Na podlagi prvega in četrtega odstavka 49. člena v zvezi z drugim odstavkom 163. člena in drugim odstavkom 166. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 – uradno prečiščeno besedilo in 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Z namenom, da se zavarujejo naravne vrednote ter ohranita biotska raznovrstnost in krajinska pestrost, se območje Strunjanskega polotoka določi za Krajinski park Strunjan (v nadaljnjem besedilu: park).
(2) Varstveni cilji v parku so: ohranitev naravnih vrednot, ohranitev velike biotske raznovrstnosti, ohranitev populacij ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), ohranitev najmanj obstoječega obsega habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ohranitev krajine z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur, ohranitev ekoloških značilnosti solin, lagune in morske obale ter naravnih procesov in povezav med pršnim in bibavičnim pasom ter infralitoralom.

(1) Ta uredba določa območje parka, območja ožjih zavarovanih območij v parku, pravila ravnanja in varstvene režime, način upravljanja parka, nadzora v parku in druga ravnanja, povezana z namenom te uredbe.
(2) S to uredbo se določijo tudi razvojne usmeritve v parku, ki upoštevajo načelo trajnostnega razvoja.

V parku se določijo naslednja ožja zavarovana območja:
– naravna vrednota Strunjanski klif, ev. št. 4802, z delom morja in neposrednim zaledjem se določi za Naravni rezervat Strunjan (v nadaljnjem besedilu: NR Strunjan);
– naravna vrednota Strunjan – Stjuža, ev. št. 2846, in potencialno posebno ohranitveno območje Strunjanske soline s Stjužo, id. št. SI3000238, se določi za Naravni rezervat Strunjan – Stjuža (v nadaljnjem besedilu: NR Strunjan – Stjuža);
– naravna vrednota Strunjan – Drevored pinij, ev. št. 141, se določi za Naravni spomenik Pinijev drevored (v nadaljnjem besedilu: NS Pinijev drevored).

(1) Meje parka in ožjih zavarovanih območij iz prejšnjega člena so določene na državni topografski karti v merilu 1: 10.000 in se podrobneje prikažejo na digitalnem katastrskem načrtu na parcelo natančno.
(2) Zapisi prikaza meja iz prejšnjega odstavka se hranijo pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pri lokalnih skupnostih na območju parka in pri upravljavcu parka.
(3) Meje parka in ožjih zavarovanih območij so prikazane tudi na publikacijski karti v merilu 1:20.000, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.
(4) Ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, na podlagi podatkov iz registra naravnih vrednot evidentira območje parka v bazi zemljiškega katastra.

Na območju parka se spodbuja trajnostni razvoj, ki je usklajen z varstvom naravnih vrednot ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnosti prebivalstva, ki se uresničujejo zlasti:
– s spodbujanjem naravi prijaznih oblik kmetovanja;
– z okolju prijaznim turizmom in rekreacijo;
– z varstvom kulturne dediščine;
– z izvajanjem solinarske dejavnosti na tradicionalen način in z njo povezane rabe produktov (slanica in fanga);
– z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri, tako da se ohranja njihova ekosistemska vrednost in obnovljivost ter da se ohranjajo habitati rastlinskih in živalskih vrst, habitatni tipi in naravne vrednote.

Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti z naslednjimi ukrepi:
– omogočanjem sodelovanja prebivalstva na območju parka pri pridobivanju finančnih sredstev iz različnih občinskih, državnih in meddržavnih skladov;
– usmerjanjem sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij v varstvene in razvojne projekte, usklajene z namenom ustanovitve parka;
– omogočanje povezovanja kmetijske, turistične, solinarske dejavnosti in z njo povezane rabe produktov, ribiške dejavnosti in dejavnosti varstva kulturne dediščine;
– nudenjem strokovne pomoči in izobraževanjem ter ozaveščanjem prebivalcev parka.

