Na podlagi 23. člena in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in v skladu z 18. in 98. členom Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) je Občinski svet občine Škofja Loka na 2. izredni seji dne 19. 7. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990
1. UVODNE DOLOČBE
člen
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Škofja Loka od leta 1986 do leta 2000 (UVG 14/86, 3/89, Uradni list RS, št. 47/93, 13/99, 43/99, 115/00, 28/01, 116/02) in srednjeročnega plana občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (UVG 14/86, 11/87, 3/89, Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00 28/01, 116/02), v nadaljevanju: prostorski plan, katerih strokovna gradiva sta izdelala URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana in Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, v letu 2003.
(2) Sestavni del prostorskih sestavin plana je tudi urbanistična zasnova mesta Škofja Loka.
2. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Škofja Loka so prostorski akt, s katerim občina določa osnovne usmeritve za urejanje prostora in varstvo okolja.
3. člen
(1) Prostorski plan vsebuje:
– besedilo odloka,
– grafične prikaze v merilu 1:25.000,
– zasnova primarne rabe,
– zasnova vodnega gospodarstva,
– zasnova mineralnih surovin,
– zasnova varstva okolja,
– zasnova varstva pred hrupom,
– zasnova poselitve,
– zasnova prometnega omrežja,
– zasnova vodooskrbe,
– zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod,
– zasnova oskrbe z električno energijo,
– zasnova oskrbe s plinom,
– zasnova ohranjanja narave,
– zasnova varstva kulturne dediščine,
– načini urejenja s PIA,
– grafične prikaze v merilu 1:5.000,
– namenska raba površin,
– za urbanistično zasnovo še v merilu 1:7.500:
– namenska raba površin,
– prometno urejanje,
– zeleni sistem,
– varstvo pred hrupom,
– načini urejanja,
– ohranjanje narave,
– varstvo kulturne dediščine,
– splošne podatke o aktu in postopkih,
– obrazložitev usmeritev iz odloka o prostorskem planu,
– mnenja ministrstev, organov in organizacij,
– sklep vlade.
(2) Grafični prikazi so sestavni del odloka in so izdelani v analogni in digitalni obliki. Digitalna vsebina plana obsega: namensko rabo površin s podatki o načinih urejanja s PIA, območja naravnih vrednot, območja kulturne dediščine, območja varstva vodnih virov. Digitalni grafični prikazi so izdelani na geodetski podlogi digitalnega katastrskega načrta (DKN) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo.
4. člen
Prostorski plan določa:
1. UVODNE DOLOČBE
2. OBMOČJE PROSTORSKEGA PLANA
3. SKUPNI INTERESI IN CILJI
4. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU
4.1 Usmeritve za funkcije naselij
4.2 Usmeritve za poselitev
4.3 Usmeritve za razporejanje dejavnosti in rabo prostora
4.4 Območja urejanja
5. RAZVOJ NASELIJ
5.1 Osnovne smeri prostorskega razvoja
5.2 Škofja Loka
5.3 Naselja na severnem delu Sorškega polja
5.4 Naselja južnega dela Sorškega polja
5.5 Naselja na južnem obrobju Sorškega polja
5.6 Naselja V Poljanski in Selški dolini
5.7 Poselitev hribovitih območij
6. USMERITVE ZA UREJANJE VODOTOKOV IN ODTOČNEGA REŽIMA
7. USMERITVE ZA VARSTVO NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
8. USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
8.1 Skupne usmeritve
8.2 Usmeritve za varstvo pred hrupom
9. USMERITVE ZA INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE IN DRUGE UREDITVE
9.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje
9.2 Usmeritve za ureditve primarne prometne infrastrukture
9.3 Javni potniški promet
9.4 Usmeritve za vodne vire in omrežje za oskrbo s pitno vodo
9.5 Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod
9.6 Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave
9.7 Usmeritve za omrežje zvez
9.8 Usmeritve za ravnanje z odpadki
9.9 Usmeritve za mineralne surovine
9.10 Usmeritve za zaščito in reševanje
9.11 Usmeritve za obrambo
10. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
10.1 Zasnova kmetijskih in gozdnih površin
10.2 Zasnova poselitve
10.3 Zasnova rekreacije in javnih zelenih površin
10.4 Zasnova prometa
10.5 Zasnova komunalne ureditve
11. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKEGA PLANA
11.1 Usmeritve za načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti
11.2 Geoinformacijska podpora za odločanje
11.3 Merila za odstopanje od prostorskega plana
11.4 Kriteriji za dopolnjevanje prostorskega plana občine
11.5 Naloge, ki jih mora občina opraviti skupaj z drugimi občinami
11.6 Upravljanje z novimi stavbnimi zemljišči in prenova območij
12. URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA ŠKOFJA LOKA
13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2. OBMOČJE PROSTORSKEGA PLANA
5. člen
(1) S prostorskim planom Občine Škofja Loka se določajo usmeritve za celotno območje Občine Škofja Loka.
(2) Urbanistična zasnova obravnava strnjeno poselitveno območje Škofje Loke in planirana območja za dolgoročni prostorski razvoj mesta.
3. SKUPNI INTERESI IN CILJI
6. člen
(1) Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Škofja Loka so:
1. spodbujanje nadaljnjega razvoja Škofje Loke v smeri subregionalnega centra z zagotavljanjem prostorskih pogojev za razvoj ustreznih dejavnosti, tako da se centralne dejavnosti prednostno umeščajo v mestno jedro ali v njegovo neposredno bližino, s čimer se zagotovi njegov nadaljnji kakovostnejši razvoj,
2. zagotavljanje površin za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja,
3. zagotavljanje površin in drugih pogojev za gospodarski razvoj v smeri diverzifikacije gospodarske strukture in ustvarjanja novih delovnih mest, predvsem tehnološko zahtevnejših programov in ekološko sprejemljivih programov,
4. spodbujanje stanovanjske gradnje (socialnih, neprofitnih in profitnih stanovanj) z zagotavljanjem ustreznih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb,
5. spodbujanje regeneracije, reurbanizacije in prenove opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč v naseljih,
6. spodbujanje prenove mestnega jedra in drugih območij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine,
7. zagotavljanje površin za dolgoročni razvoj visokega in višjega šolstva,
8. razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti,
9. razvijanje lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve,
10. razvijanje kolesarskih in peš povezav med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.),
11. zagotovitev ustreznih prostorov za razvijanje sistema parkiraj in pelji v naseljih ob železniški progi Jesenice – Ljubljana.
(2) Drugi cilji so še:
1. spodbujanje trajnostnega razvoja v turizmu, predvsem izboljšanje kakovosti in dopolnjevanje obstoječe turistične infrastrukture,
2. omejevanje velikih nakupovalnih središč na obrobju mesta, ki bi škodila razvoju mesta,
3. izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa, na območju Škofje Loke z zagotovitvijo prostorov za postajališča in obračališča avtobusov,
4. komunalna sanacija obstoječih območij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve,
5. izboljšanje bivalnih in delovnih razmer,
6. izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
7. izboljšanje razmer za šport in rekreacijo,
8. zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo.
4. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU
7. člen
4.1 Usmeritve za funkcije naselIj
(1) Sub-regionalno središče: Škofja Loka se razvija kot sub-regionalno središče, občinsko središče in mestno središče. Dejavnosti regionalne ravni so: oskrbne funkcije na ožji regionalni (medobčinski) ravni, upravne funkcije upravne enote, srednješolsko in višješolsko izobraževanje, vseživljenjsko izobraževanje (Ljudska univerza), Center slepih in slabovidnih, dom starejših občanov, zdravstveni dom, kino, gledališče, knjižnica, muzej, športna dvorana. Dejavnosti občinske ravni so: oskrbne funkcije na občinski ravni, upravne funkcije lokalne skupnosti, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, knjižnica, glasbena šola. Mestno središče sestavljata mestno jedro in novo središče.
(2) Krepitev lokalnih oskrbnih središč: obstoječe dejavnosti so v naseljih deloma že razvite, planirana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoječih dejavnosti. Lokalno oskrbno središče obsega dejavnosti za osnovno oskrbo, vrtec in pošto. Pri razporeditvi dejavnosti se upošteva možnost peš dostopa čim večjemu številu prebivalcev. Naselja z značajem lokalnega oskrbnega središča so Gabrk, Bukovica, Sv. Duh in Reteče.
(3) Oskrbna središča: Oskrbna središča v mestnem območju so Podlubnik in Frankovo naselje. V planiranih poselitvenih območjih in v naseljih s planiranim intenzivnejšim razvojem se zagotovijo oskrbna središča, ki bodo omogočala dnevno oskrbo in nudila osnovne storitve.
8. člen
4.2 Usmeritve za poselitev
Občina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru:
1. podpirala strnjenost poselitve, tako da bo:
– poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin,
– širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu,
– preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo in se s tem dosega racionalnejšo infrastrukturno ureditev,
– preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah,
– omogočala prostorsko širitev hribovskih in perspektivnih kmetij izven ureditvenih območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine,
2. podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo:
– s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor,
– varovala obvodni prostor pred neskladnimi posegi in ga namenjala javni rabi,
– varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi,
– ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo,
3. zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo:
– s prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja,
– dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjale v prostor,
– dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj drugih dejavnosti,
4. izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo:
– opremljala planirana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo infrastrukturno opremljenost naselij,
– zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav,
– spodbujala ureditev javnih izven nivojskih parkirišč na obrobju mestnega jedra in v območju mestnega središča,
5. omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja:
– nadaljevanje razpršene poselitve,
– povečevanja obremenitev sedanje problematične prometne in druge infrastrukture,
– spreminjanja pomožnih objektov v sekundarna bivališča,
– spreminjanja sekundarnih bivališč v stalna bivališča (stanovanja) v hribovskih in od infrastrukture odmaknjenih območjih.
9. člen
4.3 Usmeritve za razporejanje dejavnosti in rabo prostora
Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene glede na planirano pretežno namembnost območij in površin. Usmeritve za dejavnosti so določene za:
1. območja in površine za poselitev,
2. območja in površine, ki so namenjene gospodarski infrastrukturi,
3. površine, ki niso namenjene poselitvi.
10. člen
Območja in površine za poselitev
(1) Območja, ki so namenjena za poselitev so:
1. območja za stanovanja (S)
2. območja za stanovanja z eno ali dvostanovanjskimi stavbami (SE)
3. območja za stanovanja z večstanovanjskimi stavbami (SV)
4. območja za stanovanja posebnega namena (SS)
5. območja počitniških hiš (SP)
6. območja za stanovanja in kmetije (SK)
7. območja za stanovanja in kmetije izključno za kmetije (SKk)
8. območja proizvodnih dejavnosti (P)
9. območja za industrijo (PI)
10. območja za druge proizvodne dejavnosti (PD)
11. območja javne infrastrukture (D)
12. območja za vzgojo in izobraževanje (DI)
13. območja za dejavnosti kulture (DK)
14. območja za šport (DS)
15. območja za zdravstvo (DZ)
16. območja za verske dejavnosti (DC)
17. območja mešane rabe (M)
18. območja urbanih središč (MS)
19. območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti (MP)
20. posebna območja (MB)
21. turistična območja z nastanitvijo (MT)
22. območja za šport, rekreacijo in zelene površine (Z)
23. območja za šport in rekreacijo (ZS)
24. območja za druge zelene površine (ZD)
25. parki (ZP)
26. pokopališča (ZK).
(2) Območja in površine, ki so namenjena gospodarski infrastrukturi so:
27. območja prometne infrastrukture (I)
28. območja telekomunikacijske infrastrukture (T)
29. območja energetske infrastrukture (E)
30. območja za oskrbo z električno energijo (EE)
31. območja za oskrbo s plinom (EP)
32. območja komunalne in okoljske infrastrukture (O)
33. območja za oskrbo z vodo (OV)
34. območja čiščenje odpadnih vod (OC)
11. člen
V območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti:
1. območja za stanovanja (S) so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in trgovine
2. območja za stanovanja z eno- ali dvostanovanjskimi stavbami (SE) so namenjena bivanju v eno-, dvo ali večstanovanjskimi (enodružinskimi) stavbami nižje gostote in dopolnilnimi oblikami dela na domu
3. območja za stanovanja z večstanovanjskimi stavbami (SV) so namenjena bivanju v večstanovanjskih stavbah srednje in višje gostote in dopolnilnimi oblikami dela na domu
4. območja za stanovanja posebnega namena (SS) so namenjena bivanju posebnih skupin prebivalcev (npr. samski domovi, domovi za stare...)
5. območja počitniških hiš (SP) so namenjena občasnemu bivanju, počitku in oddihu
6. območja za stanovanja in kmetije (SK) so namenjena bivanju, kmetijam in spremljajočim dejavnostim javne infrastrukture, storitvenim dejavnostim in trgovini
7. območja za kmetije (SKk) so namenjena kmetijam (bivanju in kmetijskim gospodarskim objektom) ter dopolnilnim dejavnostim na kmetiji
8. območja proizvodnih dejavnosti (P) so namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim
9. območja za industrijo (PI) so namenjena industiji, proizvodnim dejavnostim
10. območja za druge proizvodne dejavnosti (PD) so namenjena skladiščenju,proizvodnim in servisnim dejavnostim,
11. območja javne infrastrukture (D) so namenjena za potrebe izvajanja vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, javne uprave in opravljanja verskih dejavnosti
12. območja za vzgojo in izobraževanje (DI) so namenjena izobraževanju, znanstvenemu in raziskovalnemu delu
13. območja za dejavnosti kulture (DK) so namenjena kulturnim dejavnstim, razvedrilu, knjižnicam, muzejem in spremljajočim dejavnostim
14. območja za šport (DS) so namenjena za športnim dejavnostim in rekreaciji (pretežno v objektih)
15. območja za zdravstvo (DZ) so namenjena zdravstvu, bolnišnični in zavodski oskrbi
16. območja za verske dejavnosti (DC) so namenjena opravljanju verskih dejavnosti
17. območja mešane rabe (M) so namenjena bivanju, trgovskim, proizvodnim in storitvenim dejavnostim
18. območja urbanih središč (MS) – centralno območje, so pretežno namenjena za trgovino, gostinstvo, storitve, kulturo, javno upravo in stanovanja
19. območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti (MP) so namenjena za proizvodnjo, trgovino, storitve in za stanovanja
20. posebna območja (MB) so namenjena za trgovino in storitve
21. turistična območja z nastanitvijo (MT) so namenjena pretežno gostinskim nastanitvenim dejavnostim s spremljajočimi dejavnostmi gostinske storitve prehrane, trgovine in storitev
22. območja za šport, rekreacijo in zelene površine (Z) so namenjena za šport in rekreacijo na prostem in za urejene javne zelene površine
23. območja za šport in rekreacijo (ZS) so namenjena za šport in rekreacijo na prostem (pretežno brez objektov)
24. območja za druge zelene površine (ZD) so namenjena pasivni rekreaciji, oddihu, pretežno so to proste javne zelene površine
25. parki (ZP) so območja urejenih javnih zelenih površin
26. pokopališča (ZK) so namenjena pokopavanju.
