Na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi s tretjim odstavkom 170. člena in prvim in drugim odstavkom 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme državni lokacijski načrt za hitro cesto na odseku Koper – Izola (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelala družba URBI, d.o.o., Oblikovanje prostora, Trnovski pristan 2, Ljubljana, številka URBI 3002, v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, Ljubljana in podjetjem ACER Novo mesto, d.o.o., Šentjernejska 43, Novo mesto, pod številko projekta urbi 3002, na podlagi idejnega projekta Hitre ceste Koper – Lucija, odsek Koper – Izola, ki ga je izdelalo podjetje Projektivni atelje – Nizke gradnje, d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 9-9/99, maj 2004. Poročilo o vplivih na okolje za hitro cesto je izdelalo podjetje Vodnogospodarski biro Maribor, d.d., pod številko projekta 0389 – 000.0405, junij 2004, Poročilo o vplivih na okolje za nasutje trajnih viškov materiala Šared, je izdelalo podjetje EPI Spektrum, d.o.o., Maribor pod številko projekta 2004-08/PVO, februar 2004.

(1) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper – Izola (v nadaljnjem besedilu: uredba) določa: ureditveno območje, prostorske in prometno – tehnične pogoje urejanja ureditvenega območja, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje ceste in obcestnega prostora, ureditev nasutja trajnih viškov izkopanega materiala Šared (v nadaljnjem besedilu: nasutje Šared), zasnova projektnih rešitev komunalnih, telekomunikacijskih in energetskih ureditev, vodnogospodarske ureditve, ureditve na območjih kmetijskih zemljišč in varovanje narave, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj ter v prostorih Mestne občine Koper in Občine Izola.
(3) Oznake iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 22. in 24. člena te uredbe so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.

(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel za naslednje ureditve:
– hitra cesta s spremljajočimi ureditvami,
– območje nad predorom Markovec na Semedeli (sanacija obstoječih objektov v primeru poškodb),
– nasutje Šared vključno z območjem regulacije potoka Rikorvo.
(2) Parcele, navedene v tem členu, so prikazane v kartografskem delu državnega lokacijskega načrta (listi V-1 do V-10: Načrt parcelacije). V prilogi državnega lokacijskega načrta so navedeni tudi lastniki parcel in površine potrebnih odkupov.
(3) V tem členu so določene tudi parcele za gradnjo in vzdrževanje komunalnih vodov izven ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta za hitro cesto in nasutje Šared, vključno z oskrbo požarne vode iz hidrantnega omrežja za predor Markovec in parcele nad predorskimi cevmi predora Markovec izven območja državnega lokacijskega načrta, zaradi morebitnega primera urejanja premoženjsko pravnih zadev, vezanih na ureditve, določene s tem državnim lokacijskim načrtom.
(4) Ureditveno območje hitre ceste s spremljajočimi ureditvami obsega naslednje parcele:
– k.o. Koper:
1397/2, 1397/5, 1397/6, 1404/1, 1406/2, 1406/3, 1408/2, 1408/3, 1409/2, 1410, 1411, 1412/2, 1413/2, 1414/2, 1415, 1416, 1417/1, 1417/2, 1418/1, 1418/2, 1419/1, 1419/2, 1420, 1421, 1422, 1508/2, 1510/1, 1510/2, 1511, 1512/1, 1512/2, 1513, 1514, 1515, 1516, 1517/1, 1518, 1519, 1520/1, 1520/2, 1520/4, 1520/6, 1524/1, 1543, 1551/1, 1551/10, 1551/11, 1556/1, 1556/2, 1564/1, 1621, 1622, 1623, 1624, 1626, 1627, 1628, 1629;
– k.o. Semedela:
337/1, 337/3, 338, 362/1, 362/2, 363/1, 364, 365/1, 365/2, 371/2, 372/1, 372/2, 373/2, 375/2, 375/3, 376/2, 376/3, 377, 387/1, 387/2, 387/3, 387/4, 387/5, 387/7, 387/8, 387/9, 387/11, 387/13, 387/18, 389, 388/1, 430/2, 430/3, 430/11, 430/12, 430/13, 431/1, 431/2, 451/1, 451/2, 452, 4580/1, 4580/3, 4580/4, 4585/2, 4638/2, 6515, 6516, 6517;
– k.o. Cetore:
271, 272/1, 272/2, 273, 275, 276, 277, 278, 279/1, 279/2, 280/1, 280/2, 280/3, 280/4, 280/5, 280/6, 280/7, 281, 282, 283, 284/1, 284/2, 284/3, 285, 291, 292, 293, 294, 295, 296, 297, 298, 299, 308, 332, 333, 334, 335/1, 335/2, 336, 337/3, 343/3, 477, 478, 479/2, 479/3, 480/1, 480/2, 481/1, 481/2, 481/3, 481/4, 482, 483, 484, 485, 486/1, 486/2, 487, 488/1, 489/1, 489/2, 490/1, 490/2, 491, 492, 493, 494, 495, 496, 497, 498, 499, 500, 501, 502, 503/1, 505/1, 510/1, 510/2, 605/1, 605/2, 633/2, 635, 636, 637/1, 637/2, 638/1, 648/1, 648/2, 648/4, 652, 653, 654, 655, 656, 657, 658, 663, 664/1, 665, 666, 673, 674, 675, 676, 677, 678/1, 678/2, 679/1, 679/2, 680/1, 680/2, 681/1, 681/2, 682/1, 694/1, 695/1, 695/4, 696/1, 696/2, 697, 698, 699, 700/1, 700/2, 702/3, 710/1, 711, 901, 902/1, 902/2, 904/1, 904/2, 904/3, 904/4, 905, 906, 907, 909/1, 909/2, 910, 911, 912/3, 912/4, 912/5, 917, 918/1, 919, 920, 921, 922/1, 922/2, 923, 924, 925, 926, 928/1, 928/2, 928/3, 929/1, 929/2, 930/1, 940/1, 941/1, 943/1, 944, 945, 946/1, 946/2, 947, 948/1, 1130/1, 1130/2, 1131/1, 1132, 5271, 5274/3, 5275/1, 5304/1;
– k.o. Izola:
2428, 2429, 2435, 2444, 2445, 2446, 2447, 2453/2, 2483, 2491, 2500, 2502, 2504, 2505, 2507, 2508, 2509, 2510/1, 2510/2, 2510/6, 2510/7, 2510/8, 2510/9, 2513, 2514, 2515, 2516, 2517, 2518, 2519, 2600, 2612, 2613, 2614, 2615, 2616/1, 2616/2, 2617, 2618, 2621, 2622, 2623, 2625, 2626, 2627, 2628, 2629, 2630, 2631, 2638/1, 2639, 2647, 2648, 2649, 2650, 2651, 2653, 2656, 2657, 2658, 2659.
(5) Parcele nad predorom Markovec:
– k.o. Semedela:
176, 177, 179, 183/1, 184, 185/1, 185/2, 185/3, 186, 187, 188, 189, 190, 216, 217, 218, 219/1, 219/2, 220, 221/1, 225/1, 226, 227/1, 227/2, 227/4, 229/1, 229/2, 229/6, 229/7, 229/8, 229/9, 229/10, 229/11, 229/12, 229/13, 229/14, 229/15, 229/18, 229/19, 229/21, 230/1, 230/5, 230/6, 239/2, 239/3, 239/4, 239/7, 239/11, 239/15, 239/17, 239/26, 240/2, 240/3, 240/4, 240/5, 240/6, 240/10, 240/11, 241/3, 241/8, 241/9, 242/12, 703, 705/1, 706/1, 706/2, 706/3, 706/4, 706/5, 706/6, 706/7, 707/1, 707/3, 707/4, 707/5, 709/1, 709/2, 709/3, 709/4, 709/5, 710, 711/1, 714, 719, 720, 721, 722/1, 722/2, 767, 768, 769, 770/1, 770/2, 771, 772/1, 791, 792, 794, 799, 800, 4584/2, 4584/6, 4585/1, 4593/1;
– k.o. Cetore:
256/1, 256/2, 265, 272/1, 272/2, 273, 276, 5271.
(6) Območje morebitnih posebnih ukrepov nad predorom Markovec:
– k.o. Semedela:
233/20, 233/21, 234/1, 234/2, 234/4, 234/5, 234/7, 234/8, 235/1, 235/2, 235/3, 235/5, 235/6, 235/7, 236/1, 236/2, 236/3, 237/1, 238/1, 238/2, 238/5, 239/10, 239/50, 241/1, 241/6, 242/1, 242/4, 242/5, 242/6, 242/22, 242/23, 242/24, 242/25, 243/1, 243/2, 243/3, 244/1, 244/2, 245, 246/2, 246/3, 246/4, 247/1, 247/2, 247/13, 273/2, 274/1, 274/2, 274/5, 274/6, 274/7, 274/8, 274/9, 274/10, 274/11, 274/12, 274/13, 274/14, 274/17, 274/21, 274/24, 274/25, 275/2, 278/1, 278/5, 282, 287/3, 287/4, 287/5, 287/6, 288/2, 288/3, 288/5, 288/6, 288/7, 288/9, 289/10, 289/11, 289/12, 289/13, 289/14, 289/15, 289/16, 289/17, 289/18, 289/20, 289/21, 289/22, 289/24, 289/25, 289/26, 289/27, 289/28, 290/2, 290/5, 290/6, 292/4, 292/7, 342, 343, 345/1, 346/2, 347/3, 347/4, 348/1, 348/7, 348/9, 352, 353/2, 353/3, 362/1, 362/2, 363/1, 363/2, 363/3, 363/4, 363/5, 4585/7.
(7) Posegi za gradnjo in vzdrževanje komunalnih vodov na območju hitre ceste, vključno z oskrbo požarne vode iz hidrantnega omrežja za predor Markovec, bodo na naslednjih parcelah:
– k.o. Koper:
1404/1, 1510/1, 1551/1;
– k.o. Semedela:
343, 348/1, 348/2, 352, 378/2, 383/2, 387/1, 387/4, 387/7, 387/11, 387/13, 387/18, 430/2 430/3, 430/4, 430/12, 430/13, 431/2, 446/1, 451/1, 452, 542, 530/1, 4580/1, 4585/14, 4585/7, 6515;
– k.o. Cetore:
21/2, 221/2, 258, 280/1, 280/6, 284/1, 284/2, 285, 286, 512, 514/1, 514/2, 515, 516, 517, 536, 538, 539, 544/1, 545, 558/1, 5271, 605/1, 605/2, 648/3, 651/2, 652, 679/2, 5275/1, 5318/1;
– k.o. Izola:
2490/15, 2490/21, 2491, 2502, 2504, 2510/1, 2510/2, 2510/8, 2510/11, 2514, 2518, 2516, 2600, 2607, 2608/1, 2603/1, 2613, 2614;
– k.o. Malija:
1114/6, 6227/1, 6227/2.
(8) Ureditveno območje nasutja Šared obsega naslednje parcele:
– k.o. Malija:
4006/3, 4034/3, 4034/4, 4036/1, 4036/2, 4037, 4038/1, 4038/2, 4039, 4040, 4046, 4055/1, 4055/3, 4055/5, 4056, 4057/1, 4057/2, 4057/3, 4058/1, 4058/2, 4058/3, 4059/1, 4059/2, 4060/1, 4060/2, 4060/3, 4061/1, 4061/10, 4061/11, 4061/12, 4061/13, 4061/14, 4061/15, 4061/16, 4061/2, 4061/3, 4061/4, 4061/5, 4061/6, 4061/7, 4061/8, 4061/9, 4062/1, 4062/2, 4063/1, 4063/2, 4063/3;
– k.o. Cetore:
2931, 2933/1, 2933/2, 2933/3, 2967/1, 2968, 2969, 2970/1, 2970/2, 2971/1, 2971/2, 2972, 5278/1.
(9) Območje regulacije potoka Rikorvo obsega naslednje parcele:
– k.o. Malija:
3983, 3984/3, 3989/2, 3994/1, 3994/2, 3996, 3997, 4004, 4005/1, 4006/1, 4006/3, 4026, 4027, 4028/1, 4028/2, 4031/1, 4032, 4040, 4041, 4042/1, 4042/2, 4042/3, 4042/4, 4043, 4046;
– k.o. Cetore:
2933/1, 2966/1, 2967/1, 2967/2, 2969, 2977/1.
(10) Za gradnjo in vzdrževanje komunalnih vodov na območju nasutja Šared bodo posegi na naslednjih parcelah:
– k.o. Malija:
3984/1, 3984/3, 3985, 3989/2, 3993, 3994/1, 3994/2, 3997.

(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz prejšnjega člena uredbe obsega:
– hitro cesto s priključkoma Semedela in Izola ter vsemi spremljajočimi prometnimi objekti in ureditvami,
– nasutje Šared,
– območje vodnogospodarskih ureditev,
– območje prestavitev komunalnih objektov in naprav,
– območje ureditve obcestnega prostora in nasutja Šared, vključno z rekultivacijo zemljišč.
(2) Območje urejanja po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, če se vzpostavitev takega sistema določi s predpisi, ki urejajo sistem cestninjena. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.
(3) Po zaključeni gradnji se določi območje trajne rabe hitre ceste in spremljajočih ureditev. Izvede se nova parcelacija, vsa zemljišča, ki so zajeta v območje državnega lokacijskega načrta in ne bodo več v območju trajne rabe prometnih ureditev, se vrnejo v upravljanje Mestni občini Koper oziroma Občini Izola. Pri določitvi namenske rabe in urejanja teh območij bo potrebno upoštevati pogoje upravljalca ceste in vplive prometa na bližnjo okolico.
(4) Območje nasutja Šared se po rekultivaciji v celoti vrne lastnikom oziroma v upravljanje Občini Izola.

(1) Odsek hitre ceste Koper – Izola je del bodoče hitre ceste, ki bo prevzela funkcijo sedanje glavne ceste II. reda Koper – Sečovlje. Odsek je dolg 5,20 km, prične se na obstoječi štiripasovni Obalni (Istrski) cesti pred priključkom Semedela (Koper) in se zaključi z navezavo na obstoječo štiripasovno Obalno cesto pri Izoli. Do mostu čez Semedelski kanal se za ureditev hitre ceste uporabi sedanja štiripasovna Obalna cesta, od kanala dalje se prične trasa vzpenjati, preide na viadukt Markovec in dalje na višini približno 7 m nad terenom v predor Markovec (približne dolžine 2100 m). Po izhodu iz predora na izolski strani v zatrepu doline potoka Pivol poteka trasa po obrobju doline do sedanje dvopasovne obalne ceste pri industrijskem območju Stavbenik in dalje v njenem koridorju do navezave na obstoječo štiripasovno Obalno cesto.
(2) Hitra cesta ima naslednje tehnične elemente: največji vzdolžni sklon je 2,8%, najmanjši horizontalni radij je 450 m, najmanjši konveksni radij je 12000 m, najmanjši konkavni radij je 8000 m.
(3) Karakteristični normalni prečni profil hitre ceste je 20,40 m in obsega:

– vozni pasovi 2 x 2 x 3,50 m                14,00 m,
– robni pasovi 4 x 0,35 m                     1,40 m,
– srednji ločilni pas 1 x 2,00 m              2,00 m,
– bankine 2 x 1,50 m                          3,00 m.

Širina vmesnega pasu se na koprski strani prilagaja obstoječi cesti. Pospeševalni in zaviralni pasovi ob priključkih in spremljajočih objektih so širine 3,00 m, od voznega pasu jih deli 0,50 m širok robni pas.
(4) Karakteristični normalni prečni profil hitre ceste v predoru je 9.40 m (1 cev) in obsega:

– vozni pasovi 2 x 3,50 m                     7,00 m,
– robni pasovi 2 x 0,35 m                     0,70 m,
– pohodni pločnik 2 x 0,85 m                  1,70 m.

Višina svetlega profila: 4,70 m. Pokriti ukopi in galerije imajo enak svetli profil kot predor oziroma isto minimalno širino in višino.
(5) Računska hitrost hitre ceste je 100 km/h. V projektu predora upoštevano računsko hitrost 100 km/h bo zaradi dolžine in prometnega režima možno omejiti na 80 km/h, kar je predmet nadaljnjih faz projektiranja.

(1) Preuredi se obstoječi priključek Semedela (objekt 2-1). Ohrani se obstoječi nadvoz Piranske ceste in enosmerna priključna kraka (K3 in K4) na severni strani hitre ceste. Uredita se nova enosmerna priključna kraka (K1 in K2) na južni strani hitre ceste, vzhodno od sedanjega nadvoza.
(2) Prečni profil obstoječega nadvoza priključka Semedela se ne spreminja. Normalni prečni profili enosmernih priključnih krakov so skupne širine 8,50 m, od tega:

– vozni pas 1 x 5,0 m                         5,00 m,
– robni pasovi 2 x 0,25 m                     0,50 m,
– bankina 2 x 1,50 m                          3,00 m.

(3) Priključek se navezuje na mestno omrežje Kopra:
– na severni strani hitre ceste na Piransko cesto (novo krožišče KR3),
– na južni strani hitre ceste na Tomšičevo cesto (dve novi krožišči KR1 in KR2).

(1) Priključek Izola (objekt 2-2) v obliki trobente je v km 4,70 na trasi obstoječe štiripasovne Obalne ceste. Priključna enosmerna kraka (K1 in K2) na južni strani hitre ceste se združita v “povezovalno cesto”, ki poteka v podvozu pod hitro cesto. Na severni strani hitre ceste se na “povezovalno cesto” priključita enosmerna priključna kraka (K3 in K4).
(2) Dvosmerna “povezovalna cesta” ima normalni prečni profil skupne širine 10,10 m, od tega:

– vozna pasova 2 x 3,25 m                     6,50 m,
– robni pasovi 2 x 0,30 m                     0,60 m,
– bankina 2 x 1,50 m                          3,00 m.

V območju krožišča KR4 se vozišče razširi za dodatni pas širine 3,25 m, skupna širina je 13,35 m. Normalni prečni profili enosmernih priključnih krakov so skupne širine 8,50 m (glej priključek Semedela).
(3) Priključek se navezuje na mestno cestno omrežje Izole na severni strani hitre ceste s krožiščem KR4 na načrtovani mestni obvoznici, podaljšani “Južni cesti”, ki je načrtovana z občinskim lokacijskim načrtom.

(1) Štirikrako krožišče južno od hitre ceste na Tomšičevi ulici, Koper (objekt KR-1):
– na krožišče se priključujeta enosmerna priključna kraka (K1 in K2) priključka Semedela, Tomšičeva ulica (smer vzhod in zahod) in Jurčičeva ulica,
– premer krožišča je 42 m z dvema voznima pasovoma.
(2) Štrikrako krožišče južno od hitre ceste na Tomšičevi ulici, Koper (objekt KR-2):
– na krožišče se priključi Piranska cesta (v tem delu tudi v funkciji nadvoza priključka Semedela), Tomšičeva ulica in deviirana Obalna (Istrska) cesta oziroma nova Ulica Vena Pilona,
– premer krožišča je 38 m z enim voznim pasom.
(3) Petkrako krožišče na severni strani hitre ceste na Piranski cesti, Koper (objekt KR-3):
– na krožišče se priključujeta enosmerna priključna kraka (K3 in K4) priključka Semedela, Piranska cesta v smeri sever (Koper) in jug (nadvoz čez hitro cesto, Semedela), dovozna cesta do načrtovane marine na zahodni strani Piranske ceste in dovozna cesta (deviacija 1-10) do lovilca olj (LO 1) in zadrževalnega bazena,
– deviacijo 1-10 je mogoče preurediti v napajalno cesto za območje Bonifike med Piransko cesto in bencinskim servisom,
– premer krožišča je 50 m z dvema voznima pasovoma.
(4) Trikrako krožišče (objekt KR-4) na severni strani hitre ceste na načrtovani mestni obvoznici Izole (podaljšana “Južna cesta”, načrtovana z občinskim lokacijskim načrtom):
– na krožišče se priključuje dvosmerna “povezovalna cesta” priključka Izola, na katero so navezani vsi štirje enosmerni priključni kraki priključka in podaljšana “Južna cesta” v smeri proti vzhodu in zahodu,
– premer krožišča je 64 m z dvema voznima pasovoma,
– pri ureditvi krožišča se upošteva z občinskim lokacijskim načrtom usklajen profil “Južne ceste”, ki obsega poleg voznih pasov “Južne ceste” tudi:
– pospeševalni pas širine 3,00 m od izvoza s “povezovalne ceste’’ na vzhodni strani krožišča,
– zaviralni pas širine 3,00 m za priključitev na “povezovalno cesto” na zahodni strani krožišča,
– zelenico, dvosmerno kolesarsko stezo in pločnik skupne širine približno 5,00 na severnem obrobju krožišča.

(1) Na obravnavanem odseku hitre ceste niso načrtovani novi spremljajoči objekti.
(2) Med priključkoma Slavček in Semedela je na severni strani obstoječe štiripasovne Obalne ceste obstoječ bencinski servis. Obnova bencinskega servisa ni predmet državnega lokacijskega načrta. Pri prometnih ureditvah, ki jih določa ta državni lokacijski načrt, se upošteva obstoječa izvozna rampa s ploščadi bencinskega servisa.

(1) Vse prekinjene povezave v prostoru zaradi gradnje hitre ceste in spremljajočih ureditev se ponovno vzpostavijo.
(2) V tem členu uredbe so določene deviacije obstoječih kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti ter potrebne nove ceste in poti s podatki o legi, dolžini in normalnem prečnem profilu. Stacionaže in dolžine, prevzete iz idejnega projekta hitre ceste, so približne. Dokončne bodo določene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in dovoljenja za graditev.
(3) Dimenzije normalnih prečnih profilov (v nadaljnjem besedilu: NPP) deviacij je dopustno v soglasju z upravljalcem prilagoditi obstoječi ureditvi državnih in ostalih cest ter poti.
(4) Poleg ureditev, določenih v tem členu, je investitor dolžan urediti tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v tej uredbi niso določeni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku urejanja premoženjsko pravnih zadev in pridobitve gradbenega dovoljenja.
(5) Deviacije kategoriziranih cest:
– 1-1 Tomšičeva ulica, dolžina 270 m
NPP 10,10 m, od krožišča KR1 do km 0,270 obstoječe Tomšičeve ulice;
– 1-2 Jurčičeva ulica, dolžina 50 m
NPP 9,60 m, od krožišča KR1 do km 0,050 obstoječe Jurčičeve ulice;
– 1-2a Srebrničeva ulica, dolžina 70 m
NNP 6,00 m, od križišča z Jurčičevo ulico do km 0,070 sedanje ceste;
– 1-3 Piranska cesta, dolžina 420 m
NPP 15,05 m, od krožišča KR2 do krožišča KR3 in
NPP 17,00 m, od krožišča KR3 do km 0,420 sedanje ceste;
– 1-4 Nova ulica, dolžina 40 m
NPP 10,70 m, od križišča z novo Ulico Vena Pilona do km 0,040 sedanje ceste;
– 1-5 Ulica Vena Pilona, dolžina 301 m
NPP 10,40 m do 13,65 m, od km 0,670 do km 0,971 (krožišče KR2).
Ureditev ulice Vena Pilona je določena v veljavnem lokacijskem načrtu, Uradne objave št. 06/93. Zaradi ureditve deviacije Obalne (Istrske) ceste in priključka Semedela se zgradi Ulica Vena Pilona od km 0,670 do km 0,971 na podlagi državnega lokacijskega načrta sočasno s hitro cesto, ostali del (od km 0,00 do km 0,670) zgradi Mestna občina Koper na podlagi veljavnega lokacijskega načrta;
– 1-6 Istrska (Obalna) cesta, dolžina 520 m
NPP 8,60 m, km 0,00 do km 0,220,
NPP 10,10 m, km 0,220 do km 0,340,
NPP 6,85 m, km 0,340 do km 0,520;
– 1-6a Istrska cesta – desno, dolžina 180 m
NPP 6,85 m, km 0,340 do km 0,520;
– 1-7 »povezovalna cesta« v priključku Izola, dolžina 360 m
NPP 10, 10 m, od krožišča KR4 na Južni cesti do priključitve na levi pas hitre ceste (smer Izola – Koper) v km 4,360;
– 1-8 Južna cesta – del mestne obvoznice, dolžina 170 m
NPP 21,9 m območje ureditve priključitve na krožišče KR-4;
– 1-9 Lokalna pot št. 640160 (Polje), dolžina 805 m
nadomestitev obstoječe ceste od podvoza 3-4 v km hitre ceste 4,213 do km 4,780 na južni strani hitre ceste
NPP: upošteva se širina sedanje ceste;
– 1-9a Lokalna pot št. 640160 in 640180 (Polje), dolžina 170 m
nadomestitev obstoječe ceste od deviacije 1-9 pri podvozu 3-4 na južni strani hitre ceste do sedanje trase
NPP: upošteva se širina sedanje ceste;
– 1-16 Lokalna cesta št. 140020 Izola – Korte, dolžina 160 m
nadomestitev obstoječe ceste na območju nasutja
NPP: upošteva se širina sedanje ceste.
Vse deviacije kategoriziranih cest so v asfaltni izvedbi.
(7) Deviacije nekategoriziranih cest in poti:
– 1-6b izvoz za načrtovano marino Koper, dolžina 30 m,
NPP 9,60 m na območju priključevanja na krožišče KR-3, asfalt;
– 1-10 dovoz do lovilca olj – LO 1, dolžina 180 m,
NPP 4,00 m, od krožišča KR3 na Piranski cesti do LO 1, makadam;
– 1-11 deviacija kolesarske steze, dolžina 155 m,
prestavitev obstoječe kolesarske steze ob zahodnem robu krožišča KR3 na Piranski cesti, upošteva se profil in utrditev obstoječe steze;
– 1-12 deviacija kolesarske steze, dolžina 220 m,
prestavitev obstoječe kolesarske steze ob Semedelskem kanalu, upošteva se profil in utrditev obstoječe steze;
– 1-12a deviacija kolesarske steze, dolžina 220 m,
prestavitev obstoječe kolesarske steze od KR-2 do podhoda 3-1, upošteva se profil in utrditev obstoječe steze;
– 1-13 dovozna pot do predora vodovoda, dolžina 905 m
navezava poti s podvozom 3-2 v km hitre ceste 3,210, makadam;
– 1-14 poljska pot za dostope do parcel, dolžina 380 m,
nadomestitev sedanje poti s podvozom 3-3 v km hitre ceste 3,460, makadam;
V fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in dovoljenja za graditev se preveri potreba po izvedbi poljske poti od km hitre ceste 3,940 do km 3,990 in prečni profil celotne deviacije,
– 1-15 lokalna pot do lovilca olj LO 6, dolžina 33 m, makadam.

(1) Vsa križanja hitre ceste z obstoječimi cestami in potmi se izvedejo izven nivojsko.
(2) Vodotoki se premoščajo praviloma z združevanjem deviirane ceste oziroma poti z regulacijami vodotokov.
(3) Ohranita se obstoječi nadvoz in most čez Semedelski kanal v sklopu priključka Semedela. Rekonstruira se obstoječi podhod na Semedeli. Novi premostitveni objekti so podhodi, podvozi, nadhodi, nadvozi, mostovi in viadukt. Stacionaže in dolžine premostitvenih objektov, določene s tem členom, so približne. Dokončne bodo določene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in dovoljenja za graditev.
(4) Podhod in podvozi:
– 3–1 podhod v km hitre ceste 0,650
rekonstrukcija obstoječega podhoda
širina: 7,5 m, dolžina: 27 m, svetla višina: 2,5 m;
– 3–2 podhod v km hitre ceste 3,226
poljska pot in regulacija potoka Pivol
širina: 10,6 m, dolžina: 29 m, svetla višina: 4,2 m;
– 3–3 podvoz v km hitre ceste 3,455
poljska pot in regulacija potoka
širina: 10,6 m, dolžina: 36 m, svetla višina: 5,0 m;
– 3–4 podvoz v km hitre ceste 4,213
lokalna pot in regulacija
širina: 13,6 m, dolžina: 36 m, svetla višina: 5,0 m;
– 3–5 podvoz v km hitre ceste 4,699
''povezovalna cesta'' priključka Izola
širina: 11,5 m, dolžina: 27 m, svetla višina: 4,7 m.
(5) Nadhod in nadvoz:
– 4–1 nadhod (pasarela) v km hitre ceste 0,262
širina: 5,8 m, dolžina: 235 m, svetla višina nad hitro cesto: 5,2 m;
– 4–2 nadvoz v km hitre ceste 0,450
obstoječi v priključku Semedela.
(6) Mostova:
– 5–1 most v km hitre ceste 0,350
premostitev Semedelskega kanala na južni priključni cesti v priključku Semedela
širina: 26,8 m, dolžina: 31 m, svetla višina nad kanalom: 2,5 m;
– 5–2 most v km hitre ceste 0,570
obstoječi most preko Semedelskega kanala.
(7) Viadukt:
– 6–1 viadukt Markovec v km hitre ceste 0,773 do 0,999 (desno) oziroma 0,931 (levo)
premostitev deviacije Obalne (Istrske) ceste, dovoz do vzhodnega portala predora Markovec,
širina: 11,4 m, dolžina: 374 m, svetla višina nad deviacijo ceste: 4,7 m.

(1) Trasa hitre ceste in spremljajoče ureditve križajo regulirano strugo Badaševice (Semedelski kanal) na treh lokacijah: ohrani se obstoječi most 5-2. Za gradnjo novega mostu 5-1 in nadhoda 4-1 se upoštevajo izdelane hidrotehnične smernice.
(2) Zaradi križanja s hitro cesto in spremljajočimi ureditvami se uredijo naslednje nove regulacije potokov in odvodnikov:
– 7-1 Potok Pivol v km hitre ceste 3,210
Regulacija potoka dolžine 250 m, izvedba objekta podvoza 3-2 dolžine 30 m, širina dna struge 1,50 m;
– 7-2 Levi pritok 1 potoka Pivol v km hitre ceste 3,400
Regulacija struge dolžine 200 m, izvedba škatlastega prepusta dimenzij 2,0 x 2,0 m dolžine 72 m, širina dna struge 0,80 m;
– 7-3 Levi pritok 2 potoka Pivol v km hitre ceste 3,460
Regulacija struge dolžine 180 m, izvedba škatlastega prepusta dimenzij 2,0 x 2,0 m dolžine 6,00 m, izvedba objekta podvoza 3-3 dolžine 33 m, širina dna struge 0,80 m, na območju podvoza je širina dna 1,50 m;
– 7-4 Odtok vznožnih jarkov telesa hitre ceste se oblikuje kot novi levi pritok potoka Pivol v km hitre ceste 3,760
Regulacija dolžine 130 m, izvedba cevnega prepusta fi 120 cm dolžine 40 m in nove struge odvodnega jarka dolžine 90 m do struge potoka Pivol, širina dna 0,80 m;
– 7-5 Potok Mehanotehnika I v km hitre ceste 4,210
Regulacija dolžine 150 m, izvedba objekta podvoza 3-4 dolžine 36 m, širina dna 1,50 m;
– 7-6 Desni pritok hudournika Mehanotehnika II v km 0,360 deviacije 1-7
Regulacija dolžine 170 m, izvedba cevnega prepusta dimenzije fi 120 cm dolžine 30 m pod deviacijo 1-7, izvedba cevnega prepusta dimenzije fi 120 cm dolžine 8 m pod lokalno dostopno potjo, izvedba nove struge odvodnega jarka dolžine 100 m do struge hudournika Mehanotehnika II s širino dna 0,80 m;
– 7-7 Potok Mehanotehnika II v km 0,230 deviacije 1-7
Regulacija dolžine 300 m, izvedba objekta podvoza 3-5 dolžine 50 m, širina dna 0,80 m.
(3) Zavarovanje dna in brežin se pri vseh regulacijah v območjih podvozov in prepustov izvede s kamnitim tlakom, na ostalih delih trase pa v skladu s pogoji hidravličnega izračuna. Struge na območju podvozov in celotnih regulacij so trapezne oblike z naklonom brežin 1: 1,5. Širina dna je različna (od 0,80 m do 1,5 m).
(4) Zaradi ureditve nasutja Šared se uredijo naslednje regulacije in zaščita struge:
– 7-8 Potok Rikorvo: Dolvodno od umirjevalnega bazena za lovljenje meteornih voda z območja nasutja Šared se struga potoka zavaruje na dolžini 270 m. Struga je trapezne oblike, širina dna je 1,00 m, naklon brežin je 10: 1. Brežine in dno struge se izvedejo v kamnu. Zavarovanje se izvede samo na odsekih, kjer je vidna erozija dna ali brežin;
– 7-9 Za dreniranje pronicajoče vode skozi telo nasipa Šared se pod nasipom vgradi drenažna galerija približne dolžine 280 m, v katero se stekajo prečne drenažne cevi. V dnu profila se izvede enostranska kanaleta za odvod običajnih količin vode. V času gradnje bo po drenažni galeriji speljan tudi odvod hudournika. Galerija je armirano betonske izvedbe z vstopnim stopniščem ter z bočnimi krili na iztoku v strugo jarka ob zahodnem robu nasutja.
(5) Pred začetkom zasipavanja na območju nasutja Šared se uredi zajetje izvirov potoka Rikorvo in sanira obstoječe zajetje (poseg 7-10):
– Uredita se dva nova kaptažna objekta izvirov južno od obstoječega objekta tlorisnih dimenzij 2,50 m x 2,50 m in višine 2,00 m z usedalnim delom ter vgrajeno cevjo približno fi 200 mm s priključitvijo na povezovalni cevovod;
– Med izviri oziroma kaptažnimi objekti bo povezovalni cevovod približno fi 200 mm z navezavo do obstoječega zajetja Z1. Dolžina odseka cevovoda med kaptažnimi objekti je približno 230 m, dolžina odseka cevovoda med obstoječim kaptažnim objektom in zajetjem Z1 je približno 150 m;
– Izvede se sanacija obstoječega, najnižje ležečega kaptažnega objekta s poglobitvijo usedalnega dela v objektu, vgradnjo cevovoda ter vgradnjo vhodnih vrat v objekt.

(1) Hitra cesta poteka v predoru (objekt 8-1) od klifa pobočja Markovec na koprski strani do zatrepa doline potoka Pivol na izolski strani. V smeri Koper – Izola je hitra cesta v predoru od km 1,004 do km 3,105 (desna cev), v smer Izola – Koper pa od km 0,934 do 3,076 (leva cev). Dolžina desne cevi predora je 2.102 m, dolžina leve cevi je 2.140 m.
(2) Prečni sklon vozišča je od 2,5% do 3,5%. Širina vozišča je 2 x 3,50 m in robna pasova 2 x 0,35 m, skupaj 7,70 m. Obojestranska pločnika ob vozišču imata najmanjšo širino 0,85 m in vertikalno razdaljo 2,0 m. Vertikalna višina voznega svetlega profila je 4,70 m.
(3) Pri vstopu v predor na koprski strani (vzhodni portal) bo ob obeh ceveh v večjem delu zasuta galerija, na desni bo deloma odprta konstrukcija na stebrih. Na desni strani desne cevi bo plato za pogonsko centralo. Pri izstopu iz predora na izolski strani (zahodni portal) bo pokriti vkop enakega svetlega profila kot predor, zasut z zasipnim materilom, konstrukcija ne bo vidna. Obojestranske brežine odprte trase po predoru bodo ščitene s težnostnimi zidovi, pred portaloma obeh cevi bodo horizontalne plošče (senčnice). Na levi strani leve predorske cevi bo plato za pogonsko centralo.
(4) Ločeno se odvaja cestiščna voda in hribinska voda predora. Meteorna voda z območja obeh predukopov bo odpeljana v odvodnjevalna sistema izven predora.
(5) Potrebno je urediti prisilno prezračevanje za odvajanje škodljivih plinov in prezračevanje v primeru požara. Za ureditev prezračevanja predora v času gradnje je potrebno pred pričetkom gradnje pridobiti projekt za izvajanje del (rudarski projekt) prezračevanja v času gradnje predora. Prezračevanje mora biti izvedeno v skladu s predpisi o varstvu pri delu pri gradnji predorov.
(6) Za varnost v predoru bodo zgrajeni naslednji tipi niš: klic v sili, elektro niša, čistilna niša, čistilna niša v prehodnem prečniku, protipožarna (hidrantna) niša, niša za distribucijo požarne vode in kombinacije navednih niš. Požarna voda se zagotovi iz obstoječega rezervoarja Markovec. Za prehod ljudi in reševalnih ekip v primeru nesreče ali požara bodo v predoru prehodni prečniki.

(1) Trajni viški nevgradljivega materiala na obravnavanem odseku hitre ceste bodo obsegali približno 600.000 m3. Vgradnja viškov materiala se izvede na naslednjih lokacijah:
– nasutje v grapi pri naselju Šared (zmogljivosti približno 200.000 m3) – na podlagi določil tega državnega lokacijskega načrta;
– nasutje tretjega pomola v Luki Koper (približno 300.000 m3) – na podlagi državnega prostorskega akta;
– na območju gradnje industrijske cone Srmin (približno 100.000 m3) – na podlagi prostorskega akta Mestne občine Koper;
– kot rezervna lokacija za deponiranje trajnih viškov materiala se dopusti možnost deponiranja v deponiji Bekovec, ki je kot taka določena z Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Klanec – Srmin (Uradni list Republike Slovenije, št. 52/99). Upoštevajo se pogoji, določeni v navedeni uredbi;
– kot rezervna lokacija za deponiranje trajnih viškov izkopanega materiala se dopusti možnost deponiranja na območju ureditve Valobran – gradnja v morju, na podlagi sprejetih določil občinskih prostorskih planskih aktov in izdelanega občinskega lokacijskega načrta.
(2) Območje nasutja Šared se uredi v hudourniški grapi severno od naselja Šared med traso obstoječe lokalne ceste Izola – Korte in strugo potoka Rikorvo, na območju kulturne krajine „izolski amfiteater“ južno od trase hitre ceste. Gradbeni dovoz do nasutja Šared bo potekal po trasi načtovane nove ceste Jagodje – Šared, ki se bo zgradila na podlagi lokacijskega načrta Občine Izola. Nasipavanje se prične nad izvirom potoka Rikorvo na koti 130 m nadmorske višine. Do kote 160 m se grapa polni zvezno, od kote 160 m se nasutje oblikuje terasasto. Pri vrhu nasutja pri naselju Šared se pri oblikovanju nasipa upošteva niveleta načrtovane nove lokalne ceste Jagodje – Šared s priključkom na lokalno cesto Izola – Šared. Območje med trasama obstoječe in načrtovane ceste se zasuje. Nasutje na skrajnem južnem delu (med sedanjo lokalno cesto Izola – Šared in njeno deviacijo) se uredi kot večja izravnana površina, ki služi med gradnjo tudi kot obračališče ali kot manipulativna ploščad. Podrobnejša določila v zvezi z zavarovanjem struge in izvirov potoka Rikorvo, oblikovanjem, zasaditvami in odvodnjavanjem so v 12., 21., 22. in 25. členu te uredbe.

(1) Za gradnjo odseka hitre ceste so potrebne naslednje približne količine materiala:

– kamniti nasipni material    22.000 m3 – stranski odvzem,
– tampon                      31.600 m3 – stranski odvzem,
– cementna stabilizacija      12.700 m3 – stranski odvzem.

Ustrezen kamniti material je možno pridobiti iz bližnjih kamnolomov Črni Kal CPK in Gradis.
(2) Potrebne količine materiala za nasipe (približno 122.600 m3) se pridobi z izkopi s trase. Peščenjak, pridobljen z izkopi na gradbišču hitre ceste se uporabi za gradnjo zidov, oblaganje opornih zidov, gradnjo in sanacijo kulturnih teras, ureditev na območju portalov predora in drugih ureditev.

(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja hitre ceste in spremljajočih ureditev mora upoštevati pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje iz državnega lokacijskega načrta. Vsebovati mora tudi načrt krajinske arhitekture. Pri potrditvi rešitev je potrebno zagotoviti sodelovanje lokalne skupnosti.
(2) Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti kakovostno arhitekturno zasnovo pomembnejših premostitvenih objektov in ureditev cestnega profila na poteku hitre ceste v mestnem območju. Oblikovanje objektov mora biti v skladu z izhodišči državnega lokacijskega načrta ter mora upoštevati vrednote in značilnosti prostora.
(3) Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati podrobnejši načrt krajinske arhitekture z rešitvami oblikovanja reliefa, protihrupnih ograj in zasaditev, prostora pod viadukti in ureditev neposredno z gradnjo degradirane okolice. Detajlno reliefno oblikovanje in zasaditveni načrti morajo biti v skladu z izhodišči državnega lokacijskega načrta in morajo upoštevati pogoje za ureditve, ki ohranjajo urbane in krajinske značilnosti prostora.

(1) Območji posebnih ureditev, določeni v ureditveni situaciji tega lokacijskega načrta, sta:
– od vključno vzhodnega portala predora Markovec do vključno podhoda 3-1,
– od vključno zahodnega portala predora Markovec do vključno podhoda 3-2 in vključno regulacije potoka Pivol.
(2) Za območji posebnih ureditev mora projekt za gradbeno dovoljenje obvezno vsebovati tudi načrt arhitekture in krajinske arhitekture, v katerih morajo biti načrtovane celovite rešitve vseh ureditev v posameznem območju. Celovito rešitev, na podlagi katere se izdela projekt za gradbeno dovoljenje, se lahko pridobi na podlagi variantnih rešitev, potrdi pa jo strokovna komisija investitorja, v katero mora biti vključen predstavnik Mestne občine Koper oziroma Občine Izola.
(3) Pri izdelavi projektov za gradbeno dovoljenje in za izvedbo za območji iz prvega odstavka je treba upoštevati:
– Območje vstopa v predor na koprski strani (območje klifa – naravna vrednota). Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju arhitektonskih delov portala, prehodu z viadukta v predor, zaključku protihrupne ograje na viaduktu, oblikovanju opornih zidov, utrjevanju tal, preprečevanju padanja kamenja na cestišče, ureditvi varovalne ograje na robu klifa (z upoštevanjem bližine trase načrtovane Ulice Vena Pilona), sanaciji in zasaditvi klifa;
– Območje vstopa v predor na izolski strani (območje kulturne dediščine – kmetija Božič). Posebno pozornost je potrebno nameniti celostnemu in enovitemu oblikovanju arhitektonskih delov portalov, opornih zidov vključno s protihrupnim zidom in oblikovanjem premostitve in regulacije potoka Pivol, oblikovanju reliefa na območju pokritega ukopa, zasaditvam, lokaciji varovalne ograje nad predorom, rekultivaciji kmetijskih zemljišč na območju kmetije Božič;
– Območje nekdanje fašistične mučilnice na Semedeli (območje kulturne dediščine). Na podlagi posebnega projekta se uredi celotno območje spomenika, dostopi, tlaki, zidovi, zasaditve in druge ureditve. Sestavni del ureditve je primerno oblikovanje stebrov viadukta Markovec in Ulice Vena Pilona.
(4) Ostala območja posebnih ureditev, kjer bo investitor oziroma lokalna skupnost skladno s podrobneje izdelanimi projektnimi rešitvami načrtovala posamezne rešitve, določene v ureditveni situaciji tega državnega lokacijskega načrta, so:
– Sedanja štiripasovna Obalna (Istrska) cesta – urbana ureditev na mestnem območju Kopra. Oblikovanje protihrupnih ograj in drugih ureditev ter cestne opreme mora upoštevati enotne elemente na celotnem odseku na koprski strani predora od km 0,00 do portala predora Markovec;
– Na severni strani hitre ceste se ureditev cestnega roba načrtuje usklajeno z načrtovano obnovo bencinskega servisa in ureditvijo športno rekreacijskih površin. Na južni strani ceste se ureditve uskladijo z oblikovanjem protihrupne ograje in ograje ob obstoječem proizvodnem območju;
– Območje opuščene trase Obalne (Istrske) ceste med Semedelo in Žusterno – ureditev na podlagi programov Mestne občine Koper. Območje opuščene trase Obalne ceste severno od hitre ceste je možno urediti za funkcionalne površine planiranih ureditev območja komunalnih privezov (dovozna cesta, zelenice, parkirišče itd.). Priključek na deviirano Obalno (Istrsko) cesto se uredi skladno s pogoji upravljalca ceste. Za parkirišče je možno uporabiti tudi površine pod viaduktom Markovec (skladno s pogoji upravljalca hitre ceste);
– Območje opuščene trase in priključnih krakov južno od hitre ceste je namenjeno ureditvi prometnih površin (pešaške površine s cestno opremo, kolesarska steza, parkirišče) in parkovni ureditvi; pri sanaciji območja po zaključeni gradnji se upoštevajo določila veljavnega občinskega lokacijskega načrta za Ulico Vena Pilona ter novejši programi Mestne občine Koper v sklopu celovite ureditve širšega območja semedelskega centra;
– Območje prekinjene trase sedanje Obalne ceste pri industrijskem območju »Stavbenik«, Izola. Na vzhod podaljšana Južna cesta se na območju »Stavbenik« naveže na prekinjeno traso obstoječe Obalne ceste, obe skupaj tvorita mestno obvozno cesto. Navezava se uredi na podlagi občinskega lokacijskega načrta skladno s pogoji upravljalca hitre ceste.

(1) Oblikovanje protihrupne ograje se prilagodi specifiki območja, ki se protihrupno ščiti. Protihrupna ograja praviloma ne presega višine 2,5 m. V območju Semedele (Koper), kjer je po izračunu potrebna višja ograja, se prekomerno prizadeti objekti po potrebi dodatno zaščitijo s pasivno protihrupno zaščito.
(2) Protihrupna ograja (APO-1) na južni strani hitre ceste (dolžina 595 m, višina 2,5 m) od priključka Semedela do portala predora Markovec se oblikuje poenoteno z ostalimi obcestnimi ureditvami v mestnem območju Kopra. Protihrupna ograja na objektih (dva mostova čez Semedelski kanal, viadukt Markovec) se projektira enotno oblikovana kot del konstrukcije ograje (kombinacija betonske ograje in transparentne protihrupne ograje). Na vmesnih odsekih se upošteva enaka kombinacija zidu (iste višine kot na objektih) in transparentne protihrupne ograje. Oblikovalsko pozornost je treba posvetiti stiku protihrupne ograje na viaduktu s konstrukcijo portala predora Markovec. Z oblikovanjem ograje je treba zagotoviti disperzijo hrupa oziroma zmanjšati odboje hrupa v območja poselitve.
(3) Protihrupna ograja na območju kmetije Božič (PO-2) severni strani hitre ceste (dolžina 180,0 m, višina 2,5 m) se oblikuje z upoštevanjem celovitih ureditev na območju kulturne dediščine območja in kulturne krajine »Izolski amfiteater«: na celotni dolžini se izvede zidana ograja iz lokalnega peščenjaka na podlagi podrobnejših navodil pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Zid je enotno oblikovan z oblogo opornega zidu oziroma celotnega območja portala predora Markovec na izolski strani. Na območju nadvoza je enotno oblikovana zidana ograja sestavni del konstrukcije.
(4) Protihrupna ograja na območju doline potoka Pivol (PO-3) na severni strani hitre ceste (dolžina 100,0 m, višina 2,0 m) na območju kulturne krajine »Izolski amfiteater« se na celotni dolžini izvede kot zidana ograja iz lokalnega peščenjaka (dopušča se obloga betonske ograje s ploščami peščenjaka), enovito oblikovano z ureditvijo ukopa na severni strani hitre ceste v km 3,920. Pomembno je oblikovanje prehoda zidu v ukop.
(5) Obojestranska protihrupna ograja (APO-4, APO-5) na obrobju območja kulturne krajine »Izolski amfiteater« pri mestnem območju Izole (na severni strani hitre ceste dolžina 50,0 m in višina 2,0 m, na južni strani dolžina 80,0 m in višina 2,6 m). Na celotni dolžini se izvede zidana ograja iz lokalnega peščenjaka (dopušča se obloga betonske ograje s ploščami peščenjaka). Pomembno je oblikovanje prehoda v ukop na severni strani ceste in enotno oblikovanje z ukopom in opornim zidom na južni strani hitre ceste (km 3,77 do km 4,120).

(1) Rekonstrukcija obstoječega podhoda pod hitro cesto na Semedeli (objekt 3-1): podhod se razširi, dvigne se niveleta, podhod se tlakuje, stranske stene se obložijo z materiali, ki omogočajo enostavno čiščenje, podhod se osvetli, možna je dodatna urbana oprema.
(2) Pasarela (nadhod) pred priključkom Semedela (objekt 4-1): upošteva se lahka konstrukcija s čim manjšim nasipom na peti objekta na Bonifiki. Pasarela se osvetli, svetila se oblikujejo v sklopu oblikovanja objekta.
(3) Viadukt Markovec (objekt 6-1): osrednjo oblikovalsko pozornost je treba posvetiti stiku viadukta in konstrukcije na območju portala predora Markovec. Stik obeh objektov (vključno z iztekom protihrupne ograje na južni strani viadukta in zasaditvijo) se oblikuje enovito.
(4) Usklajeno mora biti projektiranje viadukta Markovec in viadukta Ulice Vena Pilona v neposredni bližini (oblikovanje in ritem stebrov obeh konstrukcij, oblikovanje ograje). Pri tem se upošteva ureditev območja fašistične mučilnice (kulturni spomenik) med obema objektoma. Pri oblikovanju in ritmu strebrov viadukta Markovec se upošteva možnost ureditve prostora pod viaduktom za urbane namene (ureditve v funkciji bodočega območja komunalnih privezov skladno s programom Mestne občine Koper).
(5) Podvozi poljskih poti in regulacije potokov na območju kulturne krajine »Izolski amfiteater« (objekti 3-2, 3-3, 3-4) se uredijo z ločno konstrukcijo, čelne stene oziroma prehod na brežino nasipa se uredi z oblogo iz peščenjaka. Protihrupne ograje morajo biti del konstrukcije in oblikovanja objekta 3-2 na območju kmetije Božič.
(6) Priključka Semedela in Izola se oblikujeta z upoštevanjem tehničnih in varnostnih predpisov. Zasaditve ob priključnih rampah, znotaj krožišč in deteljice priključka Izola so določene v 22. členu uredbe.
(7) Deviacija poljske poti 1-14 se s ciljem zmanjšanja posega v prostor v največji možni meri približa varovalni ograji hitre ceste. Upošteva se minimalni profil poljske poti, ki je potreben za kmetijsko mehanizacijo.

(1) Za preprečitev nekontroliranega dostopa na cestišče hitre ceste se postavi varovalna žična ograja. Ograja se v poteku in oblikovanju oziroma izboru materiala smiselno prilagaja specifiki območja (mestni ali izvenmestni prostor) in ureditvi obcestnega prostora. Varovalna ograja ne sme biti vidno izpostavljen element ločitve, omogoča naj dejansko navezovanje ureditev na okoliški prostor. Njen potek praviloma sovpada z robom odkupljenega zemljišča. Protihrupne ograje bodo imele hkrati tudi funkcijo varovalne ograje.
(2) Primerno je treba zaščititi območje nad portali predora Markovec z upoštevanjem vidne izpostavljenosti obeh območij. Ograja se smiselno odmakne od roba objekta: na klifu pri Kopru se vključi v gozdno zarast, na območju kmetije Božič pa na rob obstoječe ceste.
(3) Na poodseku trase hitre ceste od začetka odseka do portala predora Markovec se uredi enotno oblikovana cestna oprema, vključno z varovalno ograjo. Varovalna ograja na viaduktu in mostu čez Semedelski kanal mora biti sestavni del oblikovanja objekta. Pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju prehoda obcestne ureditve na objekte (most, viadukt). Na poodseku trase hitre ceste od portala predora Markovec v zatrepu doline Pivol do konca odseka hitre ceste se varovalne ograje na hitri cesti uredijo skladno z veljavnimi pravilniki in standardi.

(1) Reliefno oblikovanje nasipov in usekov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena in mora zagotoviti:
– skladnost z značilnostmi širšega prostora oziroma sedanjih krajinskih vzorcev območja, kar se nanaša tako na oblikovne, vidne kot na ekološke značilnosti,
– boljše optično vodenje in
– odpiranje prostora v smeri zanimivih pogledov.
(2) Med gradnjo je treba zagotoviti:
– čim manjše posege v reliefno zgradbo za potrebe gradnje začasnih objektov in ureditev,
– odkrivanje tal v čim manjšem obsegu,
– sprotna ozelenitev brežin in urejanje površinskega odtoka ter utrditev končno oblikovanih brežin za preprečitev erozije,
– da z odlaganjem materiala med gradnjo ne bodo zasute značilne reliefne oblike in struge vodotokov.
(3) Preoblikovanje reliefa na obravnavanem odseku vključuje izvedbo usekov in nasipov in posege, ki bodo potrebni na vstopnih delih predora Markovec. Pri izvedbi usekov se zaokrožijo zgornji deli brežin, pri izvedbi nasipov se zaokrožijo spodnji deli brežin.
(4) Večje brežine vkopov in nasipov se izvajajo z vmesnimi terasami, ki se izvedejo v smereh značilnih obstoječih obdelovalnih teras. Vsi posegi v reliefno zgradbo se izvedejo tako, da bodo novo oblikovane brežine speljane v obstoječi relief na obrobju posegov.
(5) Vse sanacije reliefa na območjih opuščenih cestnih odsekov, priključnih krakov in poljskih poti se izvedejo z zasipanjem oziroma izkopom zgornjih plasti opuščenih vozišč ter s poravnavo terena in oblikovanjem površinskega pokrova.
(6) Pri obsežnejših preoblikovanjih reliefa se upoštevajo naslednje ureditve:
– km 0,920: na območju Semedele (Koper) se hitra cesta dvigne in vstopa v predor Markovec. Na južnih straneh obeh portalov se uredita oporna zidova, območje nad zidovoma se utrdi z uporabo biološko-inženirskih ukrepov. Po potrebi se izvedejo še ukrepi za preprečevanje padanja kamenja na cestišče. Del nad vhodnima portaloma se delno nasipa in zasadi. Ob desni cevi se uredi plato – prostor za pogonsko centralo;
– km 3,100: na območju izhoda iz predora Markovec (območje kmetije Božič) bo med gradnjo potreben začasen izkop. Po izgradnji predora se območje nad levo in desno cevjo zasipa in delno zasadi (obnovi vinograd). Ob levi cevi se uredi plato – prostor za pogonsko centralo;
– km 3,140 do 3,200: severno od ceste, za protihrupnim zidom se uredi zasipanje terena z odvečnim materialom in delno zasadi (obnovi vinograd);
– km 3,220 do 3,340: severno od ceste za protihrupnim zidom se nasipna brežina raztegne do brežine potoka Pivol;
– km 3,340 do 3,490: severno od hitre ceste se uredi večji nasip. Spodnji deli nasipa se zaokrožijo, prav tako deli nasipa ob podvozu pod hitro cesto;
– km 3,500 do 3,740: južno od hitre ceste se uredi večji usek. Pobočje brežine se členi s posameznimi terasami, ki se navezujejo na okoliške terase. Vkopi v pobočje se oblikujejo z zaokrožitvijo zgornjih delov vkopa;
– km 3,780 do 4,000: južno od hitre ceste se uredi večji usek. Pobočje brežine se členi s posameznimi terasami, ki se navezujejo na obstoječe okoliške terase. Vkopi v pobočje se oblikujejo z zaokrožitvijo zgornjih delov vkopa;
– km 4,140 do 4,260: hitra cesta poteka na nasipu, v podvozu jo prečka lokalna cesta. Pobočje brežin se členi s posameznimi terasami. Pete nasipov se zaokrožijo;
– km 4,400 do 4,520: priključek Izola. V predelih med priključnimi cestami se nasipa del viškov izkopanega materiala. Teren se uredi zvezno, z najvišjo točko v sredini posameznega območja. Brežine usekov in nasipov se na stiku z obstoječim reliefom zaokrožijo. Na območju višjih brežin se uredijo terase, ki se navezujejo na okoliške terase;
– km 4,520 do 4,680: priključka Izola. V pentlji priključnih cest na južni strani hitre ceste se po rušitvi objektov in dostopnih poti teren nasipa z viški izkopanega materiala, ki se oblikujejo v otok krožno – eliptične tlorisne zasnove;
– nasutje Šared: v ozki grapi nad izvirom potoka Rikorvo se z nasipanim materialom uredijo terase s povprečno višino čela terase 1,7 m in nagibom brežine 1:1. Širina teras je 4,6 – 5 m, naklon teras 5%. Na stikih z okoliškim terenom bodo terase speljane v teren tako, da bodo čimbolj navezane na obstoječe obdelovalne terase. Na vrhu nasutja (pri naselju Šared) se teren oblikuje tako, da bo možna ureditev deviacij in križišča lokalnih cest (skladno z občinskim lokacijskim načrtom).
(7) Vse ureditve, določene v tem členu, so prikazane v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta, zvezek III. Ureditvena situacija, merilo 1: 1000.

(1) Z zasaditvami na območju predvidenih posegov je treba zagotoviti:
– oblikovanje prostora v skladu s krajinskimi vzorci na obravnavanem odseku: na območjih večjih posegov v relief (portali predora) se izvede zasaditev, ki utrjuje – stabilizira brežino, pri posegih v gozd se oblikuje nov gozdni rob (zasaditev drevesne in grmovne vegetacije), ob vodotokih se zasadi obrežna zarast; pri načrtovanju zasaditve se upošteva princip dosaditve in čim bolj dosledna uporaba avtohtonih rastlin, ki uspevajo tudi v ekstremnih rastnih razmerah;
– oblikovanje kvalitetnih razgledov s tem, da se območja, kjer se odpirajo atraktivni pogledi, zatravijo, na posameznih mestih pa se zasadi nizke grmovnice;
– zakrivanje motečih ureditev ceste – oskrbovalnih platojev pred vhodnimi portali predora z zasaditvijo avtohtone vegetacije;
– optično vodenje voznikov s tem, da se z zasaditvami zagotovi predpisano preglednost ceste;
– utrjevanje tal na brežinah nasipov in usekov ter še posebej na območju vhodov v predor;
– utrditev zveznega nasipa in teras na območju nasutja Šared;
– členitev obcestnega prostora s skupinami drevja in grmovnic na odsekih s protihrupnimi ukrepi tako, da bodo protihrupnje ograje vidno manj moteče za voznike in za prebivalce na ščitenih območjih;
– na mestnih območjih se zasaditev (izbor vrst in razmestitev) približa parkovnim ureditvam. Predvideni so drevoredi, pravilna zasaditev otokov v krožiščih in živica na bolj gosto poseljenem območju.
(2) Nove zasaditve se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo. Za zasaditve se uporabijo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, z upoštevanjem vegetacijskih značilnosti in rastnih razmer posameznih mikrolokacij, kar še zlasti velja za območje »Izolskega amfiteatra«. Nove skupine drevnine in ureditve morajo biti v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem. Izjema je mestni prostor Kopra in Izole, kjer se uporabi bolj parkovna zasaditev: drevoredi ob hitri cesti in ob priključni cesti, živice na območju stanovanjske pozidave, simetrična ureditev otokov v krožiščih.
(3) Celovito urejanje urbane opreme in zasaditve se izvede v okviru preureditve sedanje štiripasovne ceste v mestnem območju Kopra (območje posebnih ureditev): obcestne zasaditve se uredijo skladno z urejanjem urbanih površin na obrobju hitre ceste; na ločilnem pasu se uredi korito širine 1 m in višine 70 cm, v katerega se zasadijo grmovnice (s pogojem, da se zagotovi občasno zalivanje).
(4) Celovito zasnovana zasaditev je na območju priključka Izola: enostranski drevored pinij na desni strani obeh izvoznih krakov in dalje ob krožišču na Južni cesti; vrh nasutega »otoka« v pentlji priključnih cest se zasadi z gručo prosto rastočih pinij, pobočja pa s skupinami nizkih cvetočih grmovnic.
(5) Zatravitev površin je vzdolž celotne trase hitre ceste (brežine nasipov in usekov ter druge površine med voziščem in varovalno ograjo, površine, ki bodo poškodovane med načrtovanimi posegi) in na ločilnem pasu.
(6) Zgornje zaokrožitve in posneti robovi usekov in nasipov se zatravijo ali zasadijo z nižjimi grmovnicami oziroma z vegetacijo, ki oblikuje gozdni rob. Brežine usekov in nasipov se zatravijo in mestoma zasadijo z drevjem in grmovjem.
(7) Odmiki grmovnic od roba cestišča so 3 m, odmiki dreves so 8 m. Košnja trave (vzdrževanje) je potrebna na oddaljenosti 2 m od roba cestišča. Sajenje skupin drevja in grmovnic je praviloma na območjih, kjer se v skupinah pojavlja že obstoječa vegetacija ter na območju večjih usekov in nasipov. Ob načrtovanju razmestitve in oblikovanja skupin drevnine se hkrati upoštevajo zakonitosti optičnega vodenja.
(8) Na območju odstranjenega gozda (devijacija Istrske ceste in območje vhodnega portala na Koprski strani ter gozdna površina ob regulaciji potoka Pivol) se uredi nov gozdni rob s členjeno razmestitvijo sadik avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
(9) Na območju nekdanje fašistične mučilnice je parkovna ureditev odprtih površin z ustrezno urbano opremo na podlagi posebnega projekta (območje posebnih ureditev).
(10) Na spodnjem delu nasutja Šared se (od kote 130 m do kote 160 m nadmorske višine) zasadi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija, tako da se okoliški gozd širi tudi na območje nasutja. Preostale površine nasutja, vključno z vmesnimi brežinami, se zatravijo in namenijo kmetijski proizvodnji.
(11) Oporni zidovi se delno ozelenijo z avtohtonimi grmovnicami, plezalkami in prevešanimi lesnatimi rastlinami; zasaditve imajo tudi vlogo utrjevanja brežin. Zasaditve večjih opornih zidov (sidrani steni do območju obeh portalov predora Markovec, armiran zid od km 3.980 do km 4.060) so sestavina celovite ureditve območja portalov (območji posebnih ureditev – glej 17. člen te uredbe).
(12) Zatravijo se površine v ločilnem pasu in vse površine v obcestnem prostoru, ki ne bodo utrjene z gradbenimi posegi in kjer ni predvidena zasaditev lesnatih rastlin. Največja območja zatravitev so na območjih, kjer trasa poteka po robu kmetijskih površin in se drevnina pojavlja le fragmentarno, v manjših skupinah. Za travne površine se skladno z ekspozicijo posameznih predelov uporabi travna mešanica za sončne lege, ki mora biti čim bolj odporna na onesnaženje tal. Travni mešanici naj se primeša seme cvetočih zelišč.
(13) Vodnogospodarske ureditve se izvedejo po načelu sonaravnega urejanja, kar vključuje zasaditev avtohtone drevnine v drevesnem in grmovnem sloju in zatravitev obvodnega prostora.
(14) Območja zadrževalnih bazenov se vključijo v širši prostor s pomočjo zasaditve, ki pa ne sme omejevati servisnega dostopa in izvajanja rednih vzdrževalnih del. Brežine zadrževalnih bazenov se zatravijo. Pri zasnovi zasaditve drevnine se uporabijo obstoječe skupine grmovne in drevesne vegetacije in zasadijo nove skupine, tako da se zmanjša vidna izpostavljenost bazena. Servisne ceste in dostopi do bazenov se izvedejo v makadamu, trase cest pa se čim bolj prilagodjo reliefu oziroma izvedejo s čim manjšimi nasipi in useki.
(15) Na opuščenih delih sedanjega cestnega omrežja, priključnih ramp in odsekov drugih cest se odstrani utrjeno vozišče, območja se reliefno preoblikujejo in zatravijo oziroma zasadijo v skladu s krajinskimi značilnostmi prostora. Sanacija opuščenih cestnih odsekov in priključnih krakov na območju mesta Koper se izvede na podlagi posebnih ureditev skladno s programi Mestne občine Koper. Sanacija opuščenega cestnega odseka lokalne ceste Izola – Korte na območju nasutja Šared se vključi v oblikovanje reliefa in zasaditev skupaj z ureditvijo nasutja. Sedanje vozišče se delno uporabi za lokalno dovozno pot.
(16) Vse ureditve, določene v tem členu, so prikazane v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta, zvezek III. Ureditvena situacija, merilo 1:1000 in v značilnih prečnih profili – prilogi zvezka III.

(1) Vsa meteorna voda s cestišča hitre ceste in priključkov se zbira v ustrezno dimenzionirano kanalizacijo in vodi do objektov za prečiščevanje. Objekti za prečiščevanje (zadrževalni bazen in lovilci olj) so dimenzionirani za vsak izpust posebej. Upoštevata se dva tipa velikosti usedalnikov: tip 1: 40,0 m3 in tip 2: 20,0 m3.Vsi objekti za prečiščevanje so dostopni za čiščenje in vzdrževanje. Idejna rešitev sistema zbiranja in čiščenja meteorne vode je razvidna iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta (listi V-1 do V-10: Idejne rešitve komunalnih naprav).
(2) Na iztoku odvodnje vozišča iz predora je zadrževalni zemeljski bazen (objekt ZB-1), tip 1, iztok predorske kanalizacije v km 0,990 hitre ceste, volumen 35,0 m3; odsek hitre ceste ki gravitira v objekt: km 0,990 do km 3,090. Zadrževalnik je brez iztoka v naravni odvodnik, dovoljeno je počasno ponikanje dotekle vode pod koto dušilke. Bazen je namenjen zadrževanju pralnih vod predora in razlitih snovi v primeru nesreč. Hribinska voda iz predora se odvaja direktno v naravne odvodnike ali meteorno kanalizacijo.
(2) Za zbiranje in prečiščevanje meteorne vode s trase hitre ceste se uredijo naslednji lovilci olj, ki so namenjeni tudi zbiranju razlitih snovi v primeru nesreč:
– objekt LO 1: iztok meteorne kanalizacije na km 0,370 hitre ceste, tip 1,
  odsek hitre ceste, ki gravitira v objekt: km 0,110 do km 0,580,
  odvodnik prečiščene meteorne vode: kanal 36;
– objekt LO 1A: iztok meteorne kanalizacije km 0,220 hitre ceste (deviacija 1-1), tip 1,
  odsek, ki gravitira v objekt: krožišče KR 1 in 2, Tomšičeva cesta, dolžina odseka 260 m,
  odvodnik prečiščene meteorne vode: Semedelski kanal;
– objekt LO 1B: iztok meteorne kanalizacije km 0,260 hitre ceste (deviacija 1-3), tip 1,
  odsek, ki gravitira v objekt: krožišče KR 3, Piranska cesta, dolžina odseka 160 m,
  odvodnik prečiščene meteorne vode: pritok Semedelskega kanala;
– objekt LO 2: iztok meteorne kanalizacije km 0,600 hitre ceste, tip 2,
  odsek hitre ceste, ki gravitira v objekt: km 0,580 do km 0,640,
  odvodnik prečiščene meteorne vode: meteorna kanalizacija, morje;
– objekt LO 2A: iztok meteorne kanalizacije na stacionaži km 0,630 deviacije 1-5,
  odsek, ki gravitira v objekt: Istrska cesta, Ulica Vena Pilona, dolžina odseka 750 m mestne ceste,
  odvodnik prečiščene meteorne vode: morje;
– objekt LO 3: iztok meteorne kanalizacije km 0,700 hitre ceste, tip 1,
  odsek hitre ceste, ki gravitira v objekt: km 0,640 do km 0,970,
  odvodnik prečiščene meteorne vode: morje;
– objekt LO 3A: iztok meteorne kanalizacije km 0,660 hitre ceste,
  odsek hitre ceste, ki gravitira v objekt: km 0,660 do km 0,760, dolžina odseka 100 m,
  odvodnik prečiščene meteorne vode: morje;
– objekt LO 4: iztok meteorne kanalizacije km 3,150 hitre ceste, tip 2,
  odsek hitre ceste, ki gravitira v objekt: km 3,090 do km 3,205,
  odvodnik prečiščene meteorne vode: potok Pivol;
– objekt LO 5: iztok meteorne kanalizacije km 4,300 hitre ceste, tip 2,
  odsek hitre ceste, ki gravitira v objekt: km 3,205 do km 4,560,
  odvodnik prečiščene met. vode: hudournik Mehanotehmika I;
– objekt LO 6: iztok meteorne kanalizacije km 4,700 hitre ceste, tip 1,
  odsek hitre ceste, ki gravitira v objekt: km 4,560 do km 4,860,
  odvodnik prečiščene meteorne vode: hudournik Mehanotehnika II;
– objekt LO 7: iztok meteorne kanalizacije na km 4,700 hitre ceste, tip 1,
  odsek hitre ceste, ki gravitira v objekt. km 4,860 do km 5,140,
  odvodnik prečiščene met. vode se določi povezano z odvodnjavanjem podaljšane Južne ceste (lokacijski načrt Občine Izola v izdelavi).

(1) Sistem zbiranja in čiščenja meteornih voda z vozišč hitre ceste in spremljajočih prometnih ureditev je določen v 23. členu, v tem členu je določena mreža meteorne kanalizacije, ki zbira in odvaja padavinsko vodo z vozišč v objekte za prečiščevanje vode (zadrževalni bazen in lovilce olj). Idejna rešitev omrežja meteorne vode je razvidna iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta (zbirna karta idejnih rešitev komunalnih vodov).
(2) Zaradi gradnje novih prometnih ureditev se delno prestavi in sanira obstoječe meteorno kanalizacijsko omrežje. Prestavljeni in obnovljeni odseki obstoječe meteorne kanalizacije se izvedejo iz betonskih cevi in betonskih revizijskih jaškov, ki zagotavljajo vodotesnost. Vse ureditve je potrebno izvesti skladno s projektnimi pogoji upravljalca kanalizacijskega omrežja, ki niso v nasprotju s to uredbo. Prestavijo in sanirajo se naslednji kanali:
– kanal M0: kanalizirani Semedelski kanal se očisti in pregleda ter sanira eventualne poškodbe;
– kanal M1: kanalizirani hudournik zahodne Semedele se očisti in pregleda ter sanira eventualne poškodbe. Na območju rekonstrukcije Obalne (Istrske ceste) – desno se zaradi kolizije s projektiranim meteornim kanalom izvede v škatlastem pravokotnem profilu dimenzije 2,5 x 1,0 m na dolžini 10 m;
– kanal M2: zbirni meteorni kanal se prestaviti tako, da se izogne nosilnim stebrom viadukta Markovec na dolžini 52 m;
– kanal M3: meteorni kanal se opusti;
– kanal M4: pokrovi na revizijskih jaških zbirnega meteornega kanala Nove ulice se prilagodijo projektirani niveleti vozišč ter po potrebi izvedejo v vodotesni izvedbi;
– kanal M5: meteorni kanal se opusti, zgradi se nov meteorni kanal za odvodnjavanje Ulice Vena Pilona;
– kanal M6: meteorni kanal Semedela se očisti in pregleda ter po potrebi izvede z vodotesnimi cevmi;
– kanal M7: meteorni kanal se opusti, zgradi se nov kanal za odvodnjavanje Tomšičeve ulice;
– kanal M8: cestni prepusti pod obstoječo Obalno (Istrsko) cesto se zaradi izgradnje cestne meteorne kanalizacije opustijo;
– kanal M9: prepust pod Tomšičevo ulico se ohrani, ob ustrezni rekonstrukciji lahko služi tudi za odvajanje meteorne vode v obstoječe omrežje;
– kanal M10: zbirni meteorni kanal se očisti in pregleda ter po potrebi sanira z vodotesnimi cevmi na območju projektirane ulice Vena Pilona do navezave na kanaliziran Semedelski kanal;
– kanal M11: meteorni kanal se opusti;
– kanal M12: cestni propust se opusti;
– kanal M13: meteorni kanal Obalne ceste se ohrani, rekonstruira se iztok tako, da se M13 priključi na načrtovani meteorni kanal Mn8/3.
(3) Meteorna kanalizacija obstoječega priključka Semedela se zaradi spremenjene zasnove projektiranega priključka Semedela opusti. Ohrani se meteorna kanalizacija na obstoječi Obalni cesti do priključka Semedela. Ohrani se meteorna kanalizacija, ki poteka ob južnem robu obstoječe štiripasovne Obalne ceste na odseku od km 4,80 do km 5,20.
(4) Nova meteorna kanalizacija na koprski strani se uredi od (vključno) priključka Semedela do vhodnega portala v predor Markovec, na izolski pa od izhodnega portala predora Markovec do priključitve na obstoječo štiripasovno Obalno cesto, na območju priključka Izola ter odvodnjavanje povezovalne ceste s priključka do Južne ceste. Odvodnjavanje meteornih voda z vozišča je delno prek bankin v odvodne jarke ali v asfaltne koritnice in betonske mulde ter po kanalizaciji do zadrževalnika oziroma lovilcev olj. Jarki morajo biti po potrebi utrjeni za preprečitev erozije. Zaradi videza ali doseganja zahtevane hrapavosti zaščita brežin ni potrebna.
(5) Za odvodnjavanje hitre ceste in spremljajočih ureditev se zgradijo naslednji novi kanali:
– kanal Mn1: odvodnjava deviirano Obalno (Istrsko) cesto, priključen je na LO 3 pri viaduktu Markovec,
– kanal Mn2: odvodnjava vhodna portala predora Markovec, priključen je na meteorni kanal Mn3,
– kanal Mn3: odvodnjava Ulico Vena Pilona, priključen je na LO 3 pri viaduktu Markovec,
– kanal Mn4: odvodnjava rekonstruirano Tomšičevo ulic, priključen je na obstoječo meteorno kanalizacijo,
– kanal Mn5: odvodnjava krožišče KR3 na Piranski cesti, priključen je na LO 1 pri nadvoz priključka Semedela,
– kanal Mn6: zbirni meteorni kanal s priključnimi kanali Mn6/1, Mn6/2 in Mn6/3 odvodnjava vozišče hitre ceste od km 3,08 do km 3,20, priključen je na LO 4 pri pogonski centrali predora Markovec,
– kanal Mn7: zbirni meteorni kanal s priključnimi kanali Mn7/1, Mn7/2, Mn7/3, Mn7/4, Mn7/5 odvodnjava vozišče hitre ceste od km 3,20 do km 4,26; na Mn7 sta priključena meteorna kanala Mn7a in Mn7a-1 za odvodnjavanje vozišča hitre ceste od km 4,26 do km 4,68 in delno priključnih krakov priključka Izola (K1 in K3); kanal je priključen na LO 5 med traso hitre ceste in opuščeno traso sedanje Obalne ceste,
– kanal Mn8: zbirni meteorni kanal s priključnimi kanali M8/1, M8/2, M8/3 in M8/4 odvodnjava delno priključek Izola (povezovalna cesta, priključna kraka K1 in K2) in vozišče obstoječe štiripasovne Obalne ceste od km 4,72 do km 5,16, priključen je na LO 6 med hitro cesto in povezovalno cesto,
– kanal Mn9: zbirni meteorni kanal odvodnjava delno priključek Izola (priključna kraka K3 in K4) in povezovalno cesto, priključen je na LO 7 na zahodni strani krožišča KR4.

(1) Za dreniranje pronicajoče vode se pod nasipom vgradi drenažna galerija približne dolžine 280 m, v katero se stekajo prečne drenažne cevi. V dnu profila se izvede enostranska kanaleta za odvod običajnih količin vode. V času gradnje bo po drenažni galeriji speljan tudi odvod hudournika.
(2) Za odvodnjavanje površinske vode se uredita odprta jarka ob zahodnem in ob vzhodnem robu nasutja:
– Dolžina zahodnega jarka je približno 430 m s tremi armirano betonskimi škatlastimi prepusti dimenzij 1,50 m x 2 m približnih dolžin 11,50 m, 8,50 m in 3 m;
– Dolžina vzhodnega jarka je približno 250 m;
– Potek nivelete struge jarkov sledi oblikovanju čelne brežine nasutja;
– Brežine in dno struge so kamnite izvedbe. V profilu struge je potrebna izvedba zavarovanja z vgradnjo večjih kamnitih blokov peščenjaka;
– V vznožju nasutja se pri izteku obeh jarkov zgradi umirjevalni bazen širine 3,50 m, dolžine 6 m, globine 0,60 m). Izvedba je zemeljska, brežine naklona 2:1 do 1:1 se zavarujejo do višine 1,40 m s kamnitim tlakom;
– Dno bazena je zavarovano s kamnitim tlakom, niveleta dna je 0,60 m pod niveleto dna struge jarkov.
– Dolvodno od bazena se struga zavaruje s kamnitim tlakom v dolžini 5 m, ki se zaključi s kamnitim talnim pragom.

(1) Zaradi gradnje hitre ceste in spremljajočih ureditev je potrebno prestaviti del obstoječega kanalizacijskega omrežja mesta Koper, del načrtovanega mestnega omrežja pa je potrebno graditi sočasno s cestnimi ureditvami. Pri rekonstrukciji in novogradnji se uporabijo materiali, določeni s projektno dokumentacijo in tehničnimi predpisi. Vse ureditve je potrebno izvesti skladno s projetnimi pogoji upravljalca kanalizacijskega omrežja, ki niso v nasprotju s to uredbo. Idejna rešitev omrežja fekalne kanalizacije je razvidna iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta (listi V-1 do V-10: Idejne rešitve komunalnih naprav).
(2) Prestavijo in na novo se zgradijo naslednji zbiralniki fekalne kanalizacije:
– Glavni zbiralnik F1 mesta Koper vzdolž Piranske ceste do priključka na črpališče Č1 se rekonstruira, cevi AC fi 600 mm se zamenjajo z GRP DN 600 mm;
– Fekalni zbiralnik F2 se rekonstruira in prestavi glede na novo lokacijo črpališča Č1, cevi AC fi 1000 mm se zamenjajo z GRP DN 1000 mm;
– Glavni zbiralnik F3 mesta Koper se pod voziščem hitre ceste se rekonstruira in zaščiti z zaščitno kineto svetlih dimenzij širine 2,50 m in višine 2,0 m na dolžini 54 m, dolžina zaščitne kinete je 47 m;
– Glavni zbiralnik F4 mesta Koper pod voziščem kraka K2 se rekonstruira in zaščiti z AB zaščitno kineto svetlih dimenzij širine 2,50 m in višine 2,0 m na dolžini 12 m, dolžina zaščitne kinete je 10 m;
– Fekalni zbiralnik F5 “Cone komunalne industrije” se rekonstruira v območju priključka Semedela (krak K1 – krak K2) in zaščiti z AB kineto svetlih dimenzij širine 2,0 m in višine 2,0 m na dolžini 64 m, dolžina zaščitne kinete pod K1 je 27,0 m, pod K2 je 12 m;
– Fekalni zbiralnik F6 Semedela – Olmo se preprojektira (upoštevanje opornika mostu in nadvišanje Tomšičeve ulice) in rekonstruira pred vtokom v glavni zbiralnik na dolžini 80 m. Rekonstrukcija kanala in ceste se izvajata sočasno;
– Fekalni zbiralnik F8 Žusterna se prestavi od revizijskega jaška J0 do revizijskega jaška J6 ob severni rob rekonstruirane obstoječe Obalne (Istrske) ceste – desno; od jaška J0 do J2 se na dolžini 81 m je fi cevi 800 mm, od jaška J2 do J6 na dolžini 136,5 m je fi cevi 700 mm;
– Fekalni zbiralniki F9 – F10 – F11 Žusterna se prestavijo ob severni rob rekonstruirane Obalne (Istrske) ceste od revizijskega jaška J6 do J13 odnosno do priključka na obstoječo kanalizacijo naselja Žusterna na dolžini 485 m;
– Zbirni fekalni kanal F12 Semedela se rekonstruira vzdolž južnega roba Tomšičeve ulice od križišča z Novo ulico do križišča z Jurčičevo ulico na dolžini 225 m, v krožišču Tomšičeve in Jurčičeve se priključi na zbirni kanal Semedela – Olmo. Pri tem se upošteva tudi priