Na podlagi 20. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 83/03 – prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa pogoje in merila ter postopek za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj.

Izrazi uporabljeni v tej uredbi imajo naslednji pomen:
– »Spodbude, pomembne za skladni regionalni razvoj« (v nadaljnjem besedilu: spodbude) so povratna in nepovratna sredstva ministrstev ter javnih skladov in javnih agencij, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in so namenjene sofinanciranju regionalnih razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: RRP),
– »Prednostna območja regionalne politike« so območja, utemeljena s Strategijo regionalnega razvoja Slovenije, v katera se prednostno usmerjajo spodbude,
– »Izvedbeni načrt RRP« je letni ali večletni programski dokument, ki razdeljuje izvedbeni del RRP in ga sestavljajo usklajeni razvojni projekti,
– »Letni program sofinanciranja RRP« je medresorsko in z državnim proračunom usklajen izvedbeni načrt RRP na letni ravni, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.

(1) Neposredne spodbude so spodbude, katerih primarni cilj je zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik in se namenjajo za vzpostavljanje decentralizirane razvojne funkcije države, razvoj regijskih razvojnih instrumentov in shem ter financiranje priprave projektov in posebnih ukrepov regionalne politike v prednostnih območjih regionalne politike, ki najbolj zaostajajo v razvoju ali se soočajo z velikimi strukturnimi problemi.
(2) Neposredne spodbude se prioritetno usmerjajo v prednostna območja regionalne politike. Proračunski uporabniki jih praviloma namenjajo za sofinanciranje regionalnih razvojnih projektov s posredovanjem Javne agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: javna agencija) in Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.

Posredne spodbude so spodbude, katerih primarni cilj je sektorski ali področni, obenem pa imajo tudi pomemben vpliv na regionalni razvoj in jih proračunski uporabniki namenjajo za sofinanciranje izvedbenih načrtov RRP.

(1) Programi spodbud se usklajujejo in indikativno načrtujejo v okviru državnega razvojnega programa Republike Slovenije in programskih dokumentov za Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU).
(2) V državnem razvojnem programu in programskih dokumentih za EU se, na podlagi Strategije gospodarskega razvoja Slovenije, Strategije regionalnega razvoja Slovenije, Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Strategije trga dela in zaposlovanja, sektorskih razvojnih programov in RRP opredelijo programi, ki spodbujajo skladen regionalni razvoj. Na podlagi regionalno specifičnih ciljev, se določi indikativni obseg in vrsta spodbud v posameznih letih programskega obdobja v posameznih razvojnih regijah.
(3) Obseg spodbud se dokončno določi z državnim proračunom.
(4) Indikativni obseg spodbud po posameznih regijah določi javna agencija v sodelovanju s pristojnimi proračunskimi uporabniki, upoštevaje skupna razpoložljiva sredstva. Javna agencija izračuna indikativni obseg spodbud z uporabo formule ((ŠP + PO) / 2) * (IRO / 100), ki upošteva število prebivalstva regije (ŠP, izraženo kot odstotek vsega prebivalstva), površino regije (PO, izraženo kot odstotek površine Slovenije) ter indeks razvojne ogroženosti regije (IRO).
(5) Indeks razvojne ogroženosti se izračuna na začetku programskega obdobja in se po potrebi prilagaja ob vmesnem vrednotenju stanja regionalnega razvoja v Republiki Sloveniji.
(6) Indeks razvojne ogroženosti se izračuna na podlagi ponderacije kazalcev gospodarske razvitosti (bruto domači proizvod po kupni moči na prebivalca), brezposelnosti (registrirana stopnja brezposelnosti) in drugih kazalcev, ki kažejo gospodarsko razvitost regij.
(7) Minister, pristojen za regionalni razvoj, predpiše metodologijo za izračun indeksa razvojne ogroženosti in na njeni osnovi določi pregled regij, razvrščenih po skupinah po stopnji razvojne ogroženosti ter pregled drugih prednostnih območjih regionalne politike iz četrtega odstavka 6. člena te uredbe. Razvrstitev regij v pregledu se po potrebi prilagaja na začetku programskega obdobja in ob vmesnem vrednotenju stanja regionalnega razvoja v Republiki Sloveniji.

