Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. junija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o carinski službi, ki obsega:

– Zakon o carinski službi – ZCS-1 (Uradni list RS, št. 56/99 z dne 13. 7. 1999),
– Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi – ZCS-1A (Uradni list RS, št. 57/04 z dne 27. 5. 2004).

Ta zakon ureja in opredeljuje naloge in organizacijo carinske službe, pooblastila, zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov, posebnosti delovnih razmerij, posebnosti disciplinske in odškodninske odgovornosti, priznanja in prekrške.

Naloge carinske službe (v nadaljnjem besedilu: služba) opravlja Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance.

Služba ima svoj znak in zastavo, katerih obliko in barvo določi vlada.

(1) Naloge službe so:
1. opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora nad blagom ter carinjenje blaga;
2. opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja obveznosti, določenih s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3. preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna carinska služba (v nadaljevanju: carinski in trošarinski prekrški ter druga kazniva ravnanja) ter vodenje postopka za prekrške prekrškovnega organa;
4. opravljanje nadzora nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev;
5. kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva intelektualne lastnine;
6. kontrola prehajanja oseb čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada);
7. pobiranje, vključno s prisilno izterjavo, uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu, trošarin, proizvodnih dajatev za sladkor ter drugih dajatev, za pobiranje katerih je pristojna služba (v nadaljevanju: dajatve);
8. zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami EU;
9. izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike;
10. izvajanje predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) in mednarodnih pogodb iz delovnega področja službe, sodelovanje in izmenjava podatkov z organi Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in drugih držav, mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja carinskega in trošarinskega sistema;
11. opravljanje drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih.
(2) Uprava izvaja naloge iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi Skupnosti, zakoni, ki urejajo obdavčenje in postopek v zvezi z obdavčenjem, inšpekcijski nadzor, z drugimi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: mednarodna pogodba) ter v skladu s tem zakonom.

(1) Upravo sestavljajo carinski organi, ki so: Generalni carinski urad, carinski uradi kot območne organizacijske enote uprave, ustanovljene za posamezno območje, in izpostave kot notranje organizacijske enote carinskih uradov.
(2) Sedež Generalnega carinskega urada je v Ljubljani.

(1) Carinski uradi se ustanavljajo v gospodarskih in prometnih središčih, kadar to narekujejo obseg, struktura ter tok zunanjetrgovinske menjave blaga in storitev, potniški promet s tretjimi državami, proizvodnja in promet s trošarinskimi izdelki ter druge upravičene ekonomske potrebe.
(2) Carinske urade ustanavlja, združuje in ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi določi tudi njihovo krajevno pristojnost.

(1) Za carinjenje blaga, pobiranje dajatev, opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora ter izvajanje carinske kontrole imajo carinski uradi kot svoje notranje organizacijske enote izpostave.
(2) Izpostave ustanavlja, združuje in ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi določi tudi delovno področje izpostave.

(1) Upravo vodi generalni direktor, ki vodi tudi delo Generalnega carinskega urada. Generalni direktor je za svoje delo in delo službe odgovoren ministru, pristojnemu za finance.
(2) Generalni direktor ima lahko dva namestnika, ki mu pomagata pri vodenju. V primeru odsotnosti ali zadržanosti generalni direktor določi namestnika, ki ga nadomešča z vsemi pooblastili.

(1) Carinski urad vodi direktor. Direktor izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti carinskega urada in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis. Direktor je za svoje delo in delo carinskega urada odgovoren generalnemu direktorju.
(2) Direktor ima lahko dva pomočnika, ki mu pomagata pri vodenju. V primeru odsotnosti ali zadržanosti direktor določi pomočnika, ki ga nadomešča z vsemi pooblastili.

Generalni carinski urad opravlja naslednje naloge:
1. organizira in usmerja delo službe, spremlja in preučuje njen razvoj ter ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje;
2. organizira in nadzira delo carinskih uradov;
3. zagotavlja enotno izvajanje carinskih in trošarinskih predpisov, predpisov s področja skupne kmetijske politike, predpisov v zvezi s skupno organizacijo notranjega trga za področje sladkorja ter drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
4. izvaja nadzor nad pobiranjem, vključno s prisilno izterjavo, dajatev, ko odloča o obveznosti v upravnem postopku na prvi stopnji in obravnava zahtevke v okviru medsebojne upravne pomoči pri izterjavi v okviru mednarodnega sodelovanja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek;
5. opravlja carinski in trošarinski nadzor;
6. izvaja inšpekcijski nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo ter carinske preiskave;
7. preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja;
8. odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov;
9. skrbi za pravilno ugotavljanje podlag za določitev višine uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu ter trošarin, tako da opravlja kemijsko tehnološke in fizikalne analize vzorcev blaga, daje strokovna mnenja in izdaja zavezujoče tarifne informacije ter zavezujoče informacije o poreklu blaga;
10. skrbi za hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga in trošarinskih izdelkov oziroma za izvajanje teh nalog izbere in pooblasti izvajalca v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
11. zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela službe ter upravlja z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom službe;
12. skrbi za izvajanje predpisov Skupnosti in mednarodnih pogodb z delovnega področja službe in na njihovi podlagi sodeluje in izmenjuje podatke z organi Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in drugih držav, mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja carinskega in trošarinskega sistema;
13. sodeluje in izmenjuje podatke s pristojnimi organi in drugimi organizacijami kadar je tako določeno z veljavnimi predpisi;
14. daje soglasja za posege v prostor oziroma soglasja za gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo objektov na območjih prostih con in prostih skladišč in na mejnih prehodih;
15. daje založnikom in tiskarjem soglasje za izdajo uradnih obrazcev z delovnega področja carinske službe;
16. skrbi za obveščanje javnosti o delu službe;
17. izvaja kontrolo vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katerega so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva pravic intelektualne lastnine;
18. vodi in koordinira zbiranje, preverjanje in posredovanje statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami članicami EU;
19. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.

Za zagotovitev enotne uporabe predpisov ter enotnega opravljanja nalog službe izdaja generalni direktor navodila za delo carinskih organov in pojasnila v zvezi z izvajanjem predpisov iz delovnega področja službe.

Carinski urad opravlja naslednje naloge:
1. izvaja carinjenje blaga;
2. sprejema prijave trošarinskih zavezancev, pobira trošarine, izvaja vračila trošarine ter nadzoruje gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine in sprostitve trošarinskih izdelkov v porabo;
3. pobira in prisilno izterjuje dajatve;
4. izvaja kontrolo vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katerega so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali, rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva pravic intelektualne lastnine;
5. opravlja carinski in trošarinski nadzor;
6. izvaja carinsko in trošarinsko kontrolo ter inšpekcijski nadzor;
7. izvaja postopke prisilne izterjave dajatev, katerih obveznost za plačilo je nastala v drugi državi članici EU;
8. na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja zadeve s področja kontrole prehajanja čez državno mejo, naloge v zvezi z ugotavljanjem mejnih incidentov in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje na mejnem prehodu ter skrbi za izvajanje predpisov s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki urejajo prehajanje čez državno mejo;
9. opravlja nadzor nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev;
10. preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja;
11. vodi hitri postopek za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
12. odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na prvi stopnji, če ni z zakonom pristojnost odločanja v upravnem postopku prenesena na Generalni carinski urad;
13. izvaja hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga in trošarinskih izdelkov;
14. sodeluje z državnimi organi, pristojnimi službami in drugimi organizacijami ter tujimi mejnimi organi;
15. zbira, preverja, analizira, hrani in posreduje statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU;
16. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.

(1) Postopek pred prekrškovnim organom službe vodi in v njem odloča uradna oseba krajevno pristojnega carinskega urada, pooblaščena z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(2) V postopku pred prekrškovnim organom službe pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka odloča tudi:
– če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija odvzema predmetov oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu,
– proti mladoletnim storilcem prekrškov.

(1) Pri opravljanju nalog carinske službe imajo pooblaščene uradne osebe službe, v okviru opravil delovnega mesta, na katero so razporejene, pooblastila, določena s tem in drugimi zakoni, predpisi Skupnosti in mednarodnimi pogodbami (v nadaljnjem besedilu: carinska pooblastila).
(2) Pooblaščene uradne osebe so pri izvajanju nalog službe dolžne ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.
(3) Pooblaščene uradne osebe morajo spoštovati in ravnati tudi v skladu s pravili kodeksa etike delavcev službe.
(4) Način izvajanja carinskih pooblastil predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.

(1) Služba lahko na prošnjo mednarodne organizacije ali na podlagi mednarodnih pogodb oziroma drugih predpisov sodeluje v tujini pri opravljanju carinskih oziroma trošarinskih nalog. O opravljanju nalog v teh primerih odloča minister, pristojen za finance, uradnike za ta namen, z njihovim soglasjem, imenuje generalni direktor.
(2) Dejanje, ki ga stori uradnik organa Skupnosti, druge države ali mednarodne organizacije v okviru programa izme­njave uradnikov ali izobraževanja in usposabljanja carinskih in trošarinskih uslužbencev, se šteje za dejanje carinskega organa Republike Slovenije, kateremu je bil ta uradnik dode­ljen in pod nadzorom katerega opravlja ta dejanja.
(3) Minister, pristojen za finance, izdaja pisna pooblastila, s katerimi določi obseg in trajanje pooblastil ter naloge, ki jih lahko izvajajo uradniki organa Skupnosti, druge države ali mednarodne organizacije, kadar na podlagi mednarodnih pogodb ali drugih predpisov delujejo v Republiki Sloveniji.