V parku se ne izvajajo posegi, opravljajo dejavnosti in se ne ravna v obsegu in na način, ki bi lahko ogrozil varstvene cilje parka oziroma škodljivo vplival na naravne vrednote v taki meri, da bi se bistveno spremenile tiste lastnosti, ki so pomembne za njihovo ohranitev, biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost v parku ter ogrožal njegovo ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost, zlasti pa ni dovoljeno:
1. poslabševati kakovosti vode in tal;
2. nekontrolirano izpuščati ali odvajati tehnoloških ali komunalnih odpadnih vod, tekočih odpadkov ali drugih škodljivih tekočih snovi;
3. odlagati ali odmetavati odpadkov;
4. uničevati ali poškodovati gnezdišč in drugih pomembnih delov habitatov, kjer se živali prosto živečih vrst zadržujejo, hranijo ali razmnožujejo, skladno z načrtom upravljanja;
5. voziti motornih vozil izven državnih in lokalnih cest, razen stanovalcev, lastnikov in najemnikov zemljišč, ter parkirati zunaj za to določenih mest, skladno z načrtom upravljanja;
6. izvajati vojaških aktivnosti.

(1) V NR Strunjan – Stjuža je poleg prepovedi iz prejšnjega člena prepovedano tudi:
1. spreminjati vodni režim, razen zaradi varstva naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekoloških ali drugih opravičljivih razlogov;
2. uničevati, poškodovati ali odnašati mikrobno odejo, ki prekriva dno solinarskih bazenov, in objektov ter naprav, namenjenih izvajanju tradicionalnega solinarstva (v nadaljnjem besedilu: solinarska infrastruktura);
3. izvajati zemeljska dela ter graditi objekte razen zaradi dejavnosti iz 11. in 12. člena te uredbe;
4. postavljati energetske vode;
5. postavljati reklamne ali druge table, znamenja ali svetlobne napise, razen za potrebe označbe in predstavitve parka;
6. spreminjati obstoječe strukture dna lagune, razen zaradi varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekoloških ali drugih opravičljivih razlogov;
7. umetno osvetljevati živali, njihova bivališča, zavetišča ali druge pomembne dele habitata;
8. opravljati gospodarsko rabo naravnih virov, razen solinarstva, ki se tu izvaja na tradicionalen način (v nadaljnjem besedilu: tradicionalno solinarstvo);
9. izvajati ribolov in ribolovne ukrepe ter gojiti morske živali (marikultura);
10. odvzemati iz narave rastline in živali prosto živečih vrst;
11. organizirati javne shode in javne prireditve, ki bi lahko ogrozile ugodno stanje habitatnih tipov in habitatov vrst;
12. zadrževati se v nasprotju s predpisanimi pogoji obiskovanja in zadrževanja v parku;
13. šotoriti;
14. sidrati kakršnokoli plovilo ter pluti s polovili na motorni pogon, razen na za to določenih mestih z načrtom upravljanja;
15. požigati in kuriti.
(2) Ne glede na 10. točko prejšnjega odstavka se lahko odvzema iz narave rastline in živali prosto živečih vrst zaradi znanstvenih, raziskovalnih in izobraževalnih namenov po predhodno pridobljenem soglasju Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: zavod).
(3) Mnenje o ogroženosti v primerih iz 11. točke prvega odstavka tega člena daje zavod.
(4) V NR Strunjan – Stjuža je dovoljeno uporabljati vozila in plovila na motorni pogon v skladu s pogoji, določenimi z načrtom upravljanja parka.

