Na podlagi 9. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in po predhodnem soglasju Državnega zbora Republike Slovenije s 50. izredne seje dne 1. 9. 2004 je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 20. 9. 2004 sprejela

Ta poslovnik podrobno ureja organizacijo in način dela Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) ter postopke za opravljanje nalog po Zakonu o preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZPKor) in drugih predpisih.

(1) Funkcionarji in javni uslužbenci komisije so pri svojem delu dolžni spoštovati Ustavo Republike Slovenije in druge predpise, ravnati vestno in pošteno, dajati prednost splošnim in skupnim interesom pred zasebnimi ter z osebnim zgledom v svojem poklicnem in zasebnem življenju prispevati k ugledu komisije, državnih organov in Republike Slovenije.
(2) Ob začetku dela v komisiji so se vsi funkcionarji in javni uslužbenci komisije dolžni seznaniti z določili tega poslovnika in drugih aktov, ki urejajo delo komisije oziroma njihove pravice in dolžnosti.

(1) Za delo komisije veljajo določbe ZPKor in tega poslovnika.
(2) Izrazi v tem poslovniku imajo enak pomen kot izrazi v ZPKor.
(3) Izraz »tajni podatek« ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja tajne podatke.

(1) Komisija ima pečat okrogle oblike, v katerem je grb Republike Slovenije in napis »Republika Slovenija, Komisija za preprečevanje korupcije«.
(2) Sedež komisije je v Ljubljani.

(1) Vsa pisanja komisije morajo biti opremljena s polnim imenom in naslovom komisije, številko, datumom, podpisom in pečatom.
(2) Komisija lahko pošilja pisanja državnim organom in organom lokalnih skupnosti tudi v elektronski obliki. Pri tem upošteva predpise, ki urejajo elektronsko poslovanje in elektronski podpis. Pisanje, ki je poslano v elektronski obliki, ima enako veljavo kot pisanje v tiskani obliki.

(1) Komisijo predstavlja, zastopa in vodi predsednik oziroma predsednica (v nadaljevanju: predsednik) komisije, ki tudi organizira njeno delo in ima v skladu z zakonom vse pristojnosti in odgovornosti predstojnika državnega organa.
(2) Predsednik komisije predvsem:
– predstavlja in zastopa komisijo,
– vodi poslovanje in organizira delo komisije,
– koordinira delo organizacijskih enot komisije,
– komisiji predlaga v sprejem poročila o delu komisije,
– izdaja splošne in posamične akte s področja poslovanja komisije,
– odloča o porabi sredstev v skladu z letnim finančnim načrtom,
– izdaja odločbe o zaposlitvah, razvrstitvah in plačah javnih uslužbencev komisije,
– opravlja druge naloge na podlagi zakona in tega poslovnika.

(1) V primeru odsotnosti predsednika komisije ga pri opravljanju tekočih poslov nadomešča namestnik oziroma namestnica (v nadaljevanju: namestnik) predsednika.
(2) Predsednik komisije in njegov namestnik imata poleg svojih tudi vse pravice in dolžnosti članov komisije.
(3) Predsednik komisije lahko s pisnim aktom pooblasti namestnika predsednika in člane ali članice (v nadaljevanju: člani) komisije, da organizirajo in vodijo delo na posameznih področjih.
(4) Tekoči posli iz prvega odstavka tega člena so posli, ki se ne nanašajo na spremembe veljavnih predpisov oziroma na spremembe aktov komisije.

Komisija opravlja delo s skupnimi službami in z ustreznim številom organizacijskih enot, ki izvajajo naloge s področja dela komisije, pri čemer sta podrobnejša organizacija dela komisije in sistemizacija delovnih mest določeni v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

(1) Komisija o zadevah, določenih s tem poslovnikom, odloča na sejah, kjer sprejema mnenja, stališča in druge odločitve.
(2) Predsednik je dolžan sklicati sejo komisije, če to zahtevajo najmanj trije člani komisije.