(1) Pooblaščene uradne osebe iz 14. člena tega zakona so:
1. carinik, ki nadzoruje pretok blaga in ljudi ter promet čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja carinski in trošarinski nadzor ter carinsko in trošarinsko kontrolo, izvaja posamezne ukrepe in dejanja carinske preiskave, carinjenje blaga, opravlja nadzor nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev na in iz carinskega območja, zbira in preverja statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU ter preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja;
2. inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo v zahtevnejših zadevah, zbira, preverja, analizira in posreduje statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU, izvaja carinjenje blaga, preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja, opravlja carinske preiskave, opravlja nadzor in kontrolo nad delom notranjih organizacijskih enot, vodi upravni postopek v carinskih in trošarinskih zadevah ter v drugih zadevah, za izvajanje katerih je pristojna služba, vodi postopek za prekrške prekrškovnega organa za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3. izterjevalec, ki izvaja postopke prisilne izterjave dajatev.
(2) Cariniki in inšpektorji uporabljajo za preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj posebno tehnično opremo, posebej izurjene pse in posebej označena službena vozila z uporabo svetlobnih in zvočnih signalov.
(3) Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

(1) Izterjevalec carinskega dolga in trošarin kot poobla­ščena uradna oseba izvaja postopke prisilne izterjave po zakonu, ki ureja davčni postopek.
(2) Pri opravljanju izterjave ima izterjevalec pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in pravico pregledati naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo izterjavo.
(3) Na delovno mesto izterjevalca je lahko imenovana oseba, ki ima višjo izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj oziroma srednjo izobrazbo in najmanj tri leta delovnih izkušenj ter poseben izpit, ki ga mora opraviti v enem letu od dneva razporeditve na delovno mesto izterjevalca. Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(4) Oseba, ki je imenovana na delovno mesto izterjevalca, ne more samostojno opravljati dela izterjevalca, dokler ne opravi posebnega izpita.
(5) Opravljanje nalog izvajanja postopkov izterjav carinskega dolga in trošarin lahko Generalni carinski urad poveri tudi osebam, ki so v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali z drugim predpisom imenovane za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje za izterjevalca po tem zakonu in na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.

(1) Pooblaščene uradne osebe imajo službeno izkaznico. S službeno izkaznico izkazujejo pooblaščenost za izvajanje carinskih pooblastil.
(2) Službeno izkaznico izda minister, pristojen za finance, ki na predlog generalnega direktorja predpiše tudi obrazce za službene izkaznice in postopek za njihovo izdajo.

(1) Pooblaščene uradne osebe opravljajo naloge službe v službeni ali civilni obleki, v primerih in pod pogoji, določenimi v posebni uredbi. Službena obleka je carinska uniforma ali delovna obleka s pripadajočimi oznakami carine.
(2) Kadar opravljajo pooblaščene uradne osebe naloge v civilni obleki, se morajo pred tem legitimirati s službeno izkaznico.
(3) Vlada določi barvo in oznake službene obleke, minister, pristojen za finance, pa na predlog generalnega direktorja določi delovna mesta, na katerih morajo pooblaščene uradne osebe in drugi delavci nositi službeno obleko, in vrsto službene obleke ter predpiše kroj, trajanje in način njene uporabe.

(1) Cariniki, razporejeni na mejne prehode, za katere vlada določi, da opravljajo kontrolo prehajanja blaga in oseb čez državno mejo, in druge pooblaščene uradne osebe, ki so posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti in ki jih določi generalni direktor, imajo pravico in dolžnost nositi pri opravljanju nalog službe orožje in strelivo. Pravilnik o nošenju in uporabi orožja izda minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
(2) Pooblaščene uradne osebe, ki so pooblaščene za nošenje in uporabo strelnega orožja, morajo biti za to posebej usposobljene. Program usposabljanja in postopek za preizkus znanja o ravnanju pri nošenju in uporabi strelnega orožja določi generalni direktor v sodelovanju z generalnim direktorjem policije.

(1) Pri opravljanju nalog sme pooblaščena uradna oseba iz prvega odstavka 19. člena tega zakona uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače odvrniti od sebe ali druge pooblaščene uradne osebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje ali življenje druge pooblaščene uradne osebe.
(2) Predno pooblaščena uradna oseba uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabila strelno orožje, opozoriti s klicem »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim strelom.

(1) Cariniki oziroma inšpektorji na celotnem območju Republike Slovenije ter tudi zunaj območja Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami, izvajajo:
– carinski nadzor,
– carinsko kontrolo,
– trošarinski nadzor,
– trošarinsko kontrolo,
– inšpekcijski nadzor,
– carinske preiskave.
(2) Inšpekcijski nadzor in carinske preiskave se izvajajo na podlagi sklepa generalnega direktorja ali direktorja.
(3) Pravna oziroma fizična oseba, pri kateri se izvaja kateri izmed ukrepov iz prvega odstavka tega člena, mora cariniku oziroma inšpektorju omogočiti oziroma zagotoviti pogoje za nemoteno izvajanje ukrepa. Le-ta, njen zastopnik ali pooblaščenec lahko prisostvuje pri izvajanju ukrepa, razen v primeru, ko bi njihova prisotnost ovirala učinkovitost izvajanja ukrepa.
(4) Če pri izvajanju preiskave zastopnik ali pooblaščenec ni navzoč, tisti, pri katerem se carinska preiskava izvaja pa njuno navzočnost zahteva, se začetek dejanj oziroma ukrepov do njegovega prihoda odloži, vendar največ za dve uri. V tem času se prekine z vsemi dejavnostmi, ki bi lahko povzročile uničenje dokazov o nepravilnostih pri poslovanju.

(1) Carinski nadzor se izvaja s splošnimi ali posameznimi ukrepi, ki jih carinski organi izvajajo za zagotovitev istovetnosti blaga in preprečitev neupravičene rabe blaga z namenom, da se zagotovi pravilna in pravočasna pridobitev carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, pravilna predložitev blaga ter zagotovi plačilo dajatev in spoštovanje drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2) Carinska kontrola pomeni izvajanje katerihkoli aktivnosti, kot so opredeljene v carinskih predpisih ter drugih predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba. Carinska kontrola pomeni tudi izvajanje ukrepov za zagotavljanje pravilnosti prejetih poročil in kontrole podatkov poročevalskih enot, podjetij in deklarantov na podlagi tega zakona ter zakona o državni statistiki.

(1) Trošarinski nadzor je nadzor nad pravilnim izvaja­njem trošarinskih predpisov, ki se izvaja v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja trošarine in zakonom, ki ureja davčni postopek. Ta nadzor obsega trošarinske kontrole in splošne nadzorne ukrepe za zagotavljanje pravilnega izvajanja trošarinskih predpisov.
(2) Trošarinska kontrola obsega preverjanje pravilnosti prijav trošarinskih zavezancev, trošarinskih obračunov in obračunov drugih dajatev, ki se plačujejo na enak način kot trošarine, preverjanje zahtevkov za vračila, odpuste in oprostitve plačila trošarine, preverjanje izpolnjevanja obveznosti iz dovoljenj, ki jih izdaja služba, porabe trošarinskih izdelkov za namene, za katere se ne plačuje trošarina, preverjanje popisov trošarinskih izdelkov, vodenja evidenc in dostavljanja podatkov ter gibanja trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine.
(3) Trošarinska kontrola pomeni tudi izvajanje ukrepov za zagotavljanje pravilnosti pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor.

(1) Inšpekcijski nadzor pomeni nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčni postopek ter zakonom, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo.
(2) Delo inšpekcije vodi direktor inšpekcije, ki je uradnik Generalnega carinskega urada.
(3) Direktor inšpekcije tekoče spremlja delo inšpekcije, pripravlja letni plan inšpekcijskega nadzora, obvešča ostale organizacijske enote službe o svojih ugotovitvah in jim daje posamezna priporočila in navodila, izvaja inšpekcijski nadzor v najzahtevnejših zadevah, pripravlja letna poročila o delu ter koordinira posamezni zahtevnejši inšpekcijski nadzor z drugimi inšpekcijami.
(4) Inšpekcijski nadzor se praviloma opravlja v skladu z letnim načrtom, ki ga sprejme generalni direktor na predlog direktorja inšpekcije.

(1) Carinska preiskava pomeni izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu v primeru, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni carinski, trošarinski in drugi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2) Dejanja in ukrepi carinske preiskave se izvajajo z namenom preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(3) Carinska preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav.

Cariniki in inšpektorji lahko pregledajo in preverjajo verodostojnost osebnih dokumentov oseb:
1. pri prestopanju državne meje,
2. pri izvajanju carinskih pooblastil iz 23. do 30. člena tega zakona.