(opomba: namenska raba je smiselno privzeta po Pravilniku o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki, Uradni list RS, 20/03, oznake z eno črko pomenijo osnovno namensko rabo prostora, oznake z dvema črkama pa podrobnejšo namensko rabo).
12. člen
Površine, ki niso namenjene poselitvi
(1) Površine, ki niso namenjene poselitvi, so:
1. površine kmetijskih zemljišč (K)
2. površine gozdov (G)
3. površine površinskih voda (V)
4. površine mineralnih surovin (LN)
5. površine mineralnih surovin – sanacija v kmetijske površine (LNk)
6. površine mineralnih surovin – sanacija v gozdne površine (LNg)
7. površine za potrebe obrambe (OB)
8. površine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N)
(2) Na posameznih površinah ali njihovih delih, ki niso namenjene poselitvi, so kot prekrivajoča raba določena še območja za rekreacijo (R). V območjih prekrivajoče rabe se osnovna raba ne spreminja. Območja prekrivajoče rabe so grafično določena v namenski rabi površin.
13. člen
4.4 Območja urejanja
(1) V Občini Škofja Loka se bodo dejavnosti usmerjale v prostor, skladno z grafično določeno namensko rabo površin. Območja urejanja so razvidna v tabeli 1 (priloga 1).
(2) Raba površin je grafično določena na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v analogni in digitalni obliki. Osnova za prikaz razmejitev in za uporabo prostorskega plana v merilu 1:5000 je izključno usklajen in geolociran digitalni katastrski načrt (DKN).
5. RAZVOJ NASELIJ
14. člen
5.1 Osnovne smeri prostorskega razvoja
Prostorski razvoj naselij bo usmerjen:
1. v večji meri v mesto Škofja Loka, s prenovo in prestrukturiranjem obstoječih površin in na nove površine,
2. intenzivneje se razvijajo lokalna oskrbna središča,
3. naselja na severnem delu Sorškega polja se razvijajo (širijo) za lastne potrebe (površine za bivanje in delo – obrti...),
4. naselja na južnem obrobju Sorškega polja se razvijajo (širijo) za lastne potrebe (površine za bivanje in delo – obrti...),
5. gručasta naselja v obeh dolinah se razvijajo (širijo) za lastne potrebe (površine za bivanje in delo – obrti...),
6. v hribovitih območjih s pretežno razpršeno poselitvijo in značilnim vzorcem razloženih naselij, se omogoča bivanje in delo (zagotavljanje zadostnih stavbnih zemljišč za krajevne potrebe),
7. obstoječa območja za proizvodnjo se bodo prestrukturirala in nadalje urejala za potrebe proizvodnih dejavnosti,
8. v zagotavljanje novih površin za proizvodne dejavnosti v Škofji Loki od Trate proti Godešiču, v drugih naseljih pa glede na prostorske možnosti,
9. v izboljšavo, prenovo in novo opremljanje s komunalno infrastrukturo.
15. člen
5.2 Škofja Loka
Osnovne smeri bodočega razvoja Škofje Loke so:
1. prenova mestnega jedra,
2. reurbanizacija novega središča, opuščenih zemljišč vojašnice in drugih neustrezno izkoriščenih zemljišč,
3. nova poselitvena območja na severnem obrobju Kamnitnika in deloma na Žolščah.
Navedene smeri mestnega razvoja bo spremljalo prometno urejanje obvoznih cest in izboljšave notranjega – mestnega omrežja.
16. člen
5.3 Naselja na zahodnem robu Sorškega polja
Naselja na severnem delu Sorškega polja se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti, storitve…). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju. Nova poselitev se planira in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere.
17. člen
5.4 Naselja južnega dela Sorškega polja
Naselja Godešič, Reteče in Gorenja vas – Reteče se v povezavi z razvojem javnega potniškega prometa na železnici intenzivneje razvijajo v funkcionalno zaokrožena lokalna oskrbna središča. Po uvedbi sposobnejšega javnega prometa po železnici (mestna železnica do Ljubljane) se razvoj lahko še intenzivira. Pas ob železnici se varuje za dolgoročno ureditev postajališča s spremljajočimi dejavnostmi. V Retečah se obstoječa industrijska cona še vedno namenja za proizvodne in storitvene dejavnosti s sočasnim urejanjem cestnega omrežja.
18. člen
5.5 Naselja na južnem obrobju Sorškega polja
Naselja na južnem obrobju Sorškega polja (Hosta, Pungert, Gosteče, Draga) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti, storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje značilen gručasti vzorec poselitve. Nova poselitev se planira in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere.
19. člen
5.6 Naselja v Poljanski in Selški dolini
Naselja v obeh dolinah se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti, storitve…). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje značilen gručasti vzorec poselitve. Nova poselitev se planira in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere.
20. člen
5.7 Poselitev hribovitih območij
V hribovitem delu občine se ohranja poselitev in dejavnosti – zaposlitev (kmetijstvo, turizem). Za razvoj kmetijstva se omogoča stavbna zemljišča oziroma takšen način širitve, ki bo spodbujevalno deloval na ohranjanje in razvoj poselitve in dela v teh območjih.
6. USMERITVE ZA UREJANJE VODOTOKOV
IN ODTOČNEGA REŽIMA
21. člen
(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo:
– za Soro (od sotočja dolvodno) v širini 10 m od zgornjega roba brežine,
– za druge vodotoke pa 5 m od zgornjega roba brežine.
V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna.
(2) Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih območjih ni dopustna. Graditev objektov prav tako ni dopustna na zemljiščih, ki so bila nasuta nad koto poplavne vode brez upravnih dovoljenj.
(3) Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Za uravnavanje odtočnega režima so planirani suhi zadrževalniki, ki se podrobneje opredelijo v fazi izvedbe posameznega zadrževalnika. Posegi v območjih planiranih zadrževalnikov so omejeni, niso dopustni posegi, ki bi ovirali ali onemogočali njihovo kasnejšo izvedbo.
(4) Vegetacijske pasove ob vodotokih se ohranja in vzdržuje, v teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju.
7. USMERITVE ZA OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(1) Občina se bo v bodoče še naprej zavzemala za ohranjanje narave in kulturne dediščine. Poleg varstva naravnih vrednot, spomenikov in dediščine, se bo občina zavzemala za ohranjanje dediščine, kvalitet kulturne krajine, krajinske podobe obvodnega prostora in kvalitetnih značilnosti urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja.
(2) V Občini Škofja Loka se območja ohranjanja narave varujejo na podlagi veljavnih predpisov za ohranjanje narave. Evidenca območij ohranjanja narave je priloga prostorskega plana, navedena je v seznamu v prilogi 3 k temu odloku in prikazana v grafičnih prikazih v merilu 1:25.000 in 1:5.000.
(3) Na območju Občine Škofja Loka se kulturna dediščina varuje na podlagi veljavnih predpisov za varstvo kulturne dediščine. Evidenca kulturne dediščine je priloga prostorskega plana, navedena v seznamu v prilogi 4 k temu odloku in prikazana v grafičnih prikazih v merilu 1:25.000 in 1:5.000.
8. USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
23. člen
8.1 Skupne usmeritve
Občina bo aktivno izvajala državne usmeritve in predpise za varstvo tal, vode, zraka in izvajala varstvo pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem. Usmeritve bo izvajala s prostorskimi izvedbenimi akti, neposrednim urejanjem infrastrukture in drugimi ukrepi.
24. člen
8.2 Usmeritve za varstvo pred hrupom
(1) V čistih stanovanjskih območjih, v območjih sekundarnih bivališč, za domove za stare, za varstvo otrok in izobraževanje, rekreacijskih območjih in pokopališčih so dopustni posegi in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopuščajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(2) V območjih mešane rabe, mestnih središčih, na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč so dopustni posegi in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopuščajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(3) V območjih za proizvodne dejavnosti, storitve in servise, trgovino na debelo, gospodarsko infrastrukturo so dopustni posegi in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopuščajo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(4) V IV. območju varstva pred hrupom se vsi ostoječi stanovanjski objekti v teh območjih varujejo oziroma urejajo pod pogoji za III. območje varstva pred hrupom.
(5) V II. območjih varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva, pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah znaša 15 m na vsako strah od roba ceste.
9. USMERITVE ZA INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE IN DRUGE UREDITVE
25. člen
9.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje
(1) Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno in zastarelo komunalno in energetsko opremo, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja ter drugih naravnih vrednot.
(2) Na stavbnih zemljiščih, ki so planirana za bodoče – novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez.
(3) Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih, kjer se ureja prometne površine ali druga infrastruktura (novogradnje ali obnovitve), se na posameznem urejanem odseku istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture.
(4) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati v tem planu določene varstvene pasove in pogoje upravljalcev naprav.
26. člen
9.2 Usmeritve za ureditve primarne prometne infrastrukture
Urejanje primarne prometne infrastrukture bo potekalo v več korakih:
1. izgradnja obvoznic:
– Poljanska – južna obvoznica,
– Selška – severna obvoznica,
2. izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana – Jesenice z rekonstrukcijo železniške postaje v Škofji Loki,
3. javni potniški promet bo potekal tudi po železnici, zato se uredijo oziroma izboljšajo postajališča na železnici za potrebe primestnega prometa s P&R sistemom (park & ride = parkiraj in pelji), izboljša se povezava z mestom; s prostorskim planom in namensko rabo se varujejo območja za ureditev postajališč s spremljajočimi parkirišči in dejavnostmi,
4. izboljšava povezave na avtocestni sistem Jeprca – Povodje in Jeprca – Šentvid.
27. člen
9.3 Javni potniški promet
(1) Za potrebe izboljšanja medkrajevne povezanosti si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa.
Za učinkovito delovanje primestnega prometa se uredijo postajališča primestne železnice, ki morajo biti dobro dostopna, imeti parkirišča (P&R sistem – parkiraj in pelji) ter spremljajoče dejavnosti (oskrba), tako da te lokacije postanejo čim privlačnejše za uporabnike.
(2) Javni potniški promet z avtobusi se spodbuja (v prostorskem pogledu) z razporeditvijo postajališč v težišču povpraševanja, njihovo dobro dostopnostjo in s kakovostno ureditvijo postajališč.
28. člen
9.4 Usmeritve za vodne vire in omrežje za oskrbo s pitno vodo
Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so:
– varovanje zajetih in potencialnih vodnih virov,
– dograditev vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja,
– izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, tako da se zmanjšajo izgube vodnih količin v omrežju, da se zagotovi dobra razporeditev vodnih količin, povezanost omrežja in varnost v primeru nesreč.
29. člen
9.5 Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
– zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja,
– dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja,
– ureditev čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav za razložena naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod,
– sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih površin.
30. člen
9.6 Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave
Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so:
– občina v nadaljnjem razvoju ne bo podpirala energetske izrabe vodotokov,
– oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno (v kabelski kanalizaciji),
– na območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov,
– na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri,
– oskrba s plinom se dolgoročno zagotavlja na vseh poselitvenih območjih, prednostno pa na območju Škofje Loke in naselij v bližini.
31. člen
9.7 Usmeritve za omrežje zvez
S sistemi zvez se bo nadaljevalo opremljanje vseh naselij, da bi na ta način omogočili kakovostnejše in enakovrednejše pogoje za delo in bivanje.
32. člen
9.8 Usmeritve za ravnanje z odpadki
Usmeritve za ravnanje z odpadki so:
– občina bo spodbujala selektivno zbiranje trajnih odpadkov,
– občina bo zagotovila možnosti kompostiranja gospodinjskih in drugih razgradljivih odpadkov za skupne potrebe, istočasno pa bo občina spodbujala kompostiranje in dispozicijo razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov (gospodinjstva individualno),
– deponiranje gradbenih odpadkov se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin,
– občina bo skupaj s svojimi službami sprotno odstranjevala nelegalna odlagališča odpadkov in izvajala ukrepe za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč.
33. člen
9.9 Usmeritve za mineralne surovine
(1) Za potrebe pridobivanja mineralnih surovin so planirana območja za eksploatacijo (LN). Območja eksploatacije se po zaključku pridobivanja sanirajo v primarno rabo, ki obdaja posamezno območje eksploatacije (gozd, kmetijske površine).
(2) Za vzdrževanje lokalnih cest so dopustne ureditve krajevnih peskokopov.
34. člen
9.10 Usmeritve za zaščito in reševanje
Poleg usmeritev za urejanje vodotokov in za vodne vire je treba pri poseganju v prostor upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav, erozije, zemeljskih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.
35. člen
9.11 Usmeritve za obrambo
Za področje obrambe so perspektivna naslednja območja:
– Pasja ravan, območje izključne rabe
– Crngrob, območje izključne rabe.
10. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
36. člen
10.1 Zasnova kmetijskih in gozdnih površin
(1) S prostorskim planom so opredeljena najkvalitetnejša in druga kmetijska zemljišča, ki so prikazana grafično.
(2) Gozdne površine so v prostorskem planu opredeljene kot lesno proizvodni gozdovi, varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi posebnega namena na podlagi razmejitev iz gozdno gospodarskih načrtov za posamezne gozdno gospodarske enote v območju Občine Škofja Loka. Gozdne površine v okolici mesta Škofja Loka so razvrščeni v gozdove posebnega namena in imajo rekreacijsko in estetsko funkcijo (zeleni obroč Škofje Loke).
37. člen
10.2 Zasnova poselitve
(1) Poselitev se usmerja v ureditvena območja naselij. Dejavnosti se usmerjajo v skladu s plansko opredeljeno namembnostjo površin in dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne namenske rabe. Vrste dejavnosti za posamezno namembnost so opredeljene tako, da se z namensko rabo ne ustvarja stroga delitev na posamezne ločene vrste rab, temveč se dopušča preplet dejavnosti. V posameznih rabah (območjih urejanja) se omejujejo tiste dejavnosti, ki prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko predstavljajo omejitev ali razvrednotenje osnovne rabe.
(2) Zasnova poselitve za vsa naselja v občini je opredeljena z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in rabo prostora v 7. do 18. členu tega odloka ter v grafičnih prikazih namenske rabe.