(1) Seja komisije se lahko prične, če sta prisotna vsaj dva člana in predsednik ali namestnik predsednika.
(2) Odločitve komisije so veljavne, če so sprejete z večino glasov vseh članov.

(1) Na seji komisije lahko poleg njenih članov brez pravice glasovanja sodelujejo tudi javni uslužbenci komisije, če to zahteva oziroma dovoli predsedujoči seje.
(2) Javni uslužbenci iz prejšnjega odstavka pripravljajo gradivo za sejo komisije in ga praviloma dostavijo članom komisije tri delovne dni pred dnevom seje.

(1) Na seji komisije pri konkretni točki dnevnega reda ne sme sodelovati funkcionar ali javni uslužbenec komisije, ki je sam predmet obravnave ali je z osebo, ki je obravnavana v okviru te točke:
– v zakonski zvezi oziroma živi z njo v zunajzakonski skupnosti,
– je njen krvni sorodnik v ravni vrsti, sorodnik v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena oziroma v svaštvu do drugega kolena,
– v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca,
– je oziroma je bil v sodnem sporu katerekoli vrste.
(2) Kolikor posamezni funkcionar ali javni uslužbenec komisije meni, da zanj ali za drugega funkcionarja ali javnega uslužbenca komisije obstajajo okoliščine iz prejšnjega odstavka ali druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost, mora o tem takoj obvestiti komisijo, ki odloči o morebitni izločitvi tega funkcionarja ali javnega uslužbenca iz obravnave posamezne točke.
(3) Kolikor se pozneje ugotovi, da je pri obravnavi posamezne točke sodeloval funkcionar ali javni uslužbenec komisije, ki bi moral biti izločen, lahko komisija o tej točki odloča ponovno.

(1) Komisija na sejah:
– sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor,
– sprejema poročila o svojem delu,
– sprejema predlog sprememb resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: resolucije) ter poročila o njenem uresničevanju,
– sprejema akcijski načrt uresničevanja resolucije in njegove spremembe,
– sprejema načelna stališča, mnenja in predloge glede stanja korupcije v državi,
– sprejema načelna mnenja o protikorupcijskih vsebinah veljavnih predpisov in predpisov v pripravi,
– sprejema mnenja o uresničevanju predpisov s področja preprečevanja korupcije,
– odloča o opozorilih pristojnim organom v Republiki Sloveniji glede uresničevanja obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih aktov s področja preprečevanja korupcije,
– sprejema izhodišča za kodekse etike ravnanja v javnem in zasebnem sektorju,
– sprejema načelna mnenja in pojasnila o nezdružljivosti, darilih, omejitvah poslovanja, nadzoru nad premoženjskim stanjem, integriteti pravnih oseb in drugih vprašanjih, povezanih z opravljanjem svojih nalog,
– odloča o opozorilu funkcionarju, ki v zakonsko določenem roku ni prenehal opravljati dejavnosti ali funkcije, ki ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije,
– odloča o zahtevi pristojnemu organu za začetek postopka za prenehanje funkcije funkcionarju, ki kljub opozorilu ni prenehal opravljati nezdružljive dejavnosti ali funkcije,
– sprejme predpis o načinu razpolaganja z darili, ki postanejo last države oziroma lokalne skupnosti, o vodenju seznama daril ter o drugih izvedbenih vprašanjih v zvezi z omejitvami in dolžnostmi glede sprejemanja daril,
– ugotavlja odstopanje od zakonskih meril glede sprejemanja daril,
– ugotavlja kršitve 24. oziroma 25. člena ZPKor in obravnava poročilo o ukrepih organa, v katerem funkcionar, ki je kršil omenjeni določbi, opravlja svojo funkcijo,
– dovoljuje naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, poslovanje s poslovnimi subjekti iz prvega odstavka 28. člena ZPKor, če ugotovi, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila,
– oblikuje sezname poslovnih subjektov, s katerimi naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo oziroma izjemoma smejo poslovati in jih objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije ter na svoji spletni strani,
– ugotavlja obstoj očitnega neskladja med predloženimi podatki o premoženjskem stanju funkcionarja in dejanskim stanjem ter obravnava poročila pristojnih organov o njihovem ukrepanju v primeru tega neskladja,
– izdaja obrazce za poročanje o premoženjskem stanju funkcionarjev,
– odloča o zahtevi funkcionarju, da priloži ustrezna dokazila podatkom o njegovem premoženjskem stanju,
– odloča o zahtevi funkcionarju, da predloži podatke iz prve do pete alinee prvega odstavka 36. člena ZPKor,
– odloča o predlogu komisiji državnega zbora, da ta od funkcionarja zahteva podatke o premoženjskem stanju tudi za njegove družinske člane,
– odloča o opozorilih funkcionarju, ki v določenih rokih ni predložil podatkov o premoženjskem stanju,
– odloča o obveščanju organa, v katerem funkcionar, ki krši obveznost poročanja o premoženjskem stanju, opravlja svojo funkcijo oziroma organa, pristojnega za določitev in izplačilo plače oziroma nadomestila plače,
– obravnava poročila pristojnega organa o postopkih zoper funkcionarja, ki ni predložil zahtevanih podatkov o premoženjskem stanju,
– sprejema smernice za oblikovanje načrtov integritete in za preverjanje delovanja načrtov integritete oziroma ocenjevanje integritete,
– sprejema program preverjanja delovanja načrtov integritete oziroma ocenjevanja integritete in njegove spremembe,
– sprejema poslovnik in njegove spremembe,
– sprejema akt o notranji organizaciji in sistemizaciji ter njegove spremembe,
– sprejema druge splošne akte komisije,
– sprejema obrazce dokumentov za poslovanje komisije,
– odloča o predlogih članov za uvrstitev drugih točk na sejo komisije,
– izvaja druge naloge po zakonu in tem poslovniku.
(2) Mnenja komisije iz prve alinee prejšnjega odstavka nimajo pravnih ali materialnih posledic.

