Na podlagi določil zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) je Občinski svet občine Brežice na podlagi 16. člena Statuta Občine Brežice na 4. izredni seji dne 19. 7. 2004 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Brežice za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list RS, št. 41/87), dopolnjen leta 1994 (Uradni list RS, št. 37/94), 1996 (Uradni list RS, št. 29/96), 1997 (Uradni list RS, št. 77/97, 79/97), 1998 (Uradni list RS, št. 47/98), 1999 (Uradni list RS, št. 10/99), 2000 (Uradni list RS, št. 59/00), 2001 (Uradni list RS, št. 27/01, 50/01), 2002 (Uradni list RS, št. 4/02), 2003 (Uradni list RS, št. 58/03) – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan – in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Brežice za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjen leta 1994 (Uradni list RS, št. 37/94), 1996 (Uradni list RS, št. 29/96), 1997 (Uradni list RS, št. 77/97, 79/97), 1998 (Uradni list RS, št. 47/98), 1999 (Uradni list RS, št. 10/99), 2000 (Uradni list RS, št. 59/00), 2001 (Uradni list RS, št. 27/01, 50/01), 2002 (Uradni list RS, št. 4/02), 2003 (Uradni list RS, št. 58/03) – v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan – za območje Občine Brežice, ki se nanašajo na spremembo namenske rabe prostora – določitev pridobivalnega prostora za namen izkoriščanja mineralne surovine tehničnega kamna v kamnolomu Bizeljsko (vzhodno od Huma), širitev poslovnega območja v Dečnih selih ter določitev območja čistilne naprave Globoko.

(2) Za besedilom točke 4.1.3. – Rudnine se za prvim odstavkom doda naslednje besedilo:
»Določi se širitev pridobivalnega prostora v kamnolomu Bizeljsko (vzhodno od Huma)«.
Za besedilom točke 4.2. – Varstvo okolja se za zadnjim odstavkom doda naslednje besedilo:
»Za območji kamnoloma Bizeljsko vzhodno od Huma in čistilne naprave Globoko je potrebno izdelati posebne strokovne podlage za področje vrednotenja vplivov predvidene dejavnosti na okolje in področje načrtovanih okoljevarstvenih ukrepov.«
Za besedilom točke 4.4.2. – Zasnova poselitve se v tabelo doda:

----------------------------------------------------
Šifra     Ime                 Način urejanja    List
----------------------------------------------------
B2-50čn   Čistilna naprava    LN                26
          Globoko
----------------------------------------------------

Za besedilom točke 4.4.2. – Zasnova poselitve se pod alineo Zasnova območij za proizvodne dejavnosti in obrtno dejavnost doda naslednje besedilo:
»V Dečnih selih se nova površina opredeli kot širitev poslovnega območja.«
Za besedilom točke 4.4.3. – Zasnova infrastrukturnega omrežja na celotnem območju občine se na koncu poglavja Odvajanje in čiščenje odpadnih voda doda naslednje besedilo:
»Določi se območje čistilne naprave v Globokem.«
(2) Spreminja se kartografska dokumentacija k planu na tistih kartah, kjer so predlagane spremembe oziroma dopolnitve in sicer v naslednjih delih:
Kartografski del 1
Kartno gradivo v merilu 1: 25 000
– Zasnova kmetijstva, gozdarstva in območij poselitve 1 – karta št. 1b, 1c, 1d
– Zasnova rudnin 3 – karta št. 3b,
– Zasnova sanacij 6 – karta št. 6d
– Zasnova načinov urejanja prostorov 11 – karta št. 11b, 11c, 11d
– Zasnova osnovne rabe prostora 12 – karta št. 12b, 12c, 12d.