(3) S prostorskimi izvedbenimi akti se plansko določena namenska raba podrobneje določi za posamezna območja in površine, dopustne vrste dejavnosti lahko za posamezno območje urejanja odstopajo od plansko določene rabe glede na značaj območja ali usmeritev za bodoči razvoj, vendar tako, da se s tem prekomerno ne povečajo obremenitve okolja, da se ne spremeni pretežna namembnost posameznega območja urejanja. Odstopanja od pretežne rabe so dopustna, če ima nova raba značaj dopolnilne dejavnosti k osnovni rabi območja.
38. člen
10.3 Zasnova rekreacije in javnih zelenih površin
(1) Rekreacija je v prostorskem planu določena:
– v območjih za rekreacijo (izključne rabe),
– v območjih za rekreacijo kot prekrivajoča raba, kjer se osnovna raba (kmetijske površine, gozd, voda) ne spreminja.
(2) Za območje smučišč Starega vrha je planirano območje prekrivajoče rabe, v planiranem območju se dopuščajo ureditve smučišč in naprav za rekreacijo.
(3) Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo, tudi v naravno okolje, kjer za te potrebe niso potrebne zahtevne prostorske ureditve. Za učinkovitejše urejanje rekreacije v naravnem okolju je določen zeleni pas Škofje Loke in drugi gozdovi posebnega namena z rekreacijsko funkcijo. Rekreacija v naravnem okolju se usmerja tudi v obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo predvsem rekreacijske poti.
39. člen
10.4 Zasnova prometa
Obstoječe prometno omrežje je dobro razvito in večinoma ustrezno, izboljšuje se z rekonstrukcijami posameznih odsekov. Promet v obe dolini, ki sedaj poteka skozi mesto, se rešuje z obvoznicama. Planirana je izboljšava cestne povezave proti Jeprci in navezava na avtocesto. V nekaterih območjih Škofje Loke, Grenca in Reteč se izboljšuje notranje prometno omrežje.
40. člen
Obvozne ceste
(1) V Škofji Loki sta planirani južna in severna obvozna cesta. Obe cesti potekata po obodu strnjenega naselja, trasi pa sta določeni grafično s stavbnimi zemljišči, severna obodna cesta pa tudi z območjem omejene rabe v namenski rabi površin v merilu 1:5000. Za obe cesti je planirano urejanje z lokacijskim načrtom.
41. člen
Izboljšanje prometnega omrežja v Škofji Loki in drugih naseljih
(1) Prometno omrežje v mestu Škofja Loka se dograjuje z nekaterimi novimi povezavami, za katere so v grafičnih prikazih določene trase in varstveni pasovi.
(2) V drugih naseljih se prometno omrežje dopolnjuje z novimi povezavami za potrebe razvojnih območij, v Retečah pa tudi za izboljšavo dostopnosti obstoječega naselja južno od železnice.
42. člen
Kolesarske poti, steze in povezave
(1) V skladu z usmeritvami iz prostorskega plana RS se varujejo površine za ureditev kolesarskih poti regionalnega pomena iz Kranja in iz Ljubljane preko Medvod v Poljansko in Selško dolino.
(2) Kolesarske steze se uredijo tudi med posameznimi naselji, zlasti v smereh šolskih poti, v ta namen se varujejo potrebni odmiki od obstoječih prometnih površin za dolgoročne ureditve kolesarskih stez.
(3) Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč se kolesarske poti in steze izvajajo v čim večji meri na samostojnem vozišču, ločeno od drugih vrst prometa.
43. člen
10.5 Zasnova komunalne ureditve
(1) S prostorskim planom so določene lokacije za čistilne naprave pod Suho, pod Lipico in pod Retečami.
(2) Osnovno omrežje za odvod fekalnih vod se dograjuje v celovit sistem.
(3) Vsa nova poselitvena območja je treba predhodno celovito komunalno urediti, komunalna oprema se lahko izvaja za posamezne zaključene urejevalne faze.
11. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKEGA PLANA
44. člen
11.1 Usmeritve za načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti
(1) Območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) oziroma prostorskim redom (po novem ZUREP): S PUP se ureja celoten prostor občine, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov. S PUP se začasno urejajo tudi območja planiranih prostorskih izvedbenih načrtov, do njihovega sprejetja. Prostor občine se ureja s:
– PUP za mesto Škofja Loka,
– PUP za zunajmestni (podeželski) prostor občine.
Veljavni PUP se dopolnijo oziroma nadomestijo z novimi PUP, na podlagi sprejetih sprememb in dopolnitev plana. Do sprejetja sprememb in dopolnitev PUP ostaneta v veljavi Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Škofja Loka, za območje Občine Škofja Loka, Uradni list RS 67/99, 68/99, 115/00 in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje mikrocelot Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše in Grenc M 1:2500, Uradni list RS, št. 24/92, 115/00 in 28/01.
(2) Območja planiranih prostorskih izvedbenih načrtov (PIN): Prostorski plan določa izdelavo PIN za tista območja urejanja, kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces ter participacija javnosti. Seznam območij, za katera so planirani prostorski izvedbeni načrti, je v prilogi 2 k temu odloku.
Z lokacijskimi načrti se bo urejala prometna in druga infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja lokacijskih načrtov v prostorskem planu grafično niso prikazana. Območja urejanja z LN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev.
(3) Območja veljavnih prostorskih izvedbenih aktov: Na območju občine Škofja Loka ostajajo v veljavi prostorski izvedbeni akti, navedeni v tabeli 1.
Tabela 1: Veljavni prostorski izvedbeni akti
+---------------------------------------------+------------------------------+
|Naziv akta |Uradna objava |
+---------------------------------------------+------------------------------+
|1. Odlok o zazidalnem načrtu prenove starega |UVG 10/84, Uradni list rs, |
|mestnega jedra Škofje Loke |št. 92/03 |
+---------------------------------------------+------------------------------+
|2. Odlok o ureditvenem načrtu za ureditveno |Uradni list RS 4/99, 48/00 – |
|območje P1/7 LTH – OL – Vincarje |popravek, 67/01 |
+---------------------------------------------+------------------------------+
|3. Odlok o zazidalnem načrtu pod Plevno |UVG 32/81, 21/86 |
+---------------------------------------------+------------------------------+
|4. Odlok o zazidalnem načrtu za ureditveno |Uradni list RS, št. 71/01 |
|območje SO Hrastnica | |
+---------------------------------------------+------------------------------+
|5. Odlok o lokacijskem načrtu za mestni |Uradni list RS, št. 7/91 |
|primarni plinovod | |
+---------------------------------------------+------------------------------+
|6. Odlok o lokacijskem načrtu za izgradnjo |Uradni list RS, št. 48/02 |
|Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, | |
|odsek 1078, R1-210, odsek 1110) | |
+---------------------------------------------+------------------------------+
|7. Odlok o ureditvenem načrtu za širitev |Uradni list RS, št. 92/02 |
|gramoznice Reteče | |
+---------------------------------------------+------------------------------+
|8. Odlok o ureditvenem načrtu za širitev |Uradni list RS, št. 83/02 |
|centralnega pokopališča Lipica v Škofji Loki | |
+---------------------------------------------+------------------------------+
|9. Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono |Uradni list RS, št. 44/98, |
|Trata kot del ureditvenega območja P1/2, |43/03 |
|Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP | |
+---------------------------------------------+------------------------------+
|10. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih |Uradni list RS, št. 61/94 |
|za sanacijo degradiranega prostora | |
+---------------------------------------------+------------------------------+
(4) Prostorski izvedbeni akti, ki se jih nadomesti z novimi oziroma dopolnjenimi PUP: Na območju občine Škofja Loka se prostorski izvedbeni akti, navedeni v tabeli 2, ukinejo in nadomestijo s PUP.
Tabela 2: Prostorski izvedbeni akti, ki se nadomestijo s PUP
+---------------------------------------------------+------------------------+
|Naziv akta |Uradna objava |
+---------------------------------------------------+------------------------+
|11. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjsko obrtne |Uradni list RS, št. |
|cone SO2 – Stari Dvor |34/90 |
+---------------------------------------------------+------------------------+
|12. Odlok o zazidalnem načrtu Trata – farma |UVG 11/84 |
|pitancev | |
+---------------------------------------------------+------------------------+
|13. Odlok o lokacijskem načrtu za cesti R 314 in R |UVG 23/88, Uradni list |
|319 na odseku Lipica – Stari Dvor – Grenc, |RS, št. 67/99 |
|razveljavljen, razen v delu funkcionalne celote G6 | |
+---------------------------------------------------+------------------------+
|14. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo |Uradni list RS, št. |
|Kidričeve ceste v Škofji Loki R314 |70/96 |
+---------------------------------------------------+------------------------+
45. člen
Usmeritve za urejanje območij planiranih zazidalnih načrtov: Pri zazidalnih načrtih nove poselitve je treba zagotoviti prometno povezavo novega območja z obstoječim prometnim omrežjem in obstoječimi poselitvenimi območji na tak način, da se zagotovi dobra in varna povezanost obstoječega z novim, da se sanirajo obstoječe neustrezne prometne razmere; potrebe za mirujoči promet nove poselitve morajo biti zagotovljene v okviru območja urejanja. Za večja zaokrožena območja sprememb je treba predhodno izdelati in potrditi podrobne strokovne podlage urbanističnega, krajinskega in arhitekturnega urejanja celotnega območja.
46. člen
11.2 Geoinformacijska podpora za odločanje
(1) Občina bo:
– zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru,
– zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah – interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz prostorskih planskih in izvedbenih dokumentov,
– zagotovila spremljanje uresničevanja v prostorskem planu določenih usmeritev,
– ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja.
(2) Na osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s spremljanjem uresničevanja prostorskega plana, bo občina sprožila dopolnitve prostorskega plana.
47. člen
11.3 Merila za odstopanje od prostorskega plana
Zaradi nepopolnih, ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o dejanskem stanju v prostoru (neskladnost katastrskih načrtov in dejanskega stanja v prostoru ter zaradi pomanjkljivih evidenc), občina ne more z zadostno mero natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih površin in na takšne prikaze predpisati določbe v izvedbenih aktih. S temi določbami o dopustnih odstopanjih, občina dopušča odstopanja od grafičnih prikazov prostorskega plana in določa način presojanja posegov v prostor v takih območjih.
S prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občina določa tolerance glede posameznih grafičnih prikazov (razmejitve...) prostorskega plana:
– vodotoki (razen vseh treh Sor) so v prostorskem planu prikazani linearno; v območjih (parcelah), ki mejijo na vodotoke je pri poseganju v prostor potrebno vključevanje pristojnih inštitucij za upravljanje z vodami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor,
– ceste (razen državnih cest in železnice) so v prostorskem planu prikazane linearno; v območjih, ki mejijo na ceste je pri poseganju v prostor potrebno vključevanje pristojnih inštitucij za upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor,
– glede velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja:
– za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu,
– za dozidavo k obstoječemu objektu, če ta ne presega 30% obstoječe zazidane površine objekta, pri čemer se upošteva tudi razširitev funkcionalnega zemljišča,
– v območjih razpršene gradnje s tradicionalnim poselitvenim vzorcem razloženih naselij in samostojnih kmetij, je dopustna širitev kmetij za kmetijsko dejavnost ne glede na velikost ali obliko stavbnega zemljišča, določenega v prostorskem planu, širitev kmetije za kmetijsko dejavnost mora biti utemeljena z razvojnim programom, mnenjem kmetijske svetovalne službe in prikazom funkcionalne zasnove kmetije; širitev kmetije je možna, če ne posega na varovana območja, določena s prostorskim planom,
– za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967 se lahko določi funkcionalno zemljišče, čeprav v prostorskem planu ni prikazano stavbno zemljišče, to pa ne velja za pomožne objekte za kmetijstvo,
S prostorskimi izvedbenimi akti (pia) se usmeritve iz prostorskega plana podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v PIA so dopustna odstopanja (tolerance):
– glede namembnosti površin v območjih, ki niso namenjena poselitvi so dopustna večja odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu določena pretežna namembnost površin, odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha,
– glede meja PIN so dopustna manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru PIN urediti tudi prometno ali drugo infrastrukturo in je ureditev tega najprimernejša z istim PIN v istem postopku, sprememba območja urejanja sme biti izključno povezana s predmetom urejanja PIN, povečave območja za potrebe zazidave ali drugih ureditev niso dopustne.
48. člen
11.4 Kriteriji za dopolnjevanje prostorskega plana občine
Pri spreminjanju in dopolnjevanju tega prostorskega plana občina:
– ne bo odobravala predlogov za dopolnitev plana, ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami tega prostorskega plana,
– ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,
– ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.
49. člen
11.5 Naloge, ki jih mora občina opraviti skupaj z drugimi občinami
Občina Škofja Loka bo v sodelovanju s sosednjimi občinami urejala zadeve skupnega pomena in si prizadevala za njihovo povezano urejanje. Naloge prostorskega urejanja, ki imajo medobčinski značaj so:
1. varstvo vodnih virov skupaj z Občino Gorenja vas – Poljane,
2. vodni zadrževalnik na Suhi v dogovoru z Občino Kranj,
3. sistem zadrževanja visokih vod na Selški Sori v dogovoru z Občino Železniki,
4. CERO sežigalnica odpadkov – dogovor z gorenjskimi občinami (pojasnilo: po letu 2008 bo odpadke prevzel Gorenjski CERO, vendar lokacija še ni določena – prvotno predvidena lokacija v Kranju).
5. primestni javni promet na železnici (mestna železnica), dogovor z občinami Ljubljana, Medvode, Kranj.
6. regionalne kolesarske povezave, dogovor z občinami Medvode, Kranj, Gorenja vas – Poljane, Železniki.
7. smučišča na Starem vrhu, dogovor z Občino Gorenja vas – Poljane,
8. varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine.
50. člen
11.6 Upravljanje s stavbnimi zemljišči in prenova območij
Sanacija neustreznih razmer v središču mesta, zagotavljanje parkirišč za obstoječo poselitev ter urejanje novih poselitvenih območij morajo imeti enovit urejevalski ključ. Stroški urejanja se morajo razporediti za celoto in na daljše časovno obdobje. Stroškov sanacije neustreznih razmer ne more v celoti prevzeti občina, prav tako ne samo stanovalci oziroma drugi uporabniki, zato bo občina planirala tako zaokrožena območja, da bodo omogočala novogradnje in sanacijo razmer.
12. URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA ŠKOFJA LOKA
51. člen
12.1 Splošne določbe
(1) Urbanistična zasnova mesta Škofja Loka je sestavina dolgoročnega plana občine in določa podrobnejše usmeritve za dolgoročni prostorski razvoj mesta.
(2) Urbanistična zasnova določa planske usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in za njihovo prostorsko organizacijo. Določa tudi podrobnejšo zasnovo namenske rabe prostora.
52. člen
Urbanistična zasnova vsebuje:
– besedilo odloka o urbanistični zasnovi mesta (kot sestavni del odloka o prostorskem planu),
– grafične prikaze v merilu 1:5.000 v sklopu grafičnih prikazov prostorskega plana, ki so sestavni del odloka.
53. člen
(1) Urbanistična zasnova določa usmeritve po naslednjih sestavinah:
12.1 Splošne določbe
12.2 Območje urbanistične zasnove
12.3 Skupni interesi in cilji mesta
12.4 Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
12.5 Zasnova dolgoročnega razvoja
12.6 Zasnova infrastrukturnega opremljanja
12.7 Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove
(2) Urbanistična zasnova določa le tiste usmeritve, ki so podrobnejše od skupnih za občino Škofja Loka in se nanašajo samo na mestno območje.
54. člen
12.2 Območje urbanistične zasnove
Urbanistična zasnova mesta Škofja Loka podrobneje obravnava ureditveno območje mesta Škofja Loka. Ureditveno območje mesta obsega strnjeno poselitveno območje s planiranimi površinami za dolgoročni razvoj in je določeno grafično. Ureditveno območje mesta obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše dele kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezani z mestnim območjem.
55. člen
12.3 Skupni interesi in cilji mesta
Ob skupnih interesih in ciljih razvoja občine (6. člen odloka), ima mesto Škofja Loka še dodatne podrobnejše interese in cilje. Ti so:
– zagotavljanje pogojev za kakovosten razvoj in prenovo mestnega jedra,
– reurbanizacija neustrezno izrabljenih zemljišč za razvojne potrebe mesta s sočasnim odpravljanjem neustreznih razmer (predvsem mirujoči promet),
– rekonstrukcije in novogradnje cest za izboljšavo dostopnosti obstoječih in novih poselitvenih območij,
– načrtno opremljanje novih stavbnih zemljišč za dolgoročni prostorski razvoj mesta,
– zagotavljanje rekreacijskih povezav in zelenih sistemov mesta.
56. člen
12.4 Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
(1) V mestnem območju se dejavnosti usmerjajo v prostor v skladu s podrobnejšo namensko rabo prostora, določeno v 9. do 12. členu tega odloka.
(2) Območja urejanja so navedena v tabeli 1 v prilogi 1 k odloku. Območja so grafično določena v namenski rabi površin v merilu 1:5000.
57. člen
12.5 Zasnova dolgoročnega razvoja
(1) Prostorski razvoj mesta Škofja Loka bo obsegal nadaljnje urejanje in izboljševanje razmer obstoječih poselitvenih območij in razvoj na novih stavbnih zemljiščih.
(2) Dosedanja razporeditev dejavnosti, središče mesta vezano na mestno jedro, dve lokalni oskrbni središči z stanovanjskimi soseskami (Podlubnik in Frankovo naselje) ter območja intenzivnejše zaposlitve (proizvodnja, storitve, servisi, poslovni prostori) na območju Trate, se bo z bodočim razvojem dopolnjevala in kakovostno izboljševala.
(3) Razvoj obstoječih poselitvenih območij bo usmerjen v prenovo mestnega jedra, Stare Loke in reurbanizacijo »sivih con«. S povezavo razvojnih območij se dosega kakovostno izboljšavo urejenosti mestnih območij in nove urbane povezave v mestnem prostoru. S povezavo mestnega jedra in območja nekdanje vojašnice se ustvari kakovostno mestno območje s prepletom oskrbnih, storitvenih, kulturnih dejavnosti in zaposlitve (poslovni prostori raznih dejavnosti). Razvojna os se od vojašnice še podaljša v zeleno rekreacijsko območje Kamnitnika in v novo poselitveno območje severno od Kamnitnika.
(4) Razvojna območja v osrednjem delu Škofje Loke so: območje med Partizansko in Kidričevo, območje vojašnice, območje Tehnik na levem bregu Selške Sore, območje klavnice na desnem bregu Selške Sore. Manjša območja, ki se jih preuredi, intenzivira in vključi v mesni razvoj so: Kapucinski samostan z bližnjim vogalom Novega sveta, otok in obvodni prostor pri Krevsovem jezu.
(5) Na Trati predstavlja razvojno območje prostor okrog obstoječe železniške postaje, kjer se poleg novih dejavnosti zagotavljajo tudi parkirišča za potrebe primestnega prometa (P&R sistem).
(6) Dolgoročna širitev mesta (za bivanje) bo usmerjena na severno obrobje Kamnitnika, za širitev gospodarskih območij pa bo razvoj usmerjen na Trato na severno stran železnice.
58. člen
Prenova
(1) Prenova se bo uveljavljala predvsem v mestnem jedru, na njegovem obrobju in v Stari Loki.
(2) Mestno jedro se prenavlja na podlagi programov obnove zgodovinskega spomenika. V mestno jedro se usmerjajo dejavnosti za potrebe lokalnega prebivalstva, za širše gravitacijsko zaledje in za potrebe turizma, v skladu s programom prenove. Potrebno je zagotoviti programsko pestrost. Upravne in druge mestotvorne dejavnosti ostanejo v jedru oziroma se krepijo. V mestnem jedru bo prisotna tudi prenova stanovanjskih objektov za neprofitna in kadrovska stanovanja (mlade družine), s čimer se ohranja vitalnost mestnega jedra.
(3) Jedro je potrebno z ureditvijo obstoječih in novih pešpoti čim tesneje povezati s sosednjimi območji.
(4) Sočasno s prenovo se izboljšuje mirujoči promet na obrobju mestnega jedra, tako da se omogoči njegova boljša dostopnost. Parkirišča za potrebe mestnega jedra se zagotavlja sočasno z urejanjem območja na obrobju mestnega jedra.
59. člen
Reurbanizacija neustrezno izrabljenih mestnih območij
(1) Opuščena zemljišča vojašnice in neustrezno izrabljene površine med Kidričevo in Partizansko cesto so primerne za nadaljnji razvoj mestotvornih dejavnosti.
(2) Območje med Kidričevo, Partizansko in Šolsko ulico je primerno tudi za večje trgovske programe, saj bi na ta način dopolnjevali in razširili pestrost ponudbe središča mesta.
(3) Pomembna je sočasnost in kakovost prometnega urejanja, z novim urejanjem se deloma uredi tudi primanjkljaj parkirišč obstoječe poselitve (stolpnice in bloki ob Partizanski ulici, centralne dejavnosti ob Kidričevi ulici).
(4) Sprememba namembnosti in reurbanizacija je planirana tudi za območje klavnice na desnem bregu Selške Sore, območje Tehnik na levem bregu Selške Sore, območje betonarne na Grencu.
60. člen
Proizvodne dejavnosti, obrti
(1) Proizvodne dejavnosti se usmerjajo na obstoječa območja, namenjena proizvodnji in na nova planirana območja na Trati severno od železnice v smeri Godešiča. Pri razvoju proizvodnih dejavnosti se izvaja tudi prestrukturiranje obstoječih območij.
(2) Pri urejanju območij za proizvodnjo se zagotavlja večje odmike proizvodnih dejavnosti od obstoječe poselitve, tako da se negativni vplivi zmanjšajo na nižjo raven.
(3) Spreminjanje obstoječih območij za proizvodne dejavnosti v druge ne-proizvodne namene in delitev površin na male enote ni sprejemljiva. Na območjih za proizvodnjo razvoj trgovskih dejavnosti ni dopusten razen trgovine proizvodnje (tovarniške trgovine).
61. člen
Nova poselitvena območja
(1) Dolgoročni razvoj mesta Škofja Loka se usmerja na območja severno od Kamnitnika. Obrobje Kamnitnika se navezuje na središče mesta, na predvideno smer razvoja središča Škofje Loke (centralne dejavnosti od mestnega jedra proti vojašnici) in na osrednje zelene površine Kamnitnika. Območje severno od Kamnitnika je namenjeno za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi. Območje se bo urejalo načrtno.
(2) Dolgoročna zasnova širitve mesta terja načrtno opremljanje zemljišč s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
(3) Severna obvoznica zagotavlja boljšo pretočnost za tranzitni promet proti Selški dolini, napaja nova poselitvena območja okrog Kamnitnika in izboljšuje dostopnost severnih razvojnih območij (vojašnica, območje ob Partizanski cesti).
(4) Območja za poslovne dejavnosti, trgovino in storitve so planirana na Grencu, ob križišču severne obvoznice in ceste v Kranj. V območje se usmerjajo dejavnosti, ki so vezane na avtomobilski promet in jih ni možno razvijati v mestnem središču.
62. člen
Zelene površine in rekreacija
(1) Zelene površine in rekreacijska območja mesta Škofja Loka se medsebojno povežejo z obvodnimi pasovi v celovit sistem mestnih zelenih in javnih površin. Za razvoj zelenega sistema in rekreacije so vodotoki s svojim obvodnim zelenim pasom nosilci pešaških, kolesarskih in rekreacijskih povezav. Zeleni pas ob vodotokih se ureja tako, da so v obvodnem pasu možne ureditve peš poti, kolesarskih stez in mestoma razširjena območja za rekreacijo. Z ureditvami se zagotavlja javna dostopnost vodotoka. V območja ob vodi se usmerjajo dejavnosti, ki imajo značaj skupne oziroma javne rabe. Omejujejo se vsi posegi, ki bi lahko razvrednotili sedanje kvalitete tega prostora.
(2) Zelene površine in poti so določene v namenski rabi površin. Zagotavlja se jih tudi na območjih drugih namenskih rab, predvsem:
– na levem bregu Selške Sore na območju šolskega centra, Novega sveta, območja Tehnik ter ob sotočju obeh Sor,
– na levem bregu Poljanske Sore na območju Studenca,
– v pasu med hotelom Transturist in stanovanjskim naseljem ob Partizanski ulici, od Kidričeve ceste proti Selški Sori do območja Tehnik,
– ob Prifarškem potoku od Stare Loke do Selške Sore,
– od Kamnitnika do rekreacijskega območja ob Suhi.
63. člen
12.6 Zasnova infrastrukturnega opremljanja
Prometno urejanje
(1) Za dolgoročni razvoj mesta je ob Poljanski obvoznici pomembna še severna obvoznica z značajem mestne ceste. S severno obvoznico se prometno razbremeni središče mesta, omogoči dostop v nova razvojna območja severnega dela mesta in v posamezne mestne predele iz severa. Ulični profil vključuje poleg vozišča in pločnika tudi kolesarsko stezo.
(2) Prednostnega pomena so tudi izboljšave notranjega mestnega prometnega omrežja, predvsem pa:
– izboljšava povezanosti Partizanske ceste na vzhodu in zahodu na obstoječe prometno omrežje,
– povezava med Kidričevo cesto in Vincarjami preko Poljanske Sore,
– povezava med cesto Škofja Loka – Kranj in cesto ob železnici.
– povezava med Poljansko cesto in Poljansko obvoznico zahodno od Jegorovega predmestja in Puštala za napajanje novega poselitvenega območja Žolšče.
(3) Za povezavo mestnega in primestnega prometa je pomembna izgradnja železniške postaje z dopolnilno infrastrukturo (parkirišča, tovorni terminal, oskrba in storitve).
(4) V planiranem območju poselitve severovzhodno od Kamnitnika je treba zagotoviti prometne povezave v smeri SJ (obvoznica – Kidričeva cesta) in v prečni smeri V-Z (Grenc – Kamnitnik).
64. člen
Mirujoči promet (parkiranje)
(1) Primanjkljaj parkirišč se v obstoječih pozidanih območjih se ureja z dodatnimi nivojskimi parkirišči, parkirnimi hišami in tudi s podzemnimi parkirišči.
(2) Za boljšo dostopnost mestnega jedra se uredijo parkirišča na njegovem obrobju (v sklopu reurbanizacije območja). Parkirišča se zagotavlja sočasno z urejanjem teh območij.
(3) Pri urejanju razvojnih (novih) območij je treba sočasno z novimi potrebami zagotoviti tudi primanjkljaj parkirišč za obstoječa sosednja območja. Razvojna območja, kjer bo treba reševati primanjkljaj parkirišč obstoječe poselitve so: območje Šolske ulice, območje vojašnice.
65. člen
Peš povezave
Primarne smeri peš prometa (nove in planirane) so:
– mestno jedro – novo središče ob Kidričevi – Šolska ulica mimo mestnega pokopališča do območja vojašnice – Kamnitnik – stanovanjsko naselje severno od Kamnitnika – nadaljevanje v rekreacijsko območje ob Suhi,
– Stara Loka – Šolska ulica – park vzhodno od hotela Transturist – park pod Kidričevo ulico – območje Tehnik – nov most preko Sore – klavnica – mestno jedro, oziroma navezava od območja Tehnik dolvodno ob Sori do zelenih obvodnih površin,
– Podlubnik – Stara Loka – ob Prifarškem potoku do Selške Sore in Novega sveta – brv preko Sore – vstop v mestno jedro z zahodne smeri – mestni (grajski) park – Loški grad – rekreacijsko območje na Kranceljnu.
66. člen
Izboljšanje prometne dostopnosti območij za proizvodnjo na severni strani železnice
(1) Dostopnost območij za proizvodnjo na severni strani železnice se izboljša s podvozom v območju železniške postaje ali vzhodno od Traškega grabna.
(2) Izboljšave prometne dostopnosti so pogoj za urejanje novih območij.
67. člen
12.7 Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove
(1) Za uresničevanje urbanistične zasnove veljajo določbe 42. do 45. člena v prostorskem planu.
(2) Za uresničitev urbanistične zasnove in pogojev skladnega dolgoročnega razvoja mesta je pomembna zagotovitev celovite prometne in komunalne ureditve v obstoječih poselitvenih območjih in planiranih novih površinah za poselitev. Razvoj novih območij je možen ob sočasni celoviti ureditvi prometnih in komunalnih ureditev.
(3) Prednostne naloge za uresničevanje urbanistične zasnove mesta so:
– prenova mestnega jedra, razvojnih območij na njegovem obrobju in z njim povezane prometne ureditve,
– reurbanizacija območja vojašnice in z njim povezanih prometnih ureditev,
– dopolnjevanje novega mestnega središča in z njim povezanih prometnih ureditev,
– izboljšava prometnih razmer na Trati in sosednjih območjih za proizvodnjo ter nadaljnji razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti na tem območju,
– izboljšava prometnega omrežja, izgradnja severne obvoznice ter urejanje železniških postaj.
13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68. člen
S sprejetjem tega prostorskega plana prenehajo veljati:
– vsi dosedanji prostorski planski akti Občine Škofja Loka na območju občine Občine Škofja Loka,
– prostorski izvedbeni akti, določeni v 4. točki 44. člena tega odloka.
69. člen
Prostorski plan Občine Škofja Loka je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na Občini Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka.
70. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 300-7/2000
Škofja Loka, dne 15. septembra 2003.
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l. r.