(1) Kolikor komisija pri svojem delu ugotovi, da v obravnavani zadevi obstajajo razlogi za sum kaznivega dejanja ali drugih kršitev, za katere komisija ni pristojna, komisija sprejme sklep o odstopu zadeve pristojnemu organu.
(2) Obvezni deli sklepa iz prejšnjega odstavka so: osnovni podatki o možnem kršitelju, utemeljitev razlogov za sum, podatki o pristojnem organu in rok, v katerem mora pristojni organ komisiji poročati o svojih ugotovitvah.

(1) Seje komisije so zaprte za javnost, komisija pa lahko izjemoma odloči, da bodo posamezne točke dnevnega reda javne.
(2) Na seje komisije se lahko vabijo nevladne organizacije, katerih osnovna dejavnost je preprečevanje korupcije in druge organizacije ali posamezniki, za katere komisija presodi, da bi lahko s svojim znanjem in izkušnjami pripomogli k uspešni obravnavi posameznih točk dnevnega reda.
(3) Osebe iz drugega odstavka tega člena ter predstavniki javnosti ne morejo sodelovati pri točkah dnevnega reda, kjer se obravnavajo poročila o premoženjskem stanju funkcionarjev in drugi osebni oziroma tajni podatki.
(4) Predsednik komisije opozori tiste, ki sodelujejo na sejah, da so dolžni varovati podatke, do katerih so prišli med sejo, če ni z zakonom ali tem poslovnikom določeno drugače, če pa je javnost sej izključena, pa tudi, da so te podatke dolžne varovati kot tajnost in jih opozori, da pomeni izdaja tajnosti kaznivo dejanje.

(1) Komisija lahko obvesti javnost o svojih odločitvah, mnenjih, stališčih in drugem delu komisije. Sporočilo javnosti posreduje njen predsednik oziroma predstavnik komisije, ki ga določi predsednik.
(2) Načelna mnenja in stališča komisije so javna in se objavijo na njeni spletni strani.
(3) Komisija javnost praviloma obvešča o vseh obvestilih, s katerimi organe, v katerih posamezni funkcionar opravlja svojo funkcijo, organe, pristojne za določitev in izplačilo funkcionarske plače oziroma njenega nadomestila, organe, pristojne za začetek postopka za prenehanje funkcije ali v skladu z zakonom druge pristojne organe, na podlagi ZPKor seznanja s kršitvami obveznosti posameznega funkcionarja.
(4) Člani komisije morajo pri svojih nastopih v javnosti izražati in predstavljati stališča komisije, tudi, če so pri odločanju o posameznem vprašanju glasovali drugače.