(1) Spreminja se kartografska dokumentacija k planu na tistih kartah, kjer so predlagane spremembe oziroma dopolnitve in sicer v naslednjih delih:
Karte preglednega katastrskega načrta v merilu 1: 5000
Veliko Trgovišče 04
Veliko Trgovišče 31
Veliko Trgovišče 33
(2) Besedilo 9. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice dopolnjenega v letu 1993 (Uradni list RS, št. 37/94) se dopolni z naslednjimi programskimi zasnovami:
 
2.20. Programske zasnove za izkoriščanje mineralne surovine tehničnega kamna v kamnolomu Bizeljsko (vzhodno od Huma) v k.o. Bizeljsko
 
2.20.1. Določitev pridobivalnega prostora – za izkoriščanje mineralne surovine tehničnega kamna v kamnolomu Bizeljsko (vzhodno od Huma).
Ležišče je locirano izključno na gozdnih površinah, ki ga na severni in južni strani omejujeta hudourniški grapi po katerima potekata gozdni poti, na vzhodni strani meji na obstoječi kamnolom. Razširitev sega na parcele št. 305, 306/1, 306/2, 306/3, 310, 317, 318,319 in 1999 k.o. Bizeljsko.
 
2.20.2. Organizacija dejavnosti
Obstoječi kamnolom in predvidena razširitev funkcionirata kot celota. Območje je predvideno za pridobivanje, ki se bo izvajalo v etažah določene višine in širine. Drobljenje kamninskega materiala bo večinoma z vrtanjem in razstreljevanjem, ter tudi z ripanjem z buldožerjem ali razbijanjem z bagrom s hidravličnim kladivom.
Ker so sanacijska dela sezonska in občasna ni predvidena stalna oprema in stalno zaposleni delavci. Na osnovnem platoju bo postavljen kontejner za upravni prostor, garderobo in manjše skladišče ter sanitarni kontejner.
Sanacija in biološka rekultivacija bo izvajana sproti in sicer z ublažitvijo naklonov brežin, delnim zasutjem izkoriščenih delov in primernim oblikovanjem novo nastalih površin.
 
2.20.3. Tehnološki pogoji in omejitve
Investitor mora pridobiti rudarsko pravico in sicer s koncesijo. V skladu z določili Zakona o rudarstvu (ZRud) so tovrstna dela rudarska dela, zato mora izvajalec v skladu s členom ZRud upoštevati tudi določbe tega zakona in podzakonskih predpisov.
Obveznosti so:
– pridobitev ustrezne tehnične dokumentacije – rudarski projekt,
– zagotovitev tehničnega vodenja in nadzora del po tehnični dokumentaciji in predpisih varnosti in zdravju pri delu – tehnični vodja.
Pridobivanje vključuje vsa potrebna dela, da se pride do mineralne surovine v nahajališču (odpiranje), da se pripravi za izkopavanje (priprava), da jo izkoplje (odkopavanje) in pripelje na obogatitev. Pridobljeni material se naklada v vozila in odpelje do separacije, ki je locirana v kamnolomu.
Po končanem pridobivanju je obvezna sanacija območja.
Vsi detajli izvedbe kot tudi varnostni ukrepi pri delu in ob zaključku del morajo biti obdelani v prej navedeni dokumentaciji.
 
2.20.4. Namenska raba površin
V času pridobivanja je površina predvidena za pridobivanje materiala. Stena je deljena na ca. 10 etaž z organiziranimi dovozi oz dostopi na vsako posamezno etažo. Na osnovnem platoju (obstoječi del kamnoloma) je predvideno parkiranje vozil in strojev, postavitev kontejnerjev za potrebe zaposlenih ter separacija.
Po končani sanaciji in biološki rekultivaciji ostane namembnost prostora nespremenjena – gozd.
 