(1) Inšpektorji lahko vabijo v uradne prostore osebe, ki bi lahko dale koristne podatke za opravljanje nalog službe.
(2) Pisno vabilo mora vsebovati ime in priimek vabljene osebe, čas in kraj, kamor naj se zglasi, razlog, zaradi katerega je vabljena in v kakšni vlogi, ter opozorilo, da bo storila prekršek in bo prisilno privedena, če se vabilu ne odzove.
(3) Oseba se lahko vabi tudi ustno, pri čemer ji mora biti sporočen razlog, zaradi katerega je vabljena. Če se oseba na ustno vabilo ne odzove, se ponovno pozove pisno, v skladu s prejšnjim odstavkom.

(1) Carinik in inšpektor lahko zahtevata od osebe, ki je po veljavni zakonodaji dolžna dati podatke ali izpolniti določeno obveznost, da jima v določenem roku in na določenem kraju predloži katerokoli knjigovodsko listino, pogodbo, poslovno korespondenco, evidenco, kakšen drug dokument za potrebe carinske in trošarinske kontrole, inšpekcijskega nadzora ter carinske preiskave. Navedena oseba je dolžna na zahtevo carinika ali inšpektorja posredovati tudi podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila storjena kršitev predpisov. Carinik in inšpektor lahko predložene dokumente pregledujeta in tudi reproducirata.
(2) Dokumenti, podatki ali izpolnitev določene obveznosti iz prejšnjega odstavka se lahko zahtevajo od carinskega deklaranta, trošarinskega zavezanca, proizvajalca ali druge osebe, ki je neposredno ali posredno udeležena v poslu, ali vsake druge osebe, ki z zahtevano dokumentacijo ali podatki razpolaga ali bi to dokumentacijo ali podatke morala imeti.
(3) Kadar se poslovne knjige in predpisane evidence vodijo na elektronskem mediju, imata carinik in inšpektor pravico pregledati bazo podatkov in računalniški sistem ter zahtevati izdelavo oziroma posredovanje vsakega dokumenta ali deklaracije, ki potrjuje kateri koli podatek, voden na elektronskem mediju. Enako lahko postopata, kadar obstajajo razlogi za sum, da se poslovne knjige in predpisane evidence vodijo na elektronskem mediju.
(4) Carinik in inšpektor lahko, za potrebe carinske oziroma trošarinske kontrole ali inšpekcijskega pregleda, brez nadomestila odvzameta vzorce blaga oziroma trošarinskega izdelka. Vzorec, ki po analizi ohrani uporabno vrednost, se na zahtevo lastnika vrne.

(1) Inšpektor in carinik imata pri izvajanju carinske in trošarinske kontrole oziroma carinske preiskave pravico največ za 15 dni zaseči dokumente iz prvega odstavka in nosilce baze podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter predmete in vzorce, če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti ali če oseba te dokumente, nosilce baz podatkov, predmete ali vzorce uporablja za kršitve oziroma če so bili pridobljeni s kršitvami carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba. Rok iz prejšnjega stavka se pri izvajanju ukrepa carinske preiskave v obsežnih in dolgotrajnih primerih lahko podaljša na do skupno 90 dni. Podaljšanje roka odredi oseba, ki je odredila carinsko preiskavo.
(2) Oseba lahko zahteva, da se ji zasežene stvari iz prejšnjega odstavka vrnejo pred rokom, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju.
(3) Carinski organ odloči o vrnitvi stvari iz prejšnjega odstavka s sklepom v treh dneh od dneva vložitve zahtevka.

(1) Osebe iz drugega odstavka 24. člena tega zakona so dolžne cariniku in inšpektorju, ki opravljata carinsko ali trošarinsko kontrolo ali carinsko preiskavo, dovoliti vstop na zemljišče ter v prostore, v katerih se opravljajo dejavnost, proizvodnja, vtovor, iztovor ali skladiščenje blaga ali trošarinskih izdelkov.
(2) Carinik in inšpektor imata pri opravljanju nalog službe pravico vstopiti tudi v kateri koli objekt in prostor na letališču, železniški postaji in v luki, stopiti na zemljišče, na katerem se nahaja ali bi se lahko nahajalo blago ali trošarinski izdelki, in na zemljišče, preko katerega je ali bi lahko bila speljana kakršna koli napeljava, ki omogoča prenos blaga ali trošarinskih izdelkov, ter na obalo oziroma drugo zemljišče, kjer je oziroma bi lahko bilo mesto pristanka vodnega ali zračnega plovila.

(1) Uniformirani carinik in uniformirani inšpektor lahko zaradi odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba, na celotnem območju Republike Slovenije:
1. spremljata, ustavita, pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo;
2. pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo kjer koli na prostem, kjer se opravlja vtovor ali iztovor blaga ali trošarinskih izdelkov oziroma je ta že bil opravljen;
3. ustavita vsako osebo in pregledata ter preiščeta prenosna sredstva in stvari, ki jih nosi s seboj;
4. ugotavljata namensko uporabo pogonskega goriva v vseh prevoznih sredstvih, delovnih napravah in strojih ter namensko uporabo vseh drugih trošarinskih izdelkov, zaradi zasega pa odrejata črpanje označenega mineralnega olja iz rezervoarja ter njegovo čiščenje.
(2) Zaradi izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka je vsakdo dolžan ustaviti na mestu, ki ga odredi uniformirani carinik oziroma uniformirani inšpektor z dajanjem predpisanih znakov, na način in po postopku, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve. Na zahtevo uniformiranega carinika oziroma uniformiranega inšpektorja mora dati vse potrebne podatke in mu pokazati blago in trošarinske izdelke, ki jih prevaža ali prenaša.
(3) Pregled prevoznega ali prenosnega sredstva pomeni vizuelni pregled prostorov, prevoznega ali prenosnega sredstva in stvari, ki so v njem.
(4) Preiskava prevoznega ali prenosnega sredstva, ki se lahko opravi v primeru razlogov za sum kršitve carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti službe, pa pomeni podroben pregled vseh delov prevoznega ali prenosnega sredstva, vključno s stvarmi v njem, pri katerem se lahko za pregled posameznih delov prevoznega ali prenosnega sredstva oziroma stvari v njem uporabijo tehnični pripomočki in prevozno ali prenosno sredstvo oziroma stvari tudi razstavijo.
(5) Vse kar je predmet pregleda iz prejšnjega odstavka, lahko carinik in inšpektor tudi fotografirata ali posnameta na drug nosilec vizualnih podatkov.

(1) Cariniki in inšpektorji lahko pri opravljanju carinske oziroma trošarinske kontrole in carinske preiskave, z namenom ugotavljanja pravilnosti poslovanja pravnih in fizičnih oseb v skladu s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, izvajanje katerih je v pristojnosti službe, ter preprečevanja in odkrivanja kršitev teh predpisov, pregledata vsak poslovni prostor in drug prostor, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, objekt in zemljišče.
(2) Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki so določeni kot sedež oziroma kot poslovni pro­stor, kjer se opravlja dejavnost.
(3) Pri izvajanju carinske preiskave se lahko z dovolje­njem osebe, pri kateri se ta ukrep izvaja, pregledajo tudi stanovanjski prostori, ki niso določeni kot sedež dejavnosti, pa obstaja utemeljen razlog za sum, da se v njih opravlja neprijavljena dejavnost ali da bodo pri pregledu stanovanjskega prostora oziroma posameznih stvari v prostoru, ki so predmet carinske preiskave, ugotovljene druge kršitve predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(4) Pri pregledu teh prostorov, objektov in zemljišč imata carinik in inšpektor pravico pregledati poslovne knjige, evidence in drugo dokumentacijo v zvezi s carinskim blagom ali trošarinskimi izdelki, natančno pregledati, tudi z uporabo tehničnih pripomočkov in razstavljanjem, opremo, stroje, naprave, blago, ki je v prostoru oziroma objektu oziroma na ali v zemljišču in tudi ugotavljati namensko uporabo trošarinskih izdelkov. Vse, kar je predmet pregleda, lahko carinik in inšpektor tudi fotografirata ali posnameta na drug nosilec vizualnih podatkov.

(1) Če cariniki ali inšpektorji pri izvajanju ukrepa iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena naletijo na fizični odpor ali če tak odpor utemeljeno pričakujejo, lahko zahtevajo pomoč policije.
(2) Če oseba, pri kateri se opravlja pregled prostorov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, temu nasprotuje, se pregled teh prostorov lahko opravi na podlagi odločbe pristojnega sodišča v skladu z določbami Zakona o prekrških, ki urejajo hišno preiskavo.
(3) Če oseba iz prejšnjega odstavka izvedbi pregleda še vedno nasprotuje ali se to utemeljeno pričakuje, se lahko zahteva pomoč policije.
(4) Pri pregledu stanovanjskega prostora v skladu s prejšnjim odstavkom morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Pregled stanovanjskega prostora je omejen na del stanovanjskega prostora, ki ga je treba pregledati za dosego namena carinske preiskave.

(1) Pooblaščena uradna oseba lahko zadrži tistega, ki ga zaloti pri kršitvi carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, če bi se ta lahko s samovoljnim odhodom s kraja kršitve izognil sankcioniranju oziroma izvedbi nadaljnjega postopka. Zadržanje lahko traja do prihoda policije oziroma najdlje 2 uri.
(2) Pooblaščena uradna oseba zadržano osebo takoj seznani z razlogi zadržanja in ji zadrži osebne dokumente.
(3) Pooblaščena uradna oseba lahko zadržano osebo brez posebne odredbe privede k prekrškovnemu organu ali preda policiji, da izvede ustrezne ukrepe v skladu s svojimi pooblastili.