(1) O seji komisije se piše zapisnik, ki obsega navedbo številke seje v koledarskem letu, datum in uro začetka seje, navedbo, kdo je vodil sejo, imena prisotnih, sprejeti dnevni red seje ter odločitve, mnenja, stališča in sklepe, ki jih je komisija sprejela k posameznim točkam dnevnega reda. Po sklepu komisije se lahko potek seje tudi snema, s čimer morajo biti seznanjeni vsi sodelujoči na seji.
(2) Zapisnik komisija potrdi na naslednji seji, ko lahko pri zapisu sprejetih sklepov izvrši tudi redakcijske popravke.

(1) Kolikor so na seji komisije prisotne vabljene osebe, se v zapisnik vpišejo tudi naslednji podatki:
– imena vabljenih ter prisotnih in odsotnih oseb,
– razlogi za vabilo,
– kratka vsebina pojasnil, ki so jih vabljene osebe dale na seji,
– seznam dokumentov, ki so jih vabljene osebe izročila na seji.
(2) Vabljena oseba lahko zahteva, da se posamezna pojasnila v zapisnik zapišejo dobesedno, s čimer jo pred začetkom razgovora seznani predsedujoči.
(3) Vabljeno osebo komisija seznani s svojimi ugotovitvami v njeni zadevi v roku 15 dni od dneva potrditve zapisnika.
(4) Komisija osebo iz prejšnjega odstavka seznani, da lahko v roku 15 dni na njene ugotovitve poda pripombe, ki jih bo obravnavala komisija.

(1) Kolikor je od državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil potrebno pridobiti podatke, potrebne za opravljanje nalog komisije, jih ta pisno pozove, da v roku, določenem s pozivom, dostavijo vse potrebne podatke.
(2) Kolikor je za opravljanje nalog komisije potrebno vpogledati v določeno dokumentacijo državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, komisija napove obisk svojega predstavnika na njihovem sedežu oziroma se dogovori za drugačno izročitev dokumentacije na vpogled.
(3) Predstavnik komisije, ki opravi vpogled v dokumentacijo iz prejšnjega odstavka na sedežu državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, se mora predhodno izkazati s pisnim pooblastilom komisije.
(4) Pridobljeni podatki in dokumentacija se lahko uporabljajo samo za namene, določene z zakonom, ki določa naloge komisije.

(1) Fotokopiranje in drugačno razmnoževanje dokumentacije iz prejšnjega člena za potrebe komisije je dovoljeno samo po predhodnem soglasju državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, ki hrani to dokumentacijo.
(2) Organ iz prejšnjega odstavka mora morebitno odklonitev soglasja pisno obrazložiti v roku 7 dni.

(1) Na seji komisije zaposleni v državnih organih, organih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil, katerih udeležba je bila zahtevana s strani komisije, dajejo pojasnila ter odgovarjajo na vprašanja v zvezi s podatki, ki so potrebni za opravljanje nalog komisije in v zvezi z ustrezno dokumentacijo.
(2) Stroške udeležbe oseb iz prvega odstavka tega člena na sejah komisije krijejo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kjer so te osebe zaposlene.

(1) Vabila za udeležbo na seji komisije se osebam iz prvega odstavka prejšnjega člena vročajo osebno, s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja kazenski postopek.
(2) Vabilo na sejo komisije ali obvestilo o njeni preložitvi se lahko vabljenim osebam z njihovim soglasjem sporoča tudi s telekomunikacijskimi sredstvi, če se da po okoliščinah sklepati, da bo na ta način opravljeno sporočilo dobil tisti, kateremu je namenjeno.
(3) Škodljive posledice za vabljene osebe lahko nastopijo samo, če jim je bilo vabilo vročeno osebno in če se niso opravičile pravočasno in na podlagi tehtnih razlogov.