2.20.5. Infrastrukturno omrežje
Promet
Dostop oziroma dovoz na območje predvidenega posega je z javne poti 527971 ter z gozdnih poti (na severni in južni strani po grapah ter po vrhu grebena). Pot Šekoranja – Kamnolom – Vrhovnica – Osojnik mora biti vedno odprta in primerno vzdrževana.
Javno pot JP 527971 Funk – Osojnik je potrebno urediti, da bo omogočala dvosmerni promet, priključek javne poti na regionalno cesto pa urediti in opremiti z vertikalno in horizontalno cestno prometno signalizacijo.
V času pridobivanja mora biti zagotovljen neoviran odvoz materiala, kar pomeni, da je potrebno urediti varen dovoz oziroma dostop do vsake etaže.
Parkiranje vozil in strojev bo na osnovnem platoju, na nepropustni ploščadi z lovilcem olja. Zavarovanje območja mora biti v skladu z zakoni in določili (ograje, zapore, opozorilne table…).
V primeru miniranja je potrebno zavarovati območje s predpisano prometno signalizacijo in cestno prometno opremo.
 
Kanalizacija
V času pridobivanja je potrebno predvideti sanitarni kontejner za uporabo zaposlenih.
Odvodnjavanje meteornih in drugih morebitnih odpadnih voda iz etaž, priključkov in platoja za parkiranje in vzdrževanje gradbene mehanizacije, se izvede tako, da niso speljane na cesto in v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
Padavinske vode, ki ne proniknejo v dolomit se scejajo po urejenem odvodnem kanalu do Sušičkega potoka. Za preprečevanje odnašanja drobnih frakcij v potok je v odvodnem kanalu potrebno urediti najmanj dva usedalnika. Obstoječe jarke po obeh grapah je potrebno vzdrževati in redno čistiti.
 
Elektrika
Ker se bodo dela izvajala le podnevi ni predvidena stalna razsvetljava kamnoloma. Za eventualne potrebe pri pogonu separacije se namesti ustrezen agregat.
 
Telefon
Ni predvidena telefonska instalacija.
 
Odpadki
V času pridobivanja je za zbiranje smeti in drugih odpadkov potrebno namestiti zabojnike in organizirati odvoz na komunalno deponijo.
 
2.20.6. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
S sanacijo in biološko rekultivacijo je potrebno urediti primerni relief, tako da se bo vklopil v okolico. To pa je podrejeno samemu terenu in tehničnim možnostim, ki jih narekuje obsežnost posega.
Vse površine se bo prekrilo s plastjo zemlje in humusa, zatravilo ali zasadilo z avtohtonim drevjem in grmičevjem.
 
2.20.7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Vodotoki, ki so kategorizirani v 1. in 1-2. razred kategorizacije pomembnejših vodotokov morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe. Pri poseganju na erozijsko ogrožena območja je potrebno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Objekti naj se načrtujejo z odmikom od zgornjega roba brežin vodotokov ca. 10 m.
Upoštevajo se izdelane Naravovarstvene smernice, ki služijo kot podlaga za opredelitev oziroma ustrezno rešitev območja širitve kamnoloma:
Zaželjena je čimprejšnja sanacija kamnoloma, bilo bi smiselno urediti kamnolom v učilnico v naravi oziroma glede na vodnatost območja, območje urediti v nadomestni vodni biotop.
Razvijanje dejavnosti (delno izkoriščanje s sanacijo) je možno izključno znotraj določenih plansko določljivih okvirov.
Pridobivanje mineralne surovine naj bo usmerjeno v končno podobo reliefa. Pri tem bi morale biti upoštevane obstoječe reliefne oblike, kot so gole stene in melišča, kar bi po končanem pridobivanju omogočalo bolj raznoliko podobo opuščenega kopa. Tako bi bilo potrebno da je prehod brežin v obstoječ teren mehak in postopen.
Predvidena sanacija kamnolomov naj bo sprotna in naj teži k čim večji renaturaciji (naravni sestoji in prvotna vegetacija) in ne k oblikovanju umetnega nasada.
Potrebno je pridobiti pisno stališče o upoštevanju naravovarstvenih smernic in pogojev, k ureditvenem in sanacijskem načrtu je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.
V postopku pridobivanja mineralne surovine je potreben občasen geološki nadzor. V primeru ugotovitve geološke naravne vrednote, je potrebno dela začasno ustaviti in omogočiti dokumentiranje.
 