(1) V NR Strunjan je poleg prepovedi iz 7. člena te uredbe prepovedano tudi:
1. povzročati hrup, eksplozije ali vibracije;
2. odkopavati, lomiti ali razbijati kamnine oziroma okamnine;
3. nadelavati nove poti med morskim obrežjem in vrhom klifa ter plezati po stenah klifa;
4. izvajati zemeljska dela, spreminjati značilnosti rastišč, graditi objekte vključno z enostavnimi objekti in posegati na način, ki bi preprečeval, spreminjal ali prekinjal naravne procese, na primer postavljati zaščitne mreže, zidove;
5. postavljati energetske vode;
6. postavljati reklamne ali druge table, znamenja ali svetlobne napise, razen za potrebe označbe in predstavitve parka;
7. spreminjati obstoječo strukturo morskega dna;
8. umetno osvetljevati živali, njihova bivališča, zavetišča ali druge pomembne dele habitata;
9. nabirati, izkopavati, požigati, poškodovati ali lomiti prosto rastoče rastline ali uničevati vegetacijske sestoje, razen zaradi varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekoloških ali drugih opravičljivih razlogov;
10. loviti divjad;
11. izvajati ribogojne ukrepe ter gojiti morske živali (marikultura);
12. izvajati negospodarski ribolov, razen lova s panulo;
13. izvajati gospodarski ribolov, razen v obdobjih od 1. aprila do 1. junija in od 1. oktobra do 1. decembra v skladu z načrtom upravljanja;
14. zadrževati se v nasprotju s predpisanimi pogoji obiskovanja in zadrževanja;
15. šotoriti;
16. organizirati javne shode in javne prireditve, ki bi lahko ogrozile ugodno stanje habitatnih tipov in habitatov vrst;
17. izvajati jadralno padalstvo in zmajarstvo;
18. požigati in kuriti.
(2) Mnenje o ogroženosti v primerih iz 16. točke prejšnjega odstavka daje zavod.
(3) Ne glede na 13. točko prvega odstavka tega člena lahko minister, pristojen za ribištvo, ob soglasju ministra, pristojnega za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: minister), ob pojavu zimskih jat dovoli gospodarski ribolov na območju NR Strunjan, ki se prekriva z območjem strunjanskega ribolovnega rezervata.
(4) V osrednjem delu NR Strunjan, ki je označen na karti iz prvega odstavka 4. člena te uredbe, je poleg prepovedi iz prvega odstavka tega člena prepovedano tudi:
1. vznemirjati, ubijati ali odvzemati živali prosto živečih vrst in njihovih razvojnih oblik iz narave;
2. izvajati gospodarski ribolov;
3. izvajati avtonomno potapljanje, razen za potrebe varstva naravnih vrednot ter ohranjanja biotske raznovrstnosti;
4. pluti s plovili na motorni pogon in sidrati.
(5) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se lahko odvzema iz narave živali prosto živečih vrst in njihove razvojne oblike zaradi znanstvenih, raziskovalnih ali izobraževalnih namenov po predhodno pridobljenem soglasju zavoda.
(6) V NR Strunjan je dovoljeno uporabljati vozila in plovila na motorni pogon v skladu s pogoji, določenimi z načrtom upravljanja parka.

(1) V NS Pinijev drevored je poleg prepovedi iz 7. člena te uredbe prepovedano tudi:
1. lomiti, sekati, obsekavati ali poškodovati veje, liste, debla, drevesno skorjo in korenine, razen če gre za redno strokovno obrezovanje poganjkov ali za posege ob sanaciji drevesa;
2. spreminjati življenjske razmere na rastišču, primeroma odstranjevati zemljo, razkrivati korenine, zasipavati debla ali površine nad koreninami, spuščati škodljive tekoče ali plinase snovi na rastišče;
3. odlagati odpadke;
4. postavljati naprav ali graditi objekte vključno z enostavnimi objekti;
5. obešati, pritrjevati ali postavljati tuja telesa, kot so primeroma plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table in omarice anten na deblo, korenine in veje dreves;
6. napeljevati električnih ali druge zračne oziroma talne linijske vode preko dreves oziroma skozi njihove koreninske sisteme.
(2) Ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka se lahko v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti, postavljajo enostavni objekti oziroma izvajajo dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči v skladu s predpisi s področja graditve objektov, kot so primeroma odri, kioski, spominska obeležja, vodnjaki, svetilke in klopi, v primerni oddaljenosti od dreves in na način, da le ta niso v ničemer prizadeta ter da je njihova vidna podoba čim manj spremenjena.

