Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO) ter prvega odstavka 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1 in 51/04 – EZ-A) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
S to uredbo kot koncesijskim aktom se določajo predmet in pogoji za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: dejavnost sistemskega operaterja).
2. člen
(definicije)
Poleg pomenov, določenih v Energetskem zakonu in Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 97/04), imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:
– infrastruktura: je energetska infrastruktura za prenos zemeljskega plina, ki jo sestavljajo objekti, naprave in omrežja, kot jih podrobneje določa Uredba o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/03 in 88/03);
– koncedent: je Republika Slovenija;
– koncesionar: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost sistemskega operaterja na podlagi koncesije.
3. člen
(predmet koncesije)
Dejavnost sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije, obsega:
– izvajanje prenosa zemeljskega plina;
– vodenje in obratovanje prenosnega omrežja zemeljskega plina;
– omogočanje priključitve in dostopa do omrežja;
– zagotavljanje vzdrževanja in razvoja omrežja tako, da je zagotovljena dolgoročna zmogljivost omrežja, ki omogoča priključitev in dostop do omrežja;
– zagotavljanje sistemskih storitev;
– ugotavljanje in obračunavanje izravnave odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina od napovedi;
– vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnave odstopanj v omrežju, opredeljenih v sistemskih obratovalnih navodilih prenosnega omrežja zemeljskega plina;
– evidentiranje vseh sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom;
– pripravo in izvajanje sistemskih obratovalnih navodil in splošnih pogojev za dobavo in odjem;
– napoved porabe zemeljskega plina ter potrebnih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih, kot so te dejavnosti in naloge določene v Energetskem zakonu, Uredbi o energetski infrastrukturi in Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
4. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) mora imeti v času vložitve zahteve iz prvega odstavka 14. člena te uredbe in v času trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja.
Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka, mora sistemski operater izpolnjevati tudi eno od naslednjih zahtev:
– biti mora lastnik prenosnega omrežja zemeljskega plina;
– imeti mora z lastnikom takega omrežja sklenjeno pogodbo po četrtem odstavku 31.b člena Energetskega zakona, skladno z Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, ali mora izkazati za verjetno, da bo tako pogodbo z lastnikom omrežja sklenil po podelitvi koncesije;
– imeti mora veljavno gradbeno dovoljenje za prenosno omrežje zemeljskega plina ali njegov del ali izkazati za verjetno, da bo to omrežje ali njegov del zgradil.
Sistemski operater, ki ob vložitvi zahteve za podelitev koncesije ne prenaša več kot 75% zemeljskega plina, porabljenega v Republiki Sloveniji, mora k vlogi priložiti razvojni načrt prenosnega omrežja in izkazati za verjetno, da bo predloženi razvojni načrt tudi uresničil.
5. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.
6. člen
(obveznost koncesionarja)
Koncesionar je dolžan izvajati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
7. člen
(javna pooblastila koncesionarja)
Koncesionar ima naslednja javna pooblastila:
– v skladu s sedmo alineo prvega odstavka 31. člena Energetskega zakona evidentira vse sklenjene pogodbe za oskrbo z zemeljskim plinom;
– v skladu z drugim odstavkom 31. člena Energetskega zakona izda pravila za delovanje izravnalnega trga z zemeljskim plinom, pravila za obračun odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina in pravila za evidentiranje sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom;
– v skladu z drugim odstavkom 32. člena Energetskega zakona določi omrežnino za prenosno omrežje zemeljskega plina;
– v skladu s četrtim odstavkom 40. člena Energetskega zakona izda sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje zemeljskega plina;
– v skladu z drugim odstavkom 70. člena Energetskega zakona izda splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina s prenosnega omrežja;
– v skladu z drugim odstavkom 71. člena Energetskega zakona odloča o izdaji in zavrnitvi soglasja za priključitev na prenosno omrežje.
Poleg javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar tudi druga javna pooblastila, ki jih določa zakon.
8. člen
(območje koncesije)
Koncesionar pridobi pravico opravljati dejavnost sistemskega operaterja na celotnem območju Republike Slovenije.
S podelitvijo koncesije koncesionar ne pridobi izključne pravice opravljati gospodarsko javno službo na območju iz prejšnjega odstavka.
9. člen
(razvoj infrastrukture)
Koncesionar je dolžan graditi novo infrastrukturo ali povečati kapaciteto obstoječe infrastrukture v obsegu in v rokih, kot to določa njegov načrt razvoja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
Koncesionar je tudi dolžan graditi novo infrastrukturo ali povečati kapaciteto obstoječe infrastrukture na podlagi odločitve Javne agencije Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencije) v postopku odločanja o pobudi uporabnika omrežja, ki je vložil zahtevo za sklenitev pogodbe o povečanju zmogljivosti prenosnega omrežja zemeljskega plina ali zaradi zagotovitve tranzita zemeljskega plina.
10. člen
(zavarovanje)
Koncesionar je dolžan kot dober gospodarstvenik skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije.
11. člen
(vzdrževanje infrastrukture)
Koncesionar mora v skladu z Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina in drugimi predpisi vzdrževati objekte in naprave infrastrukture tako, da je ves čas ohranjena njihova nezmanjšana funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost delovanja.
Koncesionar mora za vsako koledarsko leto koncesije pripraviti načrt rednega vzdrževanja infrastrukture in ga predložiti koncedentu. Načrt rednega vzdrževanja mora obsegati predvidena vzdrževalna dela ter njihovo ocenjeno vrednost.
Okvirni načrt investicijskega vzdrževanja mora koncesionar pripraviti vsaki dve leti. Načrt mora obsegati predvidena dela in posege ter njihovo ocenjeno vrednost.
12. člen
(obveščanje koncedenta in agencije)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar pošiljati državnim organom Republike Slovenije in agenciji, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– odločitve agencije o sporih v zvezi z dostopom do prenosnega omrežja;
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi podobni dogodki;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
Koncesionar mora najkasneje do 31. marca v posameznem koledarskem letu predložiti koncedentu pisno poročilo za preteklo koledarsko leto, ki mora obsegati najmanj:
– podatke o izvedenih vzdrževalnih delih na infrastrukturi;
– obsegu prenosa zemeljskega plina;
– pogodbah, ki jih ima sklenjene o nakupu zemeljskega plina za potrebe izvajanja gospodarske javne službe, o skladiščenju zemeljskega plina in o dostopu do drugih omrežij;
– podatke o obsegu dostopa do prenosnega omrežja in o primerih zavrnitve dostopa;
– podatke o uresničevanju razvojnih načrtov iz 18. člena Energetskega zakona;
– podatke o spremenjenih kapacitetah prenosnega omrežja zemeljskega plina.
13. člen
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)
Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.
II. PODELITEV IN TRAJANJE KONCESIJE
14. člen
(način podelitve koncesije)
Koncesija se podeli z odločbo v upravnem postopku, ki jo na zahtevo stranke izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada, podpiše pa jo po pooblastilu vlade minister, pristojen za energijo.
15. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Koncesija se podeli za dobo 35 let.
16. člen
(plačilo koncesije)
Koncesionar ne plačuje koncesije za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja.
17. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če zakon, ki ureja gospodarske javne službe, ne določa drugače, vendar najdlje eno leto.
18. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
– z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe in
– v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe in splošna pravila civilnega prava.
19. člen
(odvzem koncesije)
Vlada z odločbo v upravnem postopku lahko odvzame koncesijo, če:
– koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
– če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov ali agencije v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja;
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 4. členu te uredbe, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje javne službe, ki je predmet te koncesije.
20. člen
(odkup objektov in naprav infrastrukture)
S koncesijsko pogodbo se uredi pravica koncedenta do odkupa infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.
III. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
21. člen
(nadzor koncedenta)
Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
Način in obseg izvajanja nadzora iz prejšnjega odstavka se določi v koncesijski pogodbi. Pri izvajanju nadzora lahko koncedent ugotavlja dejansko stanje v zvezi z izvajanjem obveznosti koncesionarja tako, da se kar najmanj moti delovni proces koncesionarja.
Koncedent spremlja koncesionarjeve načrte in odločitve o tranzitu zemeljskega plina.
Na zahtevo koncedenta je koncesionar dolžan predložiti in zagovarjati poročilo v zvezi izvajanem gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
(licenca koncesionarja)
Do uveljavitve uredbe vlade, s katero bodo vrste licenc za opravljanje energetske dejavnosti in pogoji za njih izdajo usklajeni z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-A, Uradni list RS, št. 51/04) se šteje, da izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka 4. člena te uredbe pravna oziroma fizična oseba, ki ima veljavno licenco za dejavnost prenos in dobava zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omrežja.
23. člen
(podelitev koncesije izvajalcu iz 79. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona)
Šteje se, da ob vložitvi prve zahteve za podelitev koncesije po uveljavitvi te uredbe, gospodarska družba (družba hči), ki jo za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja ustanovi oseba, ki je v času uveljavitve EZ-A izvajala dejavnost upravljanja prenosnega omrežja zemeljskega plina (družba mati), izpolnjuje pogoj iz prve alinee drugega odstavka 4. člena te uredbe, če zahtevi priloži ustrezno pogodbo, iz katere izhaja, da družba mati vlaga v družbo hči infrastrukturo za prenos zemeljskega plina, s katero razpolaga.
Šteje se, da je z odločbo o podelitvi koncesije izdano tudi soglasje vlade iz 22. člena Uredbe o energetski infrastrukturi.
24. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 319-10/2004-1
Ljubljana, dne 30. septembra 2004.
EVA 2004-2511-0247
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