(1) Spodbude se dodeljujejo vsem razvojnim regijam, upoštevaje prioritete, izhajajoče iz njihovih RRP.
(2) Spodbude se prednostno namenjajo projektom, ki se izvajajo v regijah, ki ustrezajo kriterijem iz 19. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 83/03 – prečiščeno besedilo). Pri tem se upošteva pregled regij iz sedmega odstavka prejšnjega člena.
(3) Spodbude se prednostno namenjajo tudi projektom, ki se izvajajo v samoupravnih lokalnih skupnostih s posebnimi razvojnimi problemi v skladu z 22. členom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Pri tem se, glede na namen spodbud, vsebinsko smiselno uporabljajo seznami lokalnih skupnosti, ki ustrezajo posameznim skupinam območij s posebnimi razvojnimi problemi, določeni na podlagi 23. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
(4) Spodbude se prednostno dodeljujejo tudi projektom v deset kilometrskem obmejnem pasu v lokalnih skupnostih ob državni meji, lokalnim skupnostim v katerih živita madžarska in italijanska narodna skupnost ter za javne investicije v naseljih v katerih živijo pripadniki romske etnične skupnosti.
(5) Proračunski uporabniki glede na vrsto spodbud upoštevajo prednostna območja dodeljevanja spodbud pri pripravi svojih programov in v razpisnih merilih javnih razpisov. Pri programskem financiranju dodelijo prednostnim območjem relativno večji obseg sredstev oziroma pripravijo posebne ukrepe in sheme državnih pomoči za posamezna prednostna območja. Pri javnih razpisih določijo dodatne točke pri izboru projektom, ki prihajajo iz prednostnih območij.

(1) Spodbude, ki imajo značaj državnih pomoči se dodeljujejo v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči.
(2) Javni razpisi za dodelitev spodbud, ki imajo značaj državnih pomoči, morajo vsebovati regionalni kriterij in upoštevati prednostna območja iz prejšnjega člena. Glede na vrsto spodbude se lahko točke za posamezna prednostna območja v kriteriju seštevajo ali pa se uporabljajo posamično. Skupni seštevek dodatnih točk iz naslova regionalnega kriterija ne sme biti manjši od 10%. Pri dodeljevanju spodbud v desetkilometrskem obmejnem pasu v lokalnih skupnostih ob državni meji skupni seštevek ne sme biti manjši od 20%.
(3) Minister, pristojen za regionalni razvoj, določi kriterije in pogoje za dodeljevanje spodbud, ki imajo značaj državnih pomoči.

Spodbude za sofinanciranje priprave RRP in drugih razvojnih nalog regionalnih razvojnih agencij se dodeljujejo kot neposredne spodbude. Podrobnejše pogoje in merila dodeljevanja teh spodbud določi minister, pristojen za regionalni razvoj.

(1) Spodbude za sofinanciranje izvedbe RRP, ki nimajo značaja državnih pomoči, se dodeljujejo za namene, opredeljene v RRP na podlagi ciljev posameznih pristojnih ministrstev. Projekti morajo izkazati regionalni pomen in vpliv na ustvarjanje novih delovnih mest ali izboljšanje stanja okolja.
(2) Spodbude za sofinanciranje izvedbe RRP se dodeljujejo v obliki nepovratnih sredstev, ugodnih posojil in prenosa državnega premoženja v last ali upravljanje samoupravnih lokalnih skupnosti z namenom vlaganja tega premoženja v regionalne razvojne projekte.
(3) Spodbude za sofinanciranje izvedbe RRP, katerih prejemniki so samoupravne lokalne skupnosti, se lahko dodeljujejo neposredno na podlagi letnega programa sofinanciranja RRP, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
(4) V primeru, ko je prejemnik sredstev regionalna razvojna agencija le-ta nastopa v vlogi posrednika pri dodeljevanju državnih sredstev. Regionalna razvojna agencija lahko pridobiva sredstva le, če je s strani regionalnega razvojnega sveta pooblaščena za izvajanje teh nalog. Pri izvajanju teh nalog mora regionalna razvojna agencija upoštevati predpise, ki urejajo javna naročila, izvrševanje proračuna in nadzor nad državnimi pomočmi.
(5) Višina javnega sofinanciranja posameznega projekta lahko doseže 100% upravičenih stroškov, pri čemer se davek na dodano vrednost ne šteje za upravičeni strošek. Projektom iz prednostnih območij iz 6. člena te uredbe se določi relativno višji odstotek javnega sofinanciranja.