(1) Ne glede na prepovedi iz 7. do 10. člena te uredbe lahko upravljavec parka v skladu z načrtom upravljanja:
– uporablja naprave, vozila in plovila na motorni pogon, potrebna za upravljanje, nadzor in spremljanje stanja v parku;
– gradi objekte in postavlja naprave, namenjene varovanju in predstavitvi naravnih vrednot, ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, obisku in doživljanju parka (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura v parku).
(2) Ne glede na prepovedi iz 7. do 10. člena te uredbe se v parku lahko izvajajo dela za izvedbo posameznih naravovarstvenih nalog v skladu z načrtom upravljanja.

(1) Ne glede na prepovedi iz 7. do 10. člena te uredbe se lahko v parku opravljajo dejavnosti državne gospodarske javne službe urejanja voda in nujni obrambni ukrepi ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.
(2) Naloge državne gospodarske javne službe urejanja voda se opredelijo v letnem programu za njihovo izvedbo, pri pripravi katerega se upoštevajo namen in varstveni cilji te uredbe ter načrt upravljanja parka, in se izvajajo v skladu s 15. členom te uredbe in po terminskem planu, ki mora biti usklajen s terminskim planom letnega programa dela upravljavca.
(3) Ne glede na prepovedi iz 7. do 10. člena te uredbe se lahko v parku skladno z načrtom upravljanja gradijo objekti in postavljajo naprave, namenjene tradicionalnemu solinarstvu in z njim povezano rabo produktov, ter obnovijo privezi v vhodu v laguno in Strunjanski potok (Roja).
(4) Ne glede na 3. točko prvega odstavka 8. člena te uredbe se lahko izvaja zemeljska in gradbena dela v zvezi s stanovanjskima objektoma Strunjan 152 in Strunjan 153.

V parku se skladno z načrtom upravljanja izvajajo naslednje naravovarstvene naloge:
– skrb za ohranjanje oziroma vzpostavljanje take rabe zemljišč, izvajanja dejavnosti in posegov, ki varuje naravne vrednote in biotsko raznovrstnost;
– skrb za ohranjanje za park značilne mozaične krajine;
– gradnja, obnova in vzdrževanje infrastrukture za obisk parka;
– v NR Strunjan – Stjuža vzdrževanje vodnega režima, s katerim se ohranja raznolikost habitatov rastlinskih in živalskih vrst, značilnih za slana, brakična ali sladka obalna mokrišča in obnova ter vzdrževanje solinarske infrastrukture na način, ki varuje naravne vrednote in ohranja biotsko raznovrstnost;
– v NS Pinijev drevored redno vzdrževanje drevoreda;
– druge naloge, s katerimi se varujejo naravne vrednote in ohranja biotska raznovrstnost ter krajinska pestrost in so opredeljene z načrtom upravljanja parka.

(1) NR Strunjan je območje s primarno varstveno namembnostjo. V NR Strunjan se opravlja dejavnosti in zagotavlja taka raba, ki varuje naravne vrednote, ohranja naravne procese ter raznolikost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in živalskih vrst in združb.
(2) V NR Strunjan – Stjuža se zaradi varstva naravnih vrednot in ohranitve ugodnega stanja habitatnih tipov ter habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst izvaja tradicionalno solinarstvo, druge dejavnosti pa se opravljajo le, če ne ovirajo varstva habitatnih tipov, populacij ogroženih rastlinskih in živalskih vrst oziroma tradicionalnega solinarstva.
(3) V NS Pinijev drevored se opravljajo dejavnosti oziroma izvaja raba na način, ki zagotavlja ohranitev celotnega drevoreda in posameznih dreves.

(1) Vsak poseg, dejavnost ali ravnanje v parku je treba izvajati v obsegu in na način, ki najmanj ogroža naravno ravnovesje in stanje naravnih vrednot v parku.
(2) Upravljavcu parka je treba predhodno prijaviti izvajanje naslednjih posegov ali dejavnosti:
– uvajanje novih dejavnosti, primeroma so to povečevanje turistične ponudbe, uvajanje nove turistične ponudbe;
– odvzeme rastlin ali živali prosto živečih vrst oziroma njihovih razvojnih oblik iz narave iz 8. in 9. člena te uredbe in postavitev objektov iz drugega odstavka 10. člena te uredbe;
– posege v obalo in priobalno zemljišče.
(3) Pri pripravi programov za izvedbo in pri izvedbi dejavnosti in posegov iz 11. in 12. člena te uredbe je treba upoštevati izvajanje naravovarstvenih nalog, določenih z zakonom in to uredbo, in jih uskladiti z ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov v parku ter varstvenimi usmeritvami za trajnostni razvoj dejavnosti kot sestavinami načrta upravljanja parka.

