potniških vozovih (Sl. glasnik ZJŽ, št. 7/68),
118. Navodilo za eksploatacijo in vzdrževanje podstavnih vozičkov Y-25 in tipa Y-27, sprejetih na JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/87),
119. Navodilo za mazanje voz (Sl. glasnik ZJŽ, št. 1/55),
120. Navodilo o rabi sovjetskih SŽD voz cistern na progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/88, 5/89),
121. Navodilo za oplemenitev vode za dizelska vozila (Sl. glasnik ZJŽ, št. 10/73),
122. Pravilnik o izdelavi voznega reda (Sl. glasnik ZJŽ, št. 3/88),
123. Pravilnik o opremi železniških tirničnih vozil z aparati za gašenje požara (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/82),
124. Pravilnik za progovne čuvaje (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/67),
125. Navodilo za varnostne ukrepe pri električnem toku na elektrificiranih progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/78),
126. Navodilo za opravljanje službe na progah JŽ elektrificiranih z enofaznim sistemom 25 kV 50 Hz (Sl. glasnik ZJŽ, št. 4 /90),
127. Navodilo za opravljanje službe na progah elektrificiranih z enosmernim tokom napetosti 3000 V (Sl. glasnik ZJŽ, št. 13 /66),
128. Začasni tehnični pogoji za tipsko, časovno in periodično preizkušanje ozemljitvene palice za ozemljevanje stabilnih naprav električne vleke JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 7/77),
129. Pravilnik o mikrofilmanju na jugoslovanskih železnicah (Sl. glasnik ZJŽ, št. 10/88),
130. Pravilnik o načinu opravljanja notranje kontrole in pooblastilih delavcev za opravljanje notranje kontrole na JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/89),
131. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, delovnih pogojih in odgovornosti kontrolno-prevzemnih organov JŽ pri novogradnji in vzdrževanju voznih sredstev (Sl. glasnik ZJŽ, št. 9/78, 8/89).

(1) Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati:
1. Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa (Uradni list SRS, št. 28/81, 36/81, 38/86).
(2) Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo uporabljati:
1. Zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 26/91),
2. Samoupravni sporazum o sprotnem vzdrževanju tovornih in potniških voz (Sl. glasnik ZJŽ, št. 7/76),
3. Navodilo o prevozu tanka M-84 in njegovih modifikacij (Sl. glasnik ZJŽ, št. 1/88),
4. Samoupravni sporazum o skupni rabi tehničnih sredstev za nadzor brezhibnosti in določitev tehničnih karakteristik osnovnih transportnih zmogljivosti (Sl. glasnik ZJŽ, št. 9/79),
5. Navodilo za rabo samoupravnega sporazuma o sprotnem vzdrževanju potniških in tovornih voz (Sl. glasnik ZJŽ, št. 1/77, 8/82, 10/82),
6. Navodilo za uporabo predpisov o kategorizaciji prog v sestavi JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/88),
7. Samoupravni sporazum o uresničevanju voznega reda (Sl. glasnik ZJŽ, št. 11/86),
8. Samoupravni sporazum o delu vlakospremnega osebja v skupnem prometu (Sl. glasnik ZJŽ, št. 1/87),
9. Samoupravni sporazum o skupni uporabi, nadomestilu za opravljeno delo, nadurno zadrževanje in nedostavljanje potniških voz (Sl. glasnik ZJŽ, št. 1/86),
10. Navodilo o signaliziranju zaključka vlaka s signalnimi svetilkami z rdečo utripajočo lučjo in postopek ravnanja z njimi (Sl. glasnik ZJŽ, št. 1/87),
11. Navodilo o preoznačevanju potniških voz normalnega tira (Sl. glasnik ZJŽ, št. 13/66),
12. Navodilo za uporabo Samoupravnega sporazuma o uresničevanju voznega reda (Sl. glasnik ZJŽ, št. 1/87),
13. Samoupravni sporazum o omejitvi nakladanja na mreži JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 4/84),
14. Samoupravni sporazum o tekočem vzdrževanju tovornih in potniških voz (Sl. glasnik ZJŽ, št. 7/76),
15. Navodilo za uporabo predpisov o kategorizaciji prog v sestavi JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 273/80),
16. Pravilnik o kriterijih za izrekanje ukrepov prenehanja delovnega razmerja in ukrepov razporeditve delavcev na druga dela in delovne naloge zaradi težje kršitve pri opravljanju železniškega prometa (Sl. glasnik ZJŽ, št. 6/89),
17. Navodilo za usklajevanje strokovne izobrazbe, pridobljene po prejšnjih predpisih (Sl. glasnik ZJŽ, št. 9/79).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Za sestavne dele prog in njihove elemente, ki so bili vgrajeni v proge in za katere po dosedanjih predpisih ni bil izveden predpisan postopek priglasitve ali za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi omogočal izdajo uporabnega dovoljenja, ta zakon ali na njegovi podlagi sprejeti predpisi pa določajo, da mora biti uporabno dovoljenje izdano, se mora najkasneje 60 dni po uveljavitvi tega zakona začeti postopek iz tretjega odstavka tega člena, ki bo na predpisan način omogočil vključitev v obratovanje.
(2) Predlog seznama sestavnih delov prog in njihovih elementov, za katere je treba izvesti postopek za vključitev v obratovanje, pripravita pooblaščeni upravljavec in prevoznik najkasneje 30 dni od uveljavitve tega zakona in ga predložita Javni agenciji za železniški promet Republike Slovenije. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije preveri predloženi seznam in ga posreduje ministru.
(3) Minister imenuje komisijo za tehnični pregled. Ob smiselni uporabi določb 20.a člena se proge oziroma njihovi sestavni deli predajo v redno uporabo ali pa se zanje odredi poskusno obratovanje.
(4) Za sestavne dele prog in njihove elemente, ki so bili vgrajeni v proge pred 24. 9. 2000 in za katere pooblaščeni upravljavec poda izjavo, da s svojim delovanjem zagotavljajo varno odvijanje železniškega prometa, se šteje, da imajo uporabno dovoljenje.

Podzakonske akte, izdane na podlagi 105. člena zakona, minister uskladi z določbami tega zakona najpozneje do 31. 12. 2005.

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listi Republike Slovenije.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 195. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) v delu, ki se nanaša na železnice.