(1) Pooblaščena uradna oseba lahko pri opravljanju nalog uporabi sredstva za vklepanje, fizično silo, palico in sredstva za pasivizacijo.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko uporabijo, kadar je osebo treba zadržati, pa se temu upira ali kadar je to potrebno zaradi odvrnitve napada na pooblaščeno uradno osebo.
(3) Pri izbiri prisilnega sredstva mora pooblaščena uradna oseba paziti, da se ne uporabi hujše sredstvo, če se isti namen lahko doseže z blažjim. Pri uporabi prisilnih sredstev je potrebno spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo.
(4) Način uporabe prisilnih sredstev iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.

(1) Kadar so podani razlogi za sum, da se kršijo ali so se kršili carinski oziroma trošarinski predpisi ali drugi predpisi, za izvajanje katerih je pristojna služba, lahko carinik oziroma inšpektor kot ukrep carinske oziroma trošarinske kontrole ali carinske preiskave, z namenom in je verjetno domnevati, da bi našli skrito blago oziroma dokumente, ki so predmet ali dokaz navedenih kršitev, opravi pregled osebe:
1. ki se nahaja na mejnem prehodu oziroma prehaja carinsko črto;
2. ki se nahaja na katerem koli prevoznem sredstvu ali objektu v primerih iz prvega odstavka 27. člena in prvega odstavka 28. člena tega zakona;
3. ki zapušča ali vstopa v prostor, namenjen za skladiščenje blaga, ki ni bilo sproščeno v prost promet, ali trošarinskih izdelkov, ki niso bili sproščeni v porabo, oziroma v luko ali na kraj prispetja ladje ali pristanka letala oziroma drugi kraj pristanka letala, ki je prispelo ali od koder zapušča carinsko območje.
(2) Pregled osebe po prejšnjem odstavku obsega pregled vsega, kar oseba nosi na telesu ali s seboj, pri čemer se ugotavlja, ali ima pri sebi oziroma s seboj stvari, ki so predmet kršitev carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov.
(3) V primeru, ko obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da oseba iz prvega odstavka tega člena tihotapi mamila ali druge predmete kaznivega dejanja tako, da jih prenaša v telesu, se izroči organom policije.

Kadar delavec službe pri opravljanju nalog službe povzroči tretji osebi škodo, odgovarja za povzročeno škodo država po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost.

(1) Posameznik, ki meni, da so bile z ravnanjem pooblaščenih uradnih oseb kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v roku 30 dni od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na Generalni carinski urad.
(2) Podrobnejši postopek za reševanje pritožb predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.

(1) Generalni carinski urad zagotovi strokovno pravno pomoč pooblaščeni uradni osebi, zoper katero je uveden kazenski ali odškodninski postopek zaradi opravljanja nalog službe, ki jih je po oceni službe opravila v skladu s predpisi.
(2) Oceno skladnosti opravljanja nalog glede na predpise, poda komisija, ki jo imenuje generalni direktor.

(1) Policija je dolžna nuditi carinskim organom vso potrebno pomoč in zaščito pri opravljanju nalog službe.
(2) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki pri opravljanju svojih nalog ugotovijo, da je kršena carinska oziroma trošarinska zakonodaja oziroma obstaja možnost, da se bo to zgodilo, so dolžni o ugotovitvah v najkrajšem možnem času obvestiti carinski organ.

(1) Služba zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakoni in drugimi predpisi določenih nalog neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov.
(2) Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov, pooblaščene uradne osebe niso dolžne o tem obvestiti osebe, na katere se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.
(3) Če pooblaščene uradne osebe zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti vodijo zbirke podatkov, dolžni brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke.

(1) Služba lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih in drugih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti.
(2) Pogodbeni obdelovalec opravlja posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih in drugih podatkov v okviru pooblastil, ki jih je opredelila služba in jih ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi pogoje in ukrepe za zagotovitev varstva in zavarovanja osebnih in drugih podatkov.
(3) Pogodbeni obdelovalec ali organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca, mora osebne in druge podatke, ki jih je pogodbeno obdeloval, nemudoma vrniti službi, v naslednjih primerih:
1. v primeru spora med službo in pogodbenim obdelovalcem;
2. v primeru prenehanja pogodbenega obdelovalca;
3. na podlagi zahteve službe.
(4) V vseh navedenih primerih, mora pogodbeni obdelovalec vrniti ali komisijsko, v prisotnosti pooblaščene osebe službe, uničiti tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Na podlagi pisne zahteve pogodbenega obdelovalca, ki izkaže pravni interes za uvedbo sodnega ali drugega postopka, se morebitne kopije teh podatkov ne uničijo, temveč jih pooblaščena oseba službe osebno prevzame, napiše o tem uradni zaznamek in jih shrani v prostorih službe za uporabo v morebitnih sodnih ali drugih postopkih.
(5) Organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca, brez odlašanja po uradni dolžnosti preda pooblaščeni osebi službe tudi vse morebitne kopije osebnih in drugih podatkov, ki jih je pogodbeni obdelovalec pogodbeno obdeloval. Služba te podatke komisijsko uniči.

(1) Služba upravlja zbirke osebnih in drugih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog službe v zvezi z izvajanjem carinskih pooblastil zbirajo, uporabljajo in vzdržujejo delavci službe, in sicer:
1. evidenca pisnih carinskih deklaracij;
2. evidenca izdanih carinskih dovoljenj;
3. evidenca imetnikov trošarinskih dovoljenj in oproščenih uporabnikov;
4. evidenca trošarinskih zavezancev in malih proizvajalcev vina in žganja;
5. evidenca o kršitvah carinskih, trošarinskih in drugih predpisov za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
6. evidenca pridobljenih in posredovanih informacij;
7. evidenca carinskih in trošarinskih kontrol, carinskih preiskav ter inšpekcijskih nadzorov;
8. evidenca uporabe strelnega orožja;
9. evidenca o pobiranju dajatev;
10. evidenca predloženih splošnih in skupnih instrumentov zavarovanja carinskega in trošarinskega dolga;
11. evidenca zavezancev za plačilo in pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor;
12. evidenca trošarinskih dokumentov;
13. evidenca upravičencev do vračila trošarine;
14. evidenca poročevalskih enot, podjetij in deklarantov v zvezi z zbiranjem statističnih podatkov, za katere je pristojna služba;
15. evidenca davčnih zastopnikov, nepooblaščenih prejemnikov ter oseb, ki vlagajo prijave o posameznih poslih;
16. evidenca o izdanih dovoljenjih za opravljanje zastopanja v carinskih zadevah;
17. evidenca imetnikov licence za zastopanje v carinskih zadevah;
18. evidenca o prisilni izterjavi dajatev;
19. evidence, predpisane z drugimi predpisi, predpisi Skupnosti ter mednarodnimi pogodbami.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje skupne osebne podatke fizičnih oseb:
1. osebno ime;
2. rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj, država);
3. spol;
4. naslov stalnega oziroma začasnega bivališča;
5. enotno matično številko občana;
6. davčno številko;
7. državljanstvo;
8. izobrazbo;
9. številko osebne listine: potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, maloobmejna prepustnica;
10. vse potrebne službene ali domače kontaktne telefonske številke.
(3) Za pravne osebe in druge osebe, ki opravljajo dejavnost, evidence iz prvega odstavka tega člena vsebujejo naslednje skupne podatke:
1. davčno številko;
2. matično številko;
3. firmo, sedež in naslov (naselje, ulica, hišna številka, pošta, država);
4. vse potrebne službene ali domače kontaktne številke telefonov in telefaksov;
5. osebno ime ter rojstne podatke iz 2. točke prejšnjega odstavka in enotno matično številko občana (EMŠO) odgovornih oseb;
6. naslov službene kontaktne elektronske pošte.
(4) Podatki, navedeni v drugem in tretjem odstavku tega člena, se lahko pridobijo neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ali iz evidenc drugih organov v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi pogodbami.