Vsebina naravovarstvenih smernic za park, ki se upošteva pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin, se določi na podlagi te uredbe, načrta upravljanja parka in predpisov s področja ohranjanja narave, ki urejajo varstvo naravnih vrednot, ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter ohranjanje ekosistemov.

(1) Za gradnjo objektov v parku se pridobivajo naravovarstveni pogoji in naravovarstveno soglasje v skladu s predpisi s področja graditve objektov in ohranjanja narave.
(2) Za gradnjo enostavnih objektov v NR Strunjan in NR Strunjan – Stjuža in NS Pinijev drevored je treba pridobiti naravovarstveno soglasje.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena naravovarstvenega soglasja ni treba pridobiti v poseljenem območju parka, kjer ni ožjih zavarovanih območij, za rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta, ter za objekte za lastne potrebe, razen bazenov in ograj, če vplivi gradnje ne segajo izven gradbene parcele objekta, na katerega se gradnja nanaša.

(1) Upravljanje parka se izvaja na podlagi koncesije za upravljanje parka.
(2) Koncesijo iz prejšnjega odstavka podeli Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za upravljanje parka, določene z zakonom, to uredbo in koncesijskim aktom.

(1) Vlada mora pred podelitvijo koncesije iz prejšnjega člena predložiti samoupravnim lokalnim skupnostim (v nadaljnjem besedilu: lokalna skupnost), ki so na območju parka, v mnenje predlog akta o izboru koncesionarja za upravljanje parka.
(2) Lokalne skupnosti iz prejšnjega odstavka tega člena sodelujejo pri upravljanju parka v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.
(3) Upravljanje parka spremlja Odbor Krajinskega parka Strunjan (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki zagotavlja koordinacijo lokalnih interesov in sodelovanje lokalnih skupnosti iz prvega odstavka tega člena pri upravljanju parka.
(4) Pristojnosti odbora so:
1. spremljanje upravljanja parka;
2. obravnavanje predloga načrta upravljanja parka;
3. obravnavanje letnega programa dela upravljavca parka;
4. obravnavanje in dajanje mnenj in predlogov v zvezi z upravljanjem parka.
(5) Odbor ustanovi minister, ki določi število članov odbora, ki mora biti liho, in imenuje predsednika odbora ter polovico članov odbora, pri čemer je en član imenovan na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Polovico članov odbora imenujejo lokalne skupnosti iz prvega odstavka tega člena tako, da so v njem zastopani prebivalci, ki živijo na območju parka in osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo na območju parka.

(1) Koncesionar za upravljanje parka (v nadaljnjem besedilu: upravljavec parka) upravlja park na podlagi petletnega načrta upravljanja parka in letnega programa dela.
(2) Vlada sprejme načrt upravljanja parka kot programski akt na predlog upravljavca parka. V postopku sprejemanja načrta upravljanja parka mora vlada poslati osnutek načrta upravljanja parka v mnenje odboru.
(3) Upravljavec parka mora letno poročati ministrstvu o izvajanju načrta upravljanja parka, vsako peto leto pa vladi.
(4) Upravljavec parka lahko na podlagi podatkov iz poročila o izvajanju načrta upravljanja parka predlaga njegove spremembe ali dopolnitve.
(5) Upravljavec parka seznani lokalne skupnosti iz 19. člena te uredbe s poročili iz tretjega odstavka tega člena.