2.20.8. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Tehnološki postopki v zvezi z pridobivanjem materiala v kamnolomu Bizeljsko vplivajo na okolico in sicer z emisijami hrupa, prahu, potencialno nevarnostjo emisije v tla in podtalnico in tresljaji.
Vsa dela se morajo opraviti v skladu s predpisi s področja varovanja okolja;
– uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95),
– uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) in
– uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94),
– uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94),
– uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 68/96),
– pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98),
– pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98).
Za širitev kamnoloma je potrebno izdelati tudi posebne strokovne podlage za področje vrednotenja vplivov predvidene dejavnosti na okolje in področje načrtovanih okoljevarstvenih ukrepov.
Sanirani in biološko rekultivirani kamnolom ne bo predstavljal vira onesnaženja okolja.
 
2.20.9. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Potres
Na območju kamnoloma se pričakujejo potresi do VIII. stopnje, po MCS lestvici.
Potrebno je zagotoviti stabilnost tako brežin, kot kopa – po rudarskem projektu.
 
Požar
V času pridobivanja morajo biti mehanizacija, skupni prostori in prostori za separacijo opremljeni z gasilnimi aparati in protipožarnim orodjem. Prepovedano je sežiganje grmičevja, kmetijskih ostankov ter ostankov papirne in kartonske embalaže izven urejenega kurišča.
Odvzem požarne vode v bližini ni možen, omogočen pa je dovoz z interventnimi vozili.
 
2.21. Programske zasnove za območje »Čistilne naprave Globoko« v k.o. Globoko
 
2.21.1. Določitev območja ČN Globoko
Območje ČN Globoko je locirano v obrobni del gozda Dobrava. Meja urejanja sega na parcele št. 399/2, 399/3 in 400/29 k.o. Globoko.
 
2.21.2. Organizacija dejavnosti
ČN Globoko je namenjena čiščenju komunalnih odpadnih vod naselja Globoko. ČN je povezana z vsemi uporabniki preko novo predvidene kanalizacije – ločen sistem.
Na območju so predvidene naslednje ureditve – izvedba platoja in objektov ČN; ozelenitev okolice ČN; ureditev komunalne in elektroenergetske infrastrukture.
 
2.21.3. Tehnološki pogoji in omejitve
V ČN Globoko – kapacitete 1000 PE je predvideno mehansko – biološko čiščenje odpadnih vod z aerobno stabilizacijo blata in dehidracijo blata.
 
Osnova za ureditev območja je idejni projekt ČN z vsemi detajli izvedbe in varnostnimi ukrepi – z izvedbo ČN je potrebno zagotoviti optimalni postopek čiščenja in optimalno dispozicijo objektov naprave.
Potrebno je upoštevati naslednje pogoje:
– posegi v gozd pri gradnji in delovanju ČN se morajo omejiti izključno na načrtovane parcele;
– vsako odlaganje odvečnega odkopnega materiala pri gradnji v gozd je nedopustno;
– potok Žabjek nima izrazite struge, zato je potrebno strugo poglobiti in speljati do najbližjega večjega vodotoka – Gabernice, da se zagotovi odvodnjavanje kontroliranih izpustov iz ČN;
– vsako odlaganje odpadnega blata ob delovanju ČN v gozd je nedopustno;
– ob delovanju ČN je potrebno preprečiti vsako škodljivo emisijo v tla in podtalnico;
– med in po izvedbi ČN mora biti omogočeno gospodarjenje s sosednjim gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej;
– po končanem posegu je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh ter ostalih površinah.
 
2.21.4. Namenska raba površin
Objekt ČN (podzemni in nadzemni del) je sestavljen iz naslednjih funkcionalnih sklopov, ki delujejo kot celota:
– mehanski in biološki del čiščenja
– prostor za namestitev kompresorjev in ostale strojne opreme
– bazen odvečnega blata.
Okolica objekta se zasadi z nizkimi grmovnicami in drugim okrasnim zelenjem.
Dovoz do območja ČN se uredi z obstoječe javne poti.
 