(1) Poleg skupnih osebnih in drugih podatkov, vsebujejo posamezne evidence še naslednje podatke:
1. evidenca pisnih carinskih deklaracij: podatki iz pisnih carinskih deklaracij, kot so opredeljene v carinskih predpisih;
2. evidenca izdanih carinskih dovoljenj: številka, datum in izdajatelj dovoljenja, vrsta dovoljenja, veljavnost dovoljenja, kršitve dovoljenja, datum in razlogi ter trajanje odvzema dovoljenja, podaljševanje veljavnosti dovoljenja;
3. evidenca imetnikov trošarinskih dovoljenj in oproščenih uporabnikov: podatki o imetniku dovoljenja in oproščenem uporabniku, nadzorni carinski organ, vrsta in datum izdaje dovoljenja, lokacija in šifra skladišča ter datum začetka poslovanja, vrsta trošarinskih izdelkov, podatki o količinah trošarinskih izdelkov na zalogi oziroma o odobrenih količinah trošarinskih izdelkov, podatki o predloženi garanciji, datum in razlog odvzema dovoljenja;
4. evidenca trošarinskih zavezancev in malih proizvajalcev vina in žganja: podatki o trošarinskem zavezancu ter odgovorni osebi, naziv in šifra dejavnosti zavezanca, datum pričetka in konca opravljanja dejavnosti, nadzorni organ, vrsta trošarinskih izdelkov, tip trošarinskega zavezanca, podatki o imetništvu kotla za žganjekuho in prostornini kotla ter podatki o površini vinograda;
5. evidenca o kršitvah carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba: podatki o ugotovljenih kršitvah carinskih in trošarinskih predpisov ter drugih predpisov ter o kršiteljih; podatki o ukrepih zoper kršitelje, in sicer podatki o začetih postopkih o prekršku po uradni dolžnosti, podatki o podanih predlogih za vodenje postopka o prekršku, podatki o vloženih obdolžilnih predlogih; izrečene sankcije za prekršek, podatki o odstopu podatkov drugim državnim organom, pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje, za katere carinski organi niso pristojni; podatki o sankcioniranju kršiteljev, kadar o tem ne odloča carinski organ in je podal predlog za postopek o prekršku ali obdolžilni predlog oziroma je odstopil podatke drugim organom, pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje;
6. evidenca pridobljenih in posredovanih informacij: podatki o informaciji, kraju dogodka, odhodnem in namembnem kraju, blagu in poti blaga, pošiljatelju in prejemniku blaga, razlogih za pregled, organu, kateremu je bila informacija poslana, povratnih informacijah, narodnosti, vzdevku in fizičnih posebnostih oseb, na katere se informacije nanašajo, transportnem sredstvu, registrski oznaki in številki vozila ter podjetju, fotografije in ostala dokumentacija, ki se nanaša na informacijo, podatki o opravljenih analizah pridobljenih informacij, podatki o prejetem klicu na anonimni telefon, vključno z zvočnim zapisom prejetega klica;
7. evidenca carinskih in trošarinskih kontrol, carinskih preiskav ter inšpekcijskega nadzora: podatki o kraju, času in drugih okoliščinah opravljanja ukrepa, o osebah, prevoznih sredstvih in drugih objektih, ki so predmet kontrole, nadzora oziroma carinske preiskave ter poteku in ugotovitvah le-teh;
8. evidenca uporabe strelnega orožja: podatki o pooblaščeni uradni osebi, ki je uporabila strelno orožje, podatki o osebi, zoper katero je bilo uporabljeno strelno orožje, podatki o dogodku, v katerem je bilo uporabljeno ter ocena uporabe strelnega orožja;
9. evidenca o pobiranju dajatev: podatki iz carinskih deklaracij in obračunov, upravnih odločb in trošarinskih obračunov, ki se nanašajo na obračun dolga; datum vročitve obračuna oziroma odločbe, podatke, ki jih je dolžan voditi carinski organ za knjiženje carin in trošarin, podatki o povračilu, odlogu ali odpustu dolga, podatki o plačilu dolga iz instrumenta zavarovanja;
10. evidenca predloženih splošnih in skupnih instrumentov zavarovanja carinskega in trošarinskega dolga: podatki o predlagatelju instrumenta zavarovanja in garantu, znesek, veljavnost in rok vnovčitve instrumenta zavarovanja;
11. evidenca zavezancev za plačilo in pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor: podatki o prenesenih količinah sladkorja v naslednje tržno leto, podatki o količinah proizvedenega sladkorja;
12. evidenca trošarinskih dokumentov: podatki iz trošarinskih dokumentov, kot so opredeljeni v trošarinskih predpisih;
13. evidenca upravičencev do vračila trošarine: skupna površina zemljišč po katastrskih kulturah, podatki o računu, znesek vrnjene trošarine;
14. evidenca poročevalskih enot (v nadaljnjem besedilo: PE), podjetij in deklarantov v zvezi z zbiranjem statističnih podatkov, za katere je pristojna služba: datum zavezanosti, prvega poročanja in prenehanja poročanja, vrednost mesečne trgovine z državami članicami glede na tok blaga; podatek ali ima podjetje aktivno ali pasivno trgovino; velikost podjetja; dejavnost podjetja po Splošni klasifikaciji dejavnosti, status podjetja glede na statistični prag; ali PE opravlja posle oplemenitenja, prioriteta PE; posebne zabeležke v zvezi s podjetjem in njegovo trgovino; način poročanja; značilne napake v posredovanih podatkih; podatek, ali podjetje trguje s tretjimi državami ali samo znotraj EU ali oboje, podatki o kontaktnih osebah;
15. evidenca davčnih zastopnikov, nepooblaščenih prejemnikov ter oseb, ki vlagajo prijave o posameznih poslih: podatki o imetniku trošarinskega skladišča v drugi državi članici, podatki o dobavah trošarinskih izdelkov, podatki o instrumentu zavarovanja;
16. evidenca o izdanih dovoljenjih za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah: seznam pooblaščenih oseb za podpisovanje carinskih deklaracij;
17. evidenca imetnikov licence za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah: firma družbe v kateri je imetnik licence zaposlen oziroma družbe, ki ga je pooblastila za podpisovanje carinskih deklaracij;
18. evidenca o prisilni izterjavi dajatev: podatki iz sklepov o prisilni izterjavi dajatev, podatki o plačilih ter o poteku postopka prisilne izterjave dajatev.
(2) Posameznik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidencah:
1. iz 1., 2., 3., 4., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi, za carinske preiskave iz 7. točke pa po zaključku preiskave;
2. iz 5. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku, če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;
3. iz 6. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona po arhiviranju podatkov.
(3) Podatki se hranijo:
1. v evidencah iz 1., 2., 7., 9., 10., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona v skladu s carinskimi predpisi in predpisi o trošarinah;
2. v evidencah iz 8. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona dve leti po vnosu podatkov oziroma do pravnomočnega končanja pravnih postopkov v zvezi z uporabo strelnega orožja;
3. v evidencah iz 5. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona do izbrisa obsodbe ali kazni, če te ni, pa do zastaranja pregona;
4. v evidencah iz 6., 11. in 14. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona do pet let;
5. v evidencah iz 3., 4., 12., 13. in 15. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona dokler traja trošarinski nadzor.
(4) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.
(5) Arhivsko gradivo, ki vsebuje tajne podatke iz evidenc, določenih v 35. členu tega zakona, ki ga služba preda pristojnim arhivom na podlagi predpisov, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive, je v državnih arhivih dostopno po 75 letih od njihovega nastanka, razen, če ni z zakonom drugače določeno.

(1) Za namene zbiranja, obdelave, shranjevanja, posredovanja, uporabe in arhiviranja podatkov, vsebovanih v evidencah iz 35. člena tega zakona, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in podatkov, ki pomenijo poslovne skrivnosti, če ni s tem zakonom ali drugim predpisom drugače določeno.
(2) Način ravnanja z zaupnimi podatki, vsebovanimi v evidencah iz 35. člena tega zakona ter drugimi zaupnimi podatki službe, ter način varovanja teh podatkov, predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.

(1) Za delavce službe se uporabljajo splošni in posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Delavci službe so pooblaščene uradne osebe in drugi delavci, zaposleni v službi (v nadaljnjem besedilu: delavci službe).

(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog službe lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja delavcev v državnih organih, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. ima ustrezne zdravstvene in psihofizične sposobnosti;
2. ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, storjeno z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti;
3. ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje točke;
4. je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
(2) Generalni carinski urad lahko zbere o osebi, ki želi skleniti delovno razmerje v službi, z njeno pisno privolitvijo, še podatke, na podlagi katerih se ugotavlja varnostne zadržke za delo v službi.
(3) Ostali pogoji za zasedbo delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb se določijo v aktu, ki ga na predlog ministra, pristojnega za finance, sprejme vlada.

(1) Če je bil delavec službe obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona ali zaradi katerega koli kaznivega dejanja, storjenega na delu ali v zvezi z delom v službi, mora sodišče pravnomočno sodbo poslati Generalnemu carinskemu uradu.
(2) Delavcu službe preneha delovno razmerje z dnem vročitve ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ki ga izda generalni direktor oziroma direktor na podlagi pravnomočne sodbe iz prejšnjega odstavka.

Odločbe o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja ter druge odločbe, ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, izdaja za delavce carinskega urada direktor urada, če ni s tem zakonom ali drugimi zakoni drugače določeno.

(1) Oseba, ki je sklenila delovno razmerje za opravljanje nalog carinika oziroma inšpektorja, mora v roku najkasneje enega leta po sklenitvi delovnega razmerja oziroma po razporeditvi na to delovno mesto, opraviti strokovni izpit. Carinik oziroma inšpektor, v času do opravljenega strokovnega izpita, opravlja svoje naloge pod nadzorom in odgovornostjo mentorja.
(2) Osebi, ki je sklenila delovno razmerje za opravljanje nalog carinika oziroma inšpektorja in ne opravi strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje po poteku odpovednega roka.
(3) Delavec iz prvega odstavka tega člena, ki je razporejen na delovno mesto carinika oziroma inšpektorja in ne opravi strokovnega izpita, se razporedi na delovno mesto, ki ga je opravljal pred tem, oziroma v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo razporejanje delavcev v državnih organih.
(4) Rok iz prvega odstavka tega člena se lahko iz opravičenih razlogov podaljša.
(5) Podrobnejša merila, vsebino in način izvajanja izpita iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.