(1) Za programsko dodeljevanje spodbud za sofinanciranje izvedbe RRP, ki nimajo značaja državnih pomoč, pripravi javna agencija v sodelovanju z ministrstvi, ki dodeljujejo spodbude in regionalnimi razvojnimi agencijami regij, ki so prejemnice spodbud, letni program sofinanciranja RRP.
(2) Javna agencija pristopi k pripravi letnega programa sofinanciranja RRP skladno z roki za pripravo državnega proračuna. Vlada Republike Slovenije sprejme program priprave letnega programa sofinanciranja RRP. Javna agencija oceni indikativni obseg spodbud posameznih ministrstev za posamezno regijo, upoštevaje državni razvojni program, programske dokumente za EU, ocene pristojnih ministrstev in že prevzete pogodbene obveznosti iz preteklih let, in ga sporoči regionalni razvojni agenciji. V pozivu regionalni razvojni agenciji za predložitev projektov določi javna agencija tudi roke priprave, obvezno obliko predlogov projektov in zahtevano dokumentacijo ter višino sofinanciranja projektov glede na namen in regijo.
(3) Regionalne razvojne agencije preko regionalnih razvojnih svetov uskladijo prioritete in predložijo javni agenciji seznam prioritetnih regionalnih projektov za sofinanciranje v skupni višini sporočenega indikativnega zneska.
(4) Usklajevanje z regionalnimi razvojnimi agencijami in ministrstvi, na katerih delovno področje se nanašajo predloženi projekti, izvede javna agencija. Projekti, ki se uvrščajo v letni program sofinanciranja RRP morajo biti pripravljeni za začetek izvajanja takoj po odobritvi sredstev ter morajo izpolnjevati kriterije, ki jih določijo pristojna ministrstva.
(5) Letni program sofinanciranja RRP sprejme Vlada Republike Slovenije.

(1) Na podlagi sprejetega letnega programa sofinanciranja RRP izdajo pristojni proračunski uporabniki najkasneje v 30 dneh po njegovem sprejemu sklep, v katerem navedejo prejemnika sredstev, naziv projekta, aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja, višino sofinanciranja in dokumentacijo, ki jo mora prejemnik predložiti pred podpisom pogodbe.
(2) Na podlagi izdanih sklepov sklenejo pristojni proračunski uporabniki pogodbo o dodelitvi spodbude s prejemnikom sredstev in pristojno regionalno razvojno agencijo. V pogodbi se podrobneje opredelita način in oblika poročanja prejemnika o poteku izvajanja projekta, za katerega je bila dodeljena spodbuda ter postopek nadzora nad porabo sredstev. Prejemnik sredstev je dolžan pristojnemu proračunskemu uporabniku omogočiti nadzor nad porabo sredstev tako, da je vsak čas možna kontrola ter vpogled v poslovno dokumentacijo.
(3) Če se ugotovi nenamenska poraba dodeljenih sredstev ali odtujitev dodeljenih sredstev, je prejemnik dolžan takoj vrniti vsa nenamensko porabljena ali odtujena sredstva v realni višini s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila. V primerih, ko posamezni projekt iz letnega programa sofinanciranja RRP ni bil izveden v skladu s terminskim načrtom se lahko na predlog prejemnika sredstev in ob soglasju regionalnega razvojnega sveta s sklenitvijo aneksa k pogodbi podaljša izvajanje projekta v naslednje proračunsko leto, če so zagotovljena sredstva državnega proračuna.

(1) Dokumentacija za uvrstitev projekta v program ali prijava na javni razpis mora vsebovati:
– lokacijo naložbe z navedbo poteka infrastrukturnega objekta, če gre za linijski objekt,
– investicijski program z opredeljenim obsegom del po posameznih letih, oziroma drugo investicijsko dokumentacijo v skladu z veljavnimi predpisi,
– poročilo o že izvršenih delih, če gre za fazno izgradnjo,
– finančno konstrukcijo z navedbo virov financiranja s časovno dinamiko koriščenja sredstev,
– dokumentirano izjavo investitorja o zagotovitvi ostalih sredstev,
– dovoljenje za poseg v prostor in
– druge dokumente v skladu z razpisno dokumentacijo ali pozivom javne agencije.
(2) Pred podpisom pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev je prejemnik dolžan pripraviti in dostaviti naslednjo dokumentacijo, za vsak odobren projekt posebej:
– soglasje ministrstva, pristojnega za finance k investiciji,
– sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila,
– obvestilo o izboru,
– sklenjeno pogodbo z izvajalcem z vsemi prilogami,
– eventualne spremembe obsega projekta od projektnega predloga, ki je bil potrjen na Vladi Republike Slovenije.
(3) Na podlagi dokumentacije iz prejšnjega odstavka se podpiše pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev. Pogodba je lahko tudi večletna.