2.21.5. Infrastrukturno omrežje
 
Promet
Dovozi in dostopi se uredijo z javne poti 526140. Javna pot se priključi na regionalno cesto RIII – 676 Globoko – Kapele.
Priključek javne poti na regionalno cesto se izvede v niveleti vozišča ceste na katero se priključuje, ter mora biti čimbolj pravokoten. Niveleta priključka od roba vozišča ceste sme imeti maksimalni vzdolžni naklon 3% na dolžini merodajnega vozila.
Prav tako mora biti priključek in njegova neposredna okolica ob cesti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključku v obeh smereh na cesto in obratno (preglednostni trikotnik). Priključek je tudi potrebno utrditi in urediti v celotni širini in dolžini merodajnega vozila s predpisanimi priključnimi radiji.
Opremiti ga je potrebno z ustrezno cestno – prometno signalizacijo in opremo. Ob priključku oziroma na parkirnih površinah se zagotovi prostor za obračanje vozil.
 
Kanalizacija
ČN je povezana z vsemi uporabniki preko novo predvidene kanalizacije (ločen sistem). Prečiščene odpadne vode se bodo iz ČN odvajale v potok Žabjek in naprej v potok Gabernico.
Interna fekalna in meteorna kanalizacija ČN se odvaja v interno kanalizacijo naprave.
 
Vodovod, elektrika, telefon
Za potrebe ČN se izvede nova vodovodna, elektroenergetska in TK napeljava in se priključi na obstoječe infrastrukturno omrežje.
 
Odpadki
Stabiliziran višek blata se periodično odvaža na končno dispozicijo (poljedelstvo, uporaba za gnojila, v enote za dehidracijo...).
Za zbiranje smeti in drugih odpadkov na internem območju ČN je potrebno namestiti zabojnike in organizirati odvoz na komunalno deponijo.
 
2.21.6. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
Potrebno je upoštevati značilnosti krajine in bližino gozda. Ker obliko objektov ČN narekuje tehnologija, se njihova vizualna vklopitev v prostor ublaži z zeleno zasaditvijo (grmičevje in drevesa nižje rasti).
 
2.21.7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno.
Vodotoki, ki so kategorizirani v 1. in 1-2. razred kategorizacije pomembnejših vodotokov morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe. Pri poseganju na erozijsko ogrožena območja je potrebno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
Objekti naj se načrtujejo z odmikom od zgornjega roba brežin vodotokov ca. 10 m.
Upoštevajo se Naravovarstvene smernice, ki služijo kot podlaga za opredelitev oziroma ustrezno rešitev območja ČN Globoko:
– Čistilno napravo je potrebno locirati izven vplivnega pasu bližnjega vodotoka.
– Potrebno je pridobiti pisno stališče o upoštevanju naravovarstvenih smernic in pogojev.
– Za vse posege, ki bi lahko razvrednotili biotsko raznovrstnost ali naravno vrednoto, je potrebno izdelati oceno o ogroženosti in pridobiti naravovarstveno soglasje.
 
2.21.8. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Tehnološki postopki v zvezi z delovanjem ČN vplivajo na okolico in sicer z emisijami hrupa, potencialno nevarnostjo emisije v tla in podtalnico in emisijami smradu, ki morajo biti v skladu s predpisi s področja varovanja okolja:
– Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95),
– Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96),
– Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96),
– Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 35/01),
– Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94),
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96),
– Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 90/98),
– Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 31/01),
– Pravilnik o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 55/97),
– Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/69).
 
2.21.9. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Potres
Objekte ČN je potrebno projektirati za potresno območje VIII. stopnje po MCS lestvici.
 
Požar
Potrebno je zagotoviti varnostne odmike med objekti. Poti za evakuacijo oziroma intervencijo morajo biti dovolj široke, radiji takšnih dimenzij, da je možen dostop interventnih vozil.
Programske zasnove (tekstualni in grafični del) so sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskega plana.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.