(1) Delavci, ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb, morajo stalno izpopolnjevati svoja strokovna znanja, se usposabljati in udeleževati preverjanj strokovne usposobljenosti, ki jih organizira služba.
(2) Z aktom iz petega odstavka 42. člena tega zakona se določijo tudi vsebina, način in merila za strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in preverjanje strokovne usposobljenosti.

(1) Generalni direktor lahko z odločbo odvzame pooblaščeni uradni osebi pravico izvajati carinska pooblastila:
1. če se ugotovi, da je le-ta uporabila pooblastila v nasprotju s tem zakonom in drugimi predpisi;
2. če se v disciplinskem postopku z dokončno odločbo ugotovi, da je huje kršila delovne obveznosti in dolžnosti;
3. če opravlja dela iz 53. člena tega zakona.
(2) Delavca iz prejšnjega odstavka generalni direktor oziroma direktor razporedi na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim. Če delavec ponujeno delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim, odkloni ali če mu takega delovnega mesta v istem ali drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje.
(3) Delavcu iz prvega odstavka tega člena se odvzamejo službena izkaznica, službena obleka in orožje.

(1) Delavec opravlja delo na delovnem mestu, za katero je sklenil delovno razmerje oziroma na katero je razporejen.
(2) Ne glede na določila v drugih predpisih, ki urejajo razporejanje delavcev, se lahko delavec, za določen ali nedoločen čas razporedi na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim. Delavca se lahko razporedi na drugo delovno mesto v okviru Generalnega carinskega urada oziroma carinskega urada ali iz enega v drug carinski urad oziroma iz carinskega urada v Generalni carinski urad in obratno.
(3) Delavec je lahko razporejen iz enega v drug carinski urad tudi na lastno željo. Razporeditev se opravi na podlagi predhodnega mnenja direktorja carinskega urada, iz katerega delavec odhaja oziroma v katerega prihaja.
(4) V primeru, da je novi kraj opravljanja dela v primeru razporeditve za določen čas od dotedanjega kraja opravljanja dela oddaljen več kot 150 km, v primeru razporeditve za nedoločen čas pa več kot 100 km, je mogoče delavca razporediti le z njegovim soglasjem.
(5) Razporeditev za določen čas lahko traja največ dvanajst mesecev, z možnostjo podaljšanja za še šest mesecev.
(6) Za razporejanje delavcev iz enega v drug carinski urad oziroma iz carinskega urada v Generalni carinski urad in obratno je pristojen generalni direktor.

(1) Delavec, ki je razporejen v skladu s prejšnjim členom v drug kraj, ima pravico:
1. do povračila potnih stroškov, če se na delo v drug kraj vozi vsakodnevno;
2. do nadomestila za ločeno življenje zaradi povračila stroškov prehrane, zagotovitve in plačila stroškov prenočišča za čas razporeditve in prevoznih stroškov do kraja stalnega bivališča enkrat tedensko, če začasno biva v kraju dela, ker se po oceni generalnega direktorja ali direktorja ne more voziti vsakodnevno na delo;
3. do povračila stroškov selitve, če se je zaradi razporeditve preselil v drug kraj.
(2) Delavec, ki je razporejen na lastno željo, nima pravice do nadomestila stroškov za ločeno življenje in do zagotovitve prenočišča ali povračila stroškov selitve, če se je preselil.

Delavcu, ki je v skladu s 45. členom tega zakona za nedoločen čas razporejen v drug kraj, v katerega se po oceni generalnega direktorja oziroma direktorja ne more vsakodnevno voziti na delo, mora Generalni carinski urad v treh letih zagotoviti ustrezno stanovanje. Če Generalni carinski urad delavcu v navedenem roku ustreznega stanovanja ne zagotovi ali če z njim o tem ne doseže sporazuma, je potrebno delavca vrniti na delo, ki ga je opravljal pred razporeditvijo.

Kadar je potrebno delavca razporediti na drugo delovno mesto zaradi ukinitve organizacijske enote ali trajnega povečanja obsega dela v drugi organizacijski enoti oziroma zaradi reorganizacije službe, se določbe tretjega in četrtega odstavka 45. člena tega zakona pri razporejanju ne upoštevajo. Delavec ima v tem primeru pravico do povračila stroškov iz 46. člena tega zakona, vse do ustrezne rešitve stanovanjskega vprašanja.

(1) Odločba o razporeditvi mora biti delavcu vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela. Delavec mora pričeti z delom na novem delovnem mestu z dnem, določenim v odločbi.
(2) Z odločbo o razporeditvi se določijo tudi pravice iz 46. in 47. oziroma 48. člena tega zakona.
(3) Ugovor ne zadrži izvršitve odločbe.

(1) Zaradi izvajanja nalog službe so delavci dolžni opravljati delo tudi v manj ugodnem delovnem času.
(2) Delo v manj ugodnem delovnem času je:
1. delo v neenakomernem delovnem času;
2. delo v deljenem delovnem času;
3. delo v izmenah;
4. delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih;
5. delo preko polnega delovnega časa;
6. popoldansko in nočno delo;
7. pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali na domu.
(3) Delo v neenakomernem delovnem času oziroma v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti v deljenem delovnem času, ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v popoldanskem in nočnem času, s prerazporeditvijo v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti.

(1) Kot delo v izmenah se šteje delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času. Kot delo v izmenah se šteje tudi delo v turnusu, ko se delo opravlja po razporedu 12 ur, sledi pa mu 24 ali 48 ur počitka, in delo po posebnem razporedu, ko se delo sicer opravlja dopoldne, popoldne in v nočnem času, vendar ne v enakomernem zaporedju.
(2) Za delo v popoldanski izmeni se šteje delo, če delavec izpolni najmanj 75% dnevne delovne obveznosti po 12. uri.
(3) Za delo v nočni izmeni se šteje delo, če delavec izpolni najmanj 75% dnevne delovne obveznosti po 22. uri.
(4) Za izmensko delo v turnusu se šteje delo v nočni izmeni in delo v dnevni izmeni, opravljeno po 15. uri.
(5) Za izmensko delo po posebnem razporedu se šteje delo, opravljeno v času od 16. ure do 7. ure zjutraj.

(1) Pripravljenost za delo je delo v manj ugodnem delovnem času, pri katerem mora biti delavec službe v pripravljenosti za delo na delovnem mestu, na določenem kraju ali na domu.
(2) Pripravljenost za delo se ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti, razen če je delavec službe med pripravljenostjo za delo na delovnem mestu ali na določenem kraju dela.
(3) Generalni direktor določi primere in način izvajanja pripravljenosti za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali na domu.

(1) Višji upravni delavci in upravni delavci ne smejo biti člani uprave ali nadzornega sveta gospodarske družbe, družbeniki v osebnih družbah ali samostojni podjetniki posamezniki in opravljati dela, ki je nezdružljivo z opravljanjem dejavnosti službe. Prepoved članstva v upravi ali nadzornih svetih družb ne velja za delavce, ki jih v te organe imenuje država kot svoje predstavnike.
(2) Podrobnejše določbe o tem, katero delo višji upravni delavci in upravni delavci ne smejo opravljati, določi minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(3) Za vrednotenje posebnih prepovedi in omejitev iz tega člena pripada višjim upravnim delavcem in upravnim delavcem službe poseben dodatek. Višino dodatka določi vlada.

(1) Pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati carinske ali trošarinske kontrole, predhodnega preverjanja izpolnjevanja pogojev, inšpekcijskih nadzorov, carinskih preiskav in izterjave pri pravni osebi, če je z večinskim lastnikom ali članom uprave ali nadzornega sveta pravne osebe:
1. v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski pa do četrtega kolena, v zakonu ali svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala;
2. v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojenca ali posvojitelja, rejnika ali rejenca.
(2) V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati v prejšnjem odstavku navedenih ukrepov tudi pri fizični osebi.

(1) Delavec službe ne sme uporabljati informacij, podatkov ali ugotovitev, ki jih pozna ali ima do njih dostop pri opravljanju nalog službe, v neslužbene namene.
(2) Delavec službe ne sme uporabljati in dajati informacij, podatkov in ugotovitev za doseganje kakršne koli premoženjske ali druge koristi za sebe ali za drugo osebo.
(3) Dolžnost varovanja uradne, poslovne in druge tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v službi.

(1) Pooblaščene uradne osebe so dolžne med stavko zagotoviti nemoteno opravljanje naslednjih nalog:
1. carinski nadzor nad blagom, potniki in prevoznimi sredstvi;
2. odobravanje carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, obračunavanje ali zaračunavanje carin;
3. kontrolo blaga, katerega uvoz oziroma izvoz sta posebej urejena;
4. devizno valutno kontrolo v mednarodnem potniškem in obmejnem prometu s tujino;
5. preprečevanje in odkrivanje carinskih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj, storjenih v carinskem postopku;
6. preprečevanje in odkrivanje prekrškov pri iznašanju iz države ali prinašanju v državo domače in tuje valute;
7. vodenje upravnega postopka na prvi in drugi stopnji ter postopka o prekrških na prvi stopnji.
(2) Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb, ki so dolžne med stavko zagotoviti nemoteno opravljanje v prejšnjem odstavku navedenih nalog, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(3) Za vrednotenje omejitev, ki izhajajo iz tega člena, določi vlada za delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb, določenih v skladu s prejšnjim odstavkom, poseben dodatek.
(4) Vlada določi poseben dodatek iz prejšnjega odstavka na podlagi kriterijev za določitev tega dodatka, ki veljajo za delovna mesta delavcev v državni upravi, ki so dolžni med stavko zagotavljati nemoteno opravljanje nalog v skladu z zakonom.