(1) Vabilo za udeležbo na seji komisije vsebuje naslednje podatke:
– ime in priimek vabljenega;
– datum, uro in kraj seje;
– navedbo, v zvezi s katerimi podatki in dokumentacijo bodo zahtevana pojasnila;
– pojasnilo, da lahko vabljena oseba s sabo prinese dodatno dokumentacijo;
– rok za morebitno utemeljeno opravičilo odsotnosti.
(2) Vabilo mora biti vabljenim osebam vročeno najmanj osem dni pred dnevom seje.

(1) Osebe iz prvega odstavka 21. člena tega poslovnika so med odgovarjanjem na vprašanja članov komisije dolžne dati vsa pojasnila in odgovore, ki so potrebni za opravljanje nalog komisije.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko odklonijo odgovor na posamezno vprašanje v smislu določb zakona, ki ureja kazenski postopek.
(3) Vprašanja osebam iz prvega odstavka tega člena lahko postavljajo samo člani komisije.
(4) O dolžnosti iz prvega odstavka in pravici iz drugega odstavka tega člena vabljene osebe na začetku razgovora opozori predsedujoči seje.

(1) Osebe iz prvega odstavka 21. člena ne smejo odgovarjati na vprašanja, če bi s tem kršile dolžnosti varovanja uradne ali vojaške tajnosti.
(2) Komisija lahko pristojne organe zaprosi, da osebe iz prejšnjega odstavka odvežejo dolžnosti varovanja uradne ali vojaške tajnosti.

(1) Komisija od funkcionarjev, za katere tako določa zakon, zbira podatke o:
– funkcijah, ki jih opravljajo poklicno ali nepoklicno,
– drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravljajo,
– dejavnostih, ki so jih opravljali neposredno pred nastopom funkcije,
– njihovem premoženjskem stanju.
(2) V primerih in na način, določen z zakonom, lahko komisija zbira podatke tudi o premoženjskem stanju družinskih članov funkcionarjev.

(1) Podatki iz prejšnjega člena imajo značaj osebnih podatkov in se hranijo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(2) Zbrani osebni podatki se komisijsko uničijo potem, ko v skladu z zakonom niso več potrebni za delo komisije.

(1) Dostop do podatkov iz 26. člena tega poslovnika imajo samo funkcionarji in javni uslužbenci komisije, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, varnostno preverjeni za delo s podatki stopnje »tajno«.
(2) Sprejete podatke iz prejšnjega odstavka komisija evidentira ločeno od drugih evidenc in na ustrezen način zagotovi datumsko in imensko registracijo vseh vpogledov v te podatke.
(3) Za zapisnik o delu komisije v zvezi s podatki iz prvega odstavka tega člena velja enak način hrambe kot za evidence iz prejšnjega odstavka.

(1) Predsednik komisije oziroma od njega pooblaščena oseba na podlagi predloženih seznamov funkcionarjev, ki jih pridobi od organov, v katerih funkcionarji opravljajo svojo funkcijo, funkcionarjem pošlje obrazce vprašalnikov oziroma jim omogoči dostop do njih.
(2) Obliko obrazcev v skladu z zakonom določi komisija.
(3) Priloga obrazcev je tudi dopis, ki funkcionarje opozarja na določila ZPKor in določa način in roke za vračilo izpolnjenih obrazcev, pri čemer mora biti odločba o dohodnini, s katero funkcionar vsako leto v skladu z ZPKor izkazuje podatke o letnih dohodkih, dostavljena komisiji v roku 30 dni od dneva, ko jo je prejel funkcionar.

(1) Če komisija ugotovi, da funkcionar podatkov iz 26. člena tega poslovnika ni predložil v roku in na način, kot to določata ZPKor ali ta poslovnik, ga na to opozori in mu določi dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki pa ne sme biti krajši od 15 dni od dneva vročitve opozorila.
(2) Če komisija ugotovi, da funkcionar po izteku rokov, določenih z ZPKor, še naprej opravlja dejavnost ali funkcijo, ki ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije, oziroma prične opravljati takšno dejavnost ali funkcijo, ga na to opozori in mu določi rok, v katerem mora prenehati opravljati to dejavnost ali funkcijo, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
(3) Opozorili iz prejšnjih odstavkov tega člena morata biti funkcionarju ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja kazenski postopek, vročeni osebno.

(1) Če funkcionar ob izteku dodatnega roka iz prvega odstavka prejšnjega člena ne predloži zahtevanih podatkov v celoti, komisija po sedmih dneh o tem obvesti organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, oziroma organ, pristojen za določitev in izplačilo plače oziroma nadomestila plače z zahtevo za znižanje plače oziroma njenega nadomestila.
(2) Če funkcionar v treh mesecih po izteku roka iz prejšnjega odstavka ne predloži zahtevanih podatkov v celoti, komisija v sedmih dneh o tem obvesti organ, pristojen za začetek postopka za prenehanje funkcije, ali v skladu z zakonom drug pristojni organ.
(3) Kolikor organ iz prvega ali drugega odstavka tega člena v roku tridesetih dni od obvestila komisije ne zniža plače oziroma njenega nadomestila, ne ustavi plačevanja nadomestila, ne začne postopka za prenehanje funkcije ali drugega postopka v skladu z zakonom, ali o tem ne obvesti komisije, ta na sejo komisije povabi predstojnika tega organa.

(1) Če funkcionar kljub opozorilu komisije iz drugega odstavka 30. člena po izteku v opozorilu določenega roka še naprej opravlja nezdružljivo dejavnost ali funkcijo, poda komisija pristojnemu organu zahtevo za začetek postopka za prenehanje funkcije.
(2) Kolikor organ iz prejšnjega odstavka v roku trideset dni od obvestila komisije ne začne postopka za ugotovitev dejstev o opravljanju nezdružljive dejavnosti ali funkcije oziroma v roku treh mesecev od obvestila komisije tej ne sporoči svoje končne odločitve, komisija na svojo sejo povabi predstojnika tega organa.

Vabljeni predstojniki organov iz tretjega odstavka 31. oziroma drugega odstavka 32. člena na seji komisije odgovarjajo na vprašanja komisije ter dajejo ustrezna pojasnila o svojem ukrepanju.

(1) Na podlagi pregleda posredovanih podatkov funkcionarjev, ki obsega tudi primerjavo z že poslanimi ali drugače pridobljenimi podatki, komisija na seji obravnava poročila funkcionarjev, pri katerih so bile ugotovljeni nepopolni ali nejasni podatki, očitno neskladje med predloženimi podatki in dejanskim stanjem oziroma znatne spremembe v premoženju funkcionarjev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko najmanj trije člani komisije kadarkoli zahtevajo obravnavo posredovanih podatkov kateregakoli funkcionarja.

Komisija lahko funkcionarju, na katerega se obravnavani primer nanaša, omogoči, da se pred ustno obravnavo na podlagi 21. člena tega poslovnika in v roku, ki ga določi komisija, izjavi o ugotovitvah komisije in pisno posreduje svoje pripombe.

(1) Kolikor komisija v postopku nadzora ugotovi, da obstaja očitno neskladje med predloženimi podatki o premoženjskem stanju funkcionarja in dejanskim stanjem oziroma, da se je premoženje funkcionarja v določenem obdobju brez upravičenih razlogov znatno spremenilo, o tem obvesti organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, oziroma drug pristojen organ.
(2) Organ iz prejšnjega odstavka mora najpozneje v roku treh mesecev po sprejemu obvestila iz prejšnjega odstavka komisijo seznaniti s svojimi ukrepi in odločitvami.

(1) Komisija v roku 6 mesecev po sprejemu resolucije sprejme akcijski načrt njenega uresničevanja.
(2) V načrtu iz prejšnjega odstavka komisija določi cilje posameznih ukrepov iz resolucije, njihove nosilce, način izvedbe, dejavnike tveganja, pričakovane stroške, roke za realizacijo in kriterije uspešnosti.

(1) Kolikor komisija oceni, da je zaradi problematike ali izpostavljenosti posameznega področja potrebna izdelava področnih protikorupcijskih programov, določi za to potrebna izhodišča.
(2) Komisija izhodišča iz prejšnjega odstavka posreduje državnim organom, podjetjem, poklicnim ali profesionalnim združenjem kot podlago za izdelavo njihovih področnih protikorupcijskih programov.

(1) Komisija k sodelovanju pri izdelavi akcijskega načrta uresničevanja resolucije in k izdelavi področnih protikorupcijskih programov pozove državne organe in po potrebi povabi tudi druge organizacije in posameznike.
(2) Področni protikorupcijski programi se pošljejo komisiji, ki na njihovi podlagi letno izdela pregled najboljših rešitev in jih objavi na svoji spletni strani.

(1) Državni organi, ki so nosilci ukrepov iz akcijskega načrta uresničevanja resolucije, vsako leto v roku 30 dni od poziva komisiji dostavijo poročila o uresničevanju akcijskega načrta.
(2) Druge nosilce ukrepov komisija vsako leto povabi k izdelavi poročil iz prejšnjega odstavka.
(3) Sestavni del poročil iz prvega in drugega odstavka tega člena so lahko tudi predlogi za spremembe in dopolnitve resolucije.

(1) Na podlagi zbranih poročil iz prejšnjega odstavka in na podlagi lastnih ugotovitev komisija izdela poročilo o izvajanju resolucije, v katerem navede dosežene rezultate, ugotovljene probleme in dejavnike tveganja ter poda oceno uspešnosti izvajanja resolucije s predlogom nadaljnjih ukrepov in predlogom sprememb in dopolnitev resolucije, če so potrebne.
(2) Komisija v poročilu o izvajanju resolucije državni zbor posebej obvesti o neizvajanju resolucije s strani državnih organov iz prvega odstavka 40. člena tega poslovnika.

Ko poročilo o izvajanju resolucije sprejme državni zbor, ga komisija v integralnem besedilu objavi na svoji spletni strani.

(1) Komisija po pričetku delovanja brez odlašanja sprejme načrt integritete in določi osebo, odgovorno zanj.
(2) V sedmih dneh od dneva zaposlitve oziroma od sprejema načrta integritete se mora z njim proti podpisu seznaniti vsak funkcionar in javni uslužbenec komisije.

(1) Vsa darila, razen spominskih znakov, kot so plakete, značke, zastavice in podobno, ki jih v zvezi z delom v komisiji po splošnih predpisih sprejmejo funkcionarji in javni uslužbenci komisije, postanejo last Republike Slovenije, z njimi pa razpolaga komisija.
(2) Seznam daril, ki jih sprejmejo funkcionarji in javni uslužbenci komisije, je javen dokument, objavljen na oglasni deski.
(3) Komisija način razpolaganja z darili, sprejetimi v zvezi z delom v komisiji, ki postanejo last Republike Slovenije, določi s predpisom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Funkcionarji in javni uslužbenci komisije osebnih podatkov in drugih podatkov, ki jih kot tajne skladno z zakonom določi komisija, do katerih pridejo z delom v komisiji, ne smejo razkriti nepooblaščenim osebam, niti jih sami izkoristiti ali omogočiti, da bi jih izkoristile nepooblaščene osebe.
(2) Komisija za zavarovanje v prejšnjem odstavku navedenih podatkov skladno s svojim pravilnikom o varstvu podatkov uporabi ukrepe fizičnega, tehničnega in preventivnega varovanja.

(1) Komisija predloži letno poročilo o svojem delu Državnemu zboru Republike Slovenije in Vladi Republike Slovenije do 31. maja za preteklo leto.
(2) Kolikor državni zbor ali vlada zahtevata dodatna poročila, jih komisija predloži v roku meseca dni od prejema zahteve.
(3) Če komisija pri svojem delu naleti na pojave, ki zaradi zagotovitve uspešnega opravljanja nalog komisije zahtevajo hitro ukrepanje, o njih s poročili in predlogi rešitev takoj obvešča državni zbor oziroma vlado.