(1) V načrtu upravljanja parka so nujne sestavine, določene z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, strukturirane tako, da so razvidni:
– ocena stanja v parku, ki zajema stanja po posameznih področjih in sicer: področje ohranjanja narave, področje rabe in dejavnosti v prostoru ter področje ekonomske, gospodarske in socialne strukturiranosti v parku;
– srednjeročni in kratkoročni – operativni cilji upravljanja parka, ki izhajajo iz namena ustanovitve parka;
– neposredni in posredni ukrepi za doseganje zastavljenih ciljev, ki vključujejo vsebinsko opredelitev nalog upravljavca v zvezi z neposrednim upravljanjem parka, in nalog, ki izhajajo iz opredelitve ukrepov, ki se izvajajo na podlagi drugih predpisov, in posredno vplivajo na doseganje namena ustanovitve parka;
– prostorska umestitev varstvenih in razvojnih vsebin v parku;
– program izvajanja načrta upravljanja parka z določitvijo prioritete izvajanj ukrepov in finančnim ovrednotenjem.
(2) V načrtu upravljanja parka se podrobneje določi tudi:
– program dela državne gospodarske javne službe iz 12. člena te uredbe, s katerim se natančneje opredelijo naloge in terminski plan njihove izvedbe;
– program obnove in vzdrževanja infrastrukturnih objektov v parku glede na njihovo namembnost;
– uskladitev programov gospodarjenja in upravljanja v ožjih zavarovanih območjih;
– raziskovalni program in program monitoringa;
– pogoje obiskovanja ter pogoje za uporabo vozil in plovil;
– prostorska umestitev varstvenih in razvojnih vsebin v kartografski obliki;
– oblika poročila o izvajanju načrta upravljanja parka iz prejšnjega člena;
– program izvajanja neposrednega nadzora.

(1) Upravljavec parka na podlagi načrta upravljanja parka sprejme letni program dela, ki ga potrdi ministrstvo v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance. Letni program dela se določi za posamezno koledarsko leto.
(2) Z letnim programom dela se podrobneje določi terminski plan izvedbe del in nalog iz načrta upravljanja parka tako, da se za posamezno vrsto teh del in nalog upošteva najugodnejše obdobje glede na pričakovano stanje v parku ter finančne vire za izvedbo del in nalog v parku.
(3) Strokovno pomoč pri pripravi letnega programa dela zagotavlja zavod.
(4) Upravljavec parka mora vsako leto poročati ministrstvu in ministrstvu, pristojnemu za finance, o izvajanju letnega programa dela ter z njim seznaniti tudi lokalne skupnosti iz 19. člena te uredbe.

(1) Upravljavec opravlja kot javno službo naloge, ki se nanašajo na upravljanje z zemljišči v parku, ki so v lasti države in služijo namenom parka.
(2) Podrobnejše naloge glede obsega upravljanja z zemljišči v lasti države se določijo v aktu o podelitvi koncesije za upravljanje parka.
(3) Vlada s sklepom določi zemljišča iz prvega odstavka tega člena.

(1) Finančni viri za izvajanje zavarovanja naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v parku ter razvoj lokalnega prebivalstva so:
– državni proračun;
– prihodki od prodaje blaga in storitev upravljavca parka v tistem delu njegove dejavnosti, ki jo izvaja kot javno službo;
– vstopnine;
– donacije in dotacije;
– drugi viri.
(2) Vstopnine se določijo v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.

(1) Z načrtom upravljanja parka se določi merila, kriterije in finančne vire iz prejšnjega člena za park.
(2) V letnem programu dela se določijo finančna sredstva, ki so potrebna za park.

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, in inšpektorji za ribištvo; v okviru svojih pristojnosti pa tudi Policija in Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.
(2) Neposredni nadzor v parku zagotavlja upravljavec parka v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

Z dnem uveljavitve te uredbe se v delu, ki se nanaša na varstvo naravne dediščine, razen spomenika oblikovane narave park ob vili Tartini, prenehata uporabljati odloka občin Izola in Piran o razglasitvi Krajinskega parka Strunjan (Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. 3/90 in 6/90 – popr. ter 5/90, 26/90 in 16/92).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.