(1) Služba je dolžna upoštevati posebne predpise, s katerimi se urejata varnost in zdravje delavcev pri delu, delavci pa so odgovorni, da z največjo možno skrbjo varujejo svojo lastno varnost in zdravje pri delu, kakor tudi varnost in zdravje drugih oseb, če je to odvisno od njihovega ravnanja.
(2) Minister, pristojen za finance, izda, na predlog generalnega direktorja, pravilnik o varstvu pri delu, s katerim podrobneje določi organizacijo in izvajanje varstva pri delu, medsebojne obveznosti in odgovorne osebe na posameznih ravneh.

Kadar opravljajo cariniki kontrolo prometa s tujino v železniških prometnih sredstvih, imajo pravico do brezplačnega prevoza z njimi in pravico do zavarovanja, kot jo imajo potniki, ki so plačali takšen prevoz.

(1) Pooblaščenim uradnim osebam pripada za vsako začeto leto delovne dobe v carinski službi nad 5 let, dodatek na stalnost v višini 0,5% osnovne plače.
(2) V delovno dobo iz prejšnjega odstavka se všteva tudi delovna doba, ki jo je pooblaščena uradna oseba dosegla v carinski službi na delovnem mestu s statusom delavca službe v temeljni dejavnosti.

(1) Pooblaščenim uradnim osebam, ki so iz poslovnih razlogov premeščene v drug državni organ, se za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v carinski službi, če je po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, v katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost.
(2) Javnemu uslužbencu, ki je iz poslovnih razlogov premeščen na delo v carinsko službo, se za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost.

(1) Uprava zavaruje pooblaščene uradne osebe za primer nesreče pri delu, dodatno pa zavaruje posamezne pooblaščene uradne osebe za nesrečo pri delu, katere posledica je smrt ali trajna izguba splošne delovne zmožnosti, če opravljajo delo, ki je zdravju in življenju posebno nevarno.
(2) Delovna mesta, na katerih so pooblaščene uradne osebe dodatno zavarovane, določi z odločbo generalni direktor.

(1) Pooblaščenim uradnim osebam pripada dodatek do 20% osnovne plače za ovrednotenje posebnih pogojev dela in za pooblaščenost, dodatek do 20% osnovne plače pa pripada delavcem službe za ovrednotenje posebnih odgovornosti.
(2) Kot posebni delovni pogoj se šteje delo na prostem, pod vplivom plinov, z uporabo posebne tehnične opreme, delo pri opravljanju carinske in trošarinske kontrole, inšpekcijskih pregledov in notranjega nadzora ter delo na področju preprečevanja in odkrivanja tihotapstva in drugih kaznivih ravnanj v zvezi s carinskim in trošarinskim blagom.
(3) Kot delovna mesta s posebnimi odgovornostmi se štejejo zlasti delovna mesta vodij notranjih organizacijskih enot in njihovih pomočnikov, pomočnikov direktorjev carinskih uradov, delovna mesta vodenja postopka o prekrških, upravnega postopka v zahtevnejših zadevah, postopka izterjav, uvajanja in vzdrževanja informacijskega sistema, opravljanja carinskih in trošarinskih kontrol, inšpekcijskih pregledov, preprečevanja tihotapstva in druga posebno odgovorna delovna mesta v upravi carinskih uradov in v Generalnem carinskem uradu.
(4) Delovna mesta, na katerih delavcem pripada dodatek za ovrednotenje posebnih pogojev dela in pooblaščenost ter dodatek za ovrednotenje posebnih odgovornosti, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Višino dodatka za posamezno delovno mesto določi vlada.

(1) Za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo specifična strokovna znanja ali posebno izurjenost in so posebnega pomena za učinkovito delovanje službe, lahko vlada, na predlog ministra, pristojnega za finance, izjemoma določi višji količnik, kot ga določa splošni predpis.
(2) Pooblaščeni uradni osebi iz 19. člena tega zakona, ki opravlja naloge v specifičnih in posebej neugodnih delovnih razmerah in je pri svojem delu posebno izpostavljena nevarnosti in ogroženosti, pripada dodatek za posebno nevarnost in ogroženost. Višino tega dodatka določi vlada.

(1) Carinikom oziroma inšpektorjem na mejnem prehodu ter drugim pooblaščenim uradnim osebam, ki so pri opravljanju nalog posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, ki opravljajo naloge na terenu, so izpostavljene vremenskim in drugim škodljivim vplivom in je pri izvajanju nalog ogroženo njihovo zdravje in življenje, se plačujejo sredstva v višini 8,4% bruto plače, kot mesečna premija za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2) Sredstva se obračunajo na znesek bruto plače na enak način, kot je v zakonu o prispevkih za socialno varnost določen za obračunavanje prispevkov za štetje zavarovalne dobe s povečanjem.
(3) Sredstva se obračunavajo mesečno in vplačujejo na osebni varčevalni račun, ki se za delavce iz prvega odstavka tega člena odpre pri nosilcu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(4) Delavec lahko na podlagi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja uveljavi pravico do rente, ki se določi glede na znesek sredstev na njegovem osebnem varčevalnem računu iz prejšnjega odstavka in dopolnjeno starost, v skladu z zakonom, s katerim se ureja obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(5) Minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, določi delovna mesta carinikov oziroma inšpektorjev na mejnem prehodu ter drugih pooblaščenih uradnih oseb, ki so pri opravljanju nalog posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, na katerih se delavcem plačujejo sredstva iz prvega odstavka tega člena.

(1) Delavec službe je lahko začasno odstranjen z dela ali z delovnega mesta, če je zaloten pri hujši kršitvi delovnih obveznosti in dolžnosti, ali če je zoper njega uveden kazenski postopek za kazniva dejanja, navedena v 40. členu tega zakona, ali se zahteva uvedba postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
(2) O začasni odstranitvi z dela ali z delovnega mesta odloči generalni direktor za delavce Generalnega carinskega urada in direktorje carinskih uradov oziroma direktor za delavce carinskega urada.
(3) Delavcu, ki je začasno odstranjen z dela ali z delovnega mesta, se med trajanjem začasne odstranitve z dela ali z delovnega mesta odvzameta službena izkaznica in orožje.

(1) O disciplinski odgovornosti delavca službe na prvi stopnji odloča:
1. generalni direktor za delavce Generalnega carinskega urada in za direktorje carinskih uradov;
2. direktor carinskega urada za delavce carinskega urada.
(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka ima delavec pravico do ugovora na disciplinsko komisijo pri Generalnem carinskem uradu v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
(3) Predsednika in člane disciplinske komisije imenuje minister, pristojen za finance, za dobo štirih let. Komisija ima skupno deset članov. Vsak član ima svojega namestnika.
(4) Komisija odloča v senatu treh članov, ki jih za vsak primer posebej določi predsednik disciplinske komisije.

Organ, ki vodi disciplinski postopek, lahko odloči, da se izključi javnost, kadar se v postopku obravnavajo zadeve, ki pomenijo državno, uradno ali drugo tajnost.

Za lažjo kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti se poleg kršitev, navedenih v splošnih predpisih, ki veljajo za delavce v državnih organih, šteje tudi:
1. nepravočasno, nevestno ali malomarno opravljanje dela brez hujših posledic;
2. nepravilno in nemarno nošenje službene obleke in označb ter orožja.

(1) Za hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti se poleg kršitev, navedenih v splošnih predpisih, ki veljajo za delavce v državnih organih, štejejo tudi:
1. preprečevanje kontrolno-inšpekcijskim organom, da opravljajo svoje delo;
2. onemogočanje drugemu delavcu, da opravi svoje delo;
3. ponarejanje, predrugačenje ali potrjevanje in navajanje neresničnih podatkov v uradnih dokumentih;
4. vsako dejanje, ki ima znake katerega od kaznivih dejanj iz prvega odstavka 40. člena tega zakona;
5. prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom narkotičnih sredstev, ali uživanje med delom alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo;
6. dejanje, ki ima znake carinskega ali trošarinskega prekrška;
7. neopravičen izostanek z dela en dan ali več, če to povzroči ali bi lahko povzročilo hujše posledice za delo službe;
8. če delavec, ki je pooblaščen za vložitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, le-te ne vloži v 15 dneh, ko kakorkoli izve za storitev hujše kršitve delovne obveznosti;
9. opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem zakonitosti ali nad pravilnim vodenjem;
10. opustitev nošenja službene obleke, označb in orožja pri opravljanju nalog službe, kjer je nošenje službene obleke, označb in orožja obvezno;
11. prihod nad delo v vinjenem stanju ali pod vplivom narkotičnih sredstev;
12. dejanje ali obnašanje delavca, storjeno na delu ali izven dela, ki škoduje ugledu službe;
13. odklonitev preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda, s katerim se ugotavlja prisotnost alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo;
14. nespoštovanje oziroma kršitev pravil, določenih z internimi akti službe ali kodeksom etike.
(2) Za hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
(3) Prisotnost alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo, se ugotavlja z alkotestom ali s strokovnim pregledom.