Komisija Državnemu zboru Republike Slovenije vsako leto predloži poročilo o izvajanju Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji.

(1) Komisija vsake tri mesece poroča komisiji državnega zbora po zakonu o preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: komisija državnega zbora) o vsebini in obsegu nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev ter o ugotovitvah in mnenjih komisije, povezanih z nezdružljivostjo, darili in omejitvah poslovanja.
(2) Komisija lahko na lastno pobudo komisijo državnega zbora kadarkoli seznani s težavami pri opravljanju nalog, naštetih v prejšnjem odstavku

(1) Predsednik komisije odstopi komisiji državnega zbora podatke o nastopu oziroma prenehanju funkcije posameznih funkcionarjev komisije v sedmih dneh od nastopa oziroma prenehanja njihove funkcije.
(2) Funkcionarji komisije v rokih, ki jih določa ZPKor, komisiji državnega zbora predložijo podatke o funkcijah, ki jih opravljajo poklicno ali nepoklicno, o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravljajo, o dejavnosti, ki so jo opravljali neposredno pred nastopom funkcije ter o svojem premoženjskem stanju.
(3) Kolikor na podlagi ZPKor komisija državnega zbora od funkcionarja komisije zahteva osnovne oziroma dopolnilne podatke o njegovem premoženjskem stanju, ji je ta podatke dolžan odstopiti takoj, najpozneje pa v 15 dneh.

(1) Kolikor komisija državnega zbora za katerega od funkcionarjev iz prvega odstavka prejšnjega člena ugotovi očitno neskladje med predloženimi podatki o premoženjskem stanju in dejanskim stanjem ali da se je njegovo premoženje v določenem obdobju brez upravičenih razlogov znatno spremenilo, ter o tem obvesti komisijo, se mora ta za obravnavo obvestila sestati najpozneje v sedmih dneh od njegovega prejema.
(2) Komisija s pomočjo funkcionarja, na katerega se obvestilo nanaša, preveri ugotovitve komisije državnega zbora.
(3) Pri izvrševanju naloge iz prejšnjega odstavka lahko komisija od funkcionarja zahteva predložitev ustrezne dokumentacije.

(1) Če obstajajo razlogi, določeni z ZPKor, komisija komisiji državnega zbora predlaga, da od njenega funkcionarja zahteva predložitev podatkov o premoženjskem stanju njegovih družinskih članov.
(2) Funkcionar je komisiji državnega zbora zahtevane podatke dolžan predložiti najpozneje v mesecu dni po prejemu njene zahteve.

(1) Kolikor funkcionar komisije ne predloži zahtevanih podatkov v predpisanih ali določenih rokih, mu komisija prvo naslednjo plačo zniža za eno desetino, potem pa vsak nadaljnji mesec še za eno desetino.
(2) Če funkcionar komisije v treh mesecih po poteku dodatnega roka ne predloži zahtevanih podatkov, komisija zahteva od komisije državnega zbora, da zanj začne postopek za razrešitev.

(1) Komisija zoper funkcionarja komisije, ki je prekršil določbe ZPKor glede svojih osebnih obveznosti na področju nadzora nad premoženjskim stanjem, nezdružljivostjo funkcij ter omejitvah pri darilih in poslovanju, izvede ukrepe skladno z disciplinskim pravilnikom komisije.
(2) O ukrepih zoper svojega funkcionarja komisija takoj, najpozneje pa v treh mesecih od prejema obvestila, obvesti komisijo državnega zbora.

Komisija vsako leto do 31. marca komisiji državnega zbora odstopi seznam daril, ki jih je sprejela komisija oziroma zaposleni v njej.

(1) Ta poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko da nanj predhodno soglasje Državni zbor Republike Slovenije in ga sprejme komisija.
(2) Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.