(1) Ta člen ureja postopek brezplačnega prenosa premičnin in nepremičnin ter finančnega premoženja v lasti države (v nadaljnjem besedilu: premoženje) v last ali upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim z namenom vlaganja tega premoženja v regionalne razvojne projekte.
(2) Postopek se začne z imenovanjem komisije za vodenje in nadzor postopka prenosa premoženja (v nadaljnjem besedilu: komisija). Postopek se konča s prenosom lastninske pravice oziroma pravice upravljanja premoženja na samoupravno lokalno skupnost ali z odločitvijo komisije, da se postopek prenosa ustavi.
(3) Komisija je sestavljena iz članov, ki jih imenuje predstojnik državnega organa, ki prenaša premoženje ter predsednika, ki ga imenuje minister, pristojen za regionalni razvoj. V komisijo so lahko imenovane tudi neodvisni strokovnjaki. Strokovna in administrativna opravila za komisijo opravlja državni organ, ki prenaša premoženje. Stroški dela komisije bremenijo državni organ, ki prenaša premoženje.
(4) Sklep o prenosu premoženja sprejme Vlada Republike Slovenije.
(5) Pristojnosti komisije so predvsem naslednje:
– koordinira pripravo programa prenosa premoženja, ki lahko vsebuje enega ali več predmetov prenosa,
– ugotavlja skladnost predloga prenosa premoženja z 21. členom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja,
– vodi in nadzira izvedbo ostalih dejanj postopka prenosa, odobri posamezna dejanja v okviru postopka in predlaga državnemu organu, ki prenaša premoženje, da dopolni ali odpravi nastale pomanjkljivosti,
– pooblasti strokovne osebe ter pravne ali finančne svetovalce za izvedbo posameznih dejanj v postopku,
– izvede dogovor z zainteresiranimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, poda poročilo o opravljenih dejanjih in predlaga zaključek postopka prenosa premoženja,
– opravlja druge naloge, ki so potrebne za uspešno izvedbo prenosa premoženja.
(6) Skladnost predloga prenosa premoženja z določbo 21. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja se dokazuje z uporabo prenesenega premoženja v razvojnih projektih, ki so vključeni v RRP ali skupni razvojni program. Do sprejema razvojnih programov, ugotavlja skladnost predloga prenosa premoženja z razvojnim namenom projekta, komisija.
(7) Prenos premoženja se izvede na podlagi sprejetega programa prenosa. Program prenosa mora obsegati:
– pravni temelj prenosa,
– opis premoženja, ki je zajeto v programu prenosa,
– opredelitev ciljev prenosa in dokazila, s katerimi se utemeljuje, da bo premoženje s strani samoupravne lokalne skupnosti resnično uporabljeno za regionalne razvojne projekte,
– mnenje pristojne RRA,
– pri nepremičninah: izpis iz zemljiške knjige ali druge listine, ki izkazujejo lastništvo nepremičnine,
– pri premičninah: opis, ki omogoča identifikacijo stvari,
– obrazložitev pripravljalnih dejanj, ki so bila opravljena v zvezi s prenosom ali navedbo razlogov, zaradi katerih pripravljalna dejanja niso potrebna,
– knjigovodsko vrednost premoženja, ki je predmet prenosa,
– predlog sklepa Vlade Republike Slovenije o prenosu državnega premoženja v last ali upravljanje samoupravnih lokalnih skupnosti z namenom vlaganja tega premoženja v regionalne razvojne projekte,
– predlog pogodbe s samoupravno lokalno skupnostjo o prenosu premoženja.
(8) V postopku sprejemanja sklepa iz četrtega odstavka tega člena, mora predlagatelj gradiva predlog pogodbe s samoupravno lokalno skupnostjo o prenosu premoženja, v delu, ki se nanaša na podatke o premoženju, uskladiti z Ministrstvom za finance, Upravo za javno računovodstvo, oziroma službo, ki je pristojna za računovodsko evidentiranje premoženja, in:
– v primeru prenosa finančnega premoženja s Sektorjem za upravljanje s finančnim premoženjem pri Ministrstvu za finance, oziroma
– v primeru prenosa stvarnega premoženja s Sektorjem za upravljanje s stvarnim premoženjem pri Servisu skupnih služb Vlade Republike Slovenije.
(9) Po podpisu pogodbe na podlagi sklepa iz četrtega odstavka tega člena, mora predlagatelj en izvod originalne pogodbe skupaj z drugo relevantno dokumentacijo posredovati Ministrstvu za finance, Upravi za javno računovodstvo, oziroma službi, ki je pristojna za računovodsko evidentiranje premoženja. Kopijo pogodbe in druge relevantne dokumentacije mora predlagatelj posredovati:
– v primeru prenosa finančnega premoženja Sektorju za upravljanje s finančnim premoženjem pri Ministrstvu za finance, oziroma
– v primeru prenosa stvarnega premoženja Sektorju za upravljanje s stvarnim premoženjem pri Servisu skupnih služb Vlade Republike Slovenije.

Izvedbeni načrt RRP se lahko za regije, ki ob uveljavitvi te uredbe še nimajo sprejetega in potrjenega RRP, pripravi na podlagi osnutka RRP.

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o podrobnejših pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj (Uradni list RS, št. 59/00 in 60/01).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati 17. člen in 24. do 33. člen Pravilnika o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (Uradni list RS, št. 108/02, 59/03 in 70/04).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.