Uvedba disciplinskega postopka za disciplinske kršitve iz 1. do 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena in kršitve, ki imajo značilnosti kaznivega dejanja, zastara v šestih mesecih od dneva, ko se je izvedelo za hujšo kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti in za storilca, oziroma v devetih mesecih od dneva, ko je bila hujša kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti storjena.

(1) Delavec službe je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo pri delu oziroma v zvezi z delom povzroči službi ali komu drugemu namenoma ali iz hude malomarnosti.
(2) Odškodninsko odgovornost delavca ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje generalni direktor ali delavec, ki ga on pooblasti.
(3) Dokončna odločba o delavčevi odgovornosti za nastalo škodo in o obveznosti povrnitve je izvršilni naslov.

(1) Za dolgoletno strokovno delo, organizacijske izboljšave pri delu, za uspehe, dosežene na posameznih področjih dela ali pri opravljanju delovnih nalog, in za prispevke h krepitvi ugleda službe se delavcem ali organizacijskim enotam službe ter drugim državnim organom, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil in posameznikom podeljujejo priznanja, delavcem službe pa tudi denarne nagrade.
(2) Priznanja in nagrade iz prejšnjega odstavka se praviloma podeljujejo ob dnevu službe. Dan službe je 8. oktober.
(3) Vrste priznanj in postopek podeljevanja priznanj in denarnih nagrad določi minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.

(1) Posamezniki, državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, društva ter druge osebe ne smejo reproducirati ali uporabljati uniforme in oznak, ki so po barvi, kroju, označbah nazivov enake ali podobne uniformi in oznakam službe.
(2) Samostojni podjetnik posameznik in pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se kaznuje za prekršek z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev.
(3) Z globo v višini od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti in samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo v višini od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(5) Predmeti, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se odvzamejo.

(1) Samostojni podjetnik posameznik se kaznuje za prekršek z globo od 400.000 do 4,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z globo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev, če:
1. v določenem roku ne predloži oziroma ne izdela zahtevanih dokumentov v skladu z drugim in tretjim odstavkom 24. člena tega zakona;
2. onemogoči izvedbo izterjave, carinske ali trošarinske kontrole ali inšpekcijskega nadzora, tako da ne dovoli vstopa, je neopravičeno nedosegljiva ali se izogiba v zvezi z drugim odstavkom 16. člena, prvim odstavkom 26. člena ter 28. čle­nom tega zakona;
3. ne zagotovi oziroma ne omogoči pogojev za nemoteno opravljanje carinske ali trošarinske kontrole ali inšpekcijskega nadzora v zvezi s tretjim odstavkom 21. člena tega zakona;
4. onemogoča cariniku oziroma inšpektorju izvedbo ukrepov v zvezi s 27., 29.b ali 30. členom tega zakona.
(2) Z globo od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 100.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Prekršek stori, kdor se nedostojno ali žaljivo vede do pooblaščene uradne osebe pri uradnem poslovanju ali zaradi uradnega poslovanja ali ne upošteva odrejenega zakonitega ukrepa pooblaščene uradne osebe oziroma onemogoča izvedbo uradnega dejanja.
(2) Prekršek stori tudi, kdor se ne odzove vabilu inšpektorja iz prvega odstavka 23. člena tega zakona.
(3) Prekršek stori, kdor na zahtevo carinika oziroma inšpektorja ne omogoči vpogleda v osebne dokumente v zvezi z 22. členom tega zakona.
(4) Za prekršek iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se posameznik kaznuje z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev, samostojni podjetnik posameznik, ki stori ta prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti pa z globo od 100.000 do 200.000 tolarjev.
(5) Odgovorni osebi samostojnega podjetnika posameznika in pravne osebe, ki storita prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznujeta za prekršek z globo od 80.000 do 200.000 tolarjev.

(1) Z dnem pričetka veljavnosti tega zakona se dosedanje carinarnice preimenujejo v carinske urade.
(2) Uprava mora uskladiti notranjo organizacijo in delo z določbami tega zakona najkasneje v enem letu od dneva pričetka veljavnosti tega zakona.
(3) Do zamenjave se uporabljajo sedanje table, oznake, pečati, štampiljke in žigi carinarnic ter njihovih organizacijskih enot, obrazci in službene izkaznice delavcev v organih službe.

(1) Delavci službe, ki so na dan pričetka veljavnosti tega zakona opravljali delo, za katero nimajo ustrezne stopnje strokovne izobrazbe, lahko to delo opravljajo še naprej, vendar morajo izobrazbo dopolniti v petih letih od pričetka veljavnosti tega zakona.
(2) Delavci iz prejšnjega odstavka, ki imajo nad 15 let delovnih izkušenj na enakih delovnih mestih ali na delovnih mestih podobne zahtevnosti in delo uspešno opravljajo, in delavci, katerih usposobljenost za opravljanje dela je bila posebej preverjena v skladu s predpisi, ki so bili uveljavljeni pred 25. 6. 1991, lahko to delo še naprej opravljajo.

(1) Do sprejema predpisov o obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju se sredstva iz prvega odstavka 64. člena tega zakona vplačujejo kot dolgoročna rezervacija za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2) Sredstva se obračunavajo mesečno in vplačujejo na osebni varčevalni račun, ki se za delavca iz prvega odstavka 64. člena tega zakona odpre pri banki. Sredstva na osebnem varčevalnem računu se obravnavajo kot dolgoročno vezana bančna vloga.
(3) Po uveljavitvi predpisov o obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju se sredstva na bančni vlogi iz prejšnjega odstavka prenesejo na osebni varčevalni račun, ki se za delavca iz prvega odstavka 64. člena tega zakona odpre pri nosilcu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in se koristijo v skladu s predpisi o obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju.

(1) Določbe drugega in četrtega odstavka 66. člena tega zakona se pričnejo uporabljati z dnem imenovanja disciplinske komisije. Disciplinska komisija iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona mora biti imenovana v enem mesecu od dneva pričetka veljavnosti tega zakona.
(2) Disciplinski postopki, začeti pred imenovanjem disciplinske komisije iz prejšnjega odstavka, se dokončajo po postopku, ki je veljal pred uveljavitvijo tega zakona.

Do ustanovitve ustreznega stanovskega združenja se uporablja kodeks etike iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona, ki ga sprejme generalni direktor in konferenca Sindikata carinikov Slovenije.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o carinski službi (Uradni list RS, št. 1/91-I, 58/93 in 65/93).
(2) Do izdaje izvršilnih predpisov na podlagi tega zakona, vendar najdalj eno leto od uveljavitve tega zakona, se še naprej uporabljajo naslednji predpisi:
1. uredba o barvi in oznakah službene obleke v Republiški carinski upravi (Uradni list RS, št. 15/94 in 18/94 – popr.),
2. pravilnik o službeni obleki delavcev v organih carinske službe (Uradni list RS, št. 17/94),
3. pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenih uradnih oseb organov carinske službe (Uradni list RS, št. 16/94),
4. pravilnik o nošenju, uporabi in hrambi orožja pooblaščenih uradnih oseb carinske službe (Uradni list RS, št. 42/95),
5. pravilnik o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev v organih carinske službe (Uradni list RS, št. 5/92),
6. odredba o krajevni pristojnosti carinskih organov (Uradni list RS, 62/96 in pop. št. 75/96),
7. uredba o določitvi mejnih prehodov za obmejni promet in kmetijskih prehodnih mestih, na katerih kontrolo prehajanja čez državno mejo opravljajo carinski organi (Uradni list RS, št. 23/94).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe četrtega odstavka 16. člena tega zakona, ki začne veljati 1. julija 2000 ter določb 78. člena tega zakona, ki pričnejo veljati 1. januarja 2000.

(1) Do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, v nadaljnjem besedilu: ZP-1) je naloga službe tudi vodenje postopka o carinskih in trošarinskih prekrških ter prekrških po tem zakonu na prvi stopnji, ki jih vodi carinski urad.
(2) Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe ZP-1 v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni, kot sledi:
1. za prekršek iz 73. člena zakona se kaznuje:
– posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in pravna oseba z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe ali državnega organa, državne organizacije ali lokalne skupnosti in posameznik z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev;
2. za prekrške iz 74. člena zakona se kaznuje:
– posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z denarno kaznijo od 400.000 do 4,000.000 tolarjev;
– pravna oseba z denarno kaznijo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev;
– posameznik z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev;
3. za prekrške iz 75. člena zakona se kaznuje:
– posameznik z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 tolarjev;
– posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 30.000 do 200.000 tolarjev.

Podzakonski akti po tem zakonu ter akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Generalnega carinskega urada in carinskih uradov se izdajo oziroma uskladijo s tem zakonom v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

(1) Inšpekcijski pregledi, ki so bili odrejeni pred uskladitvijo akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z določbami tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.
(2) Do uveljavitve določb o inšpekcijskem nadzoru v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se inšpekcijski nadzor opravlja kot inšpekcijski pregled po dosedanjih predpisih.

Določba 11. točke 12. člena ter 13. člen zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe ZP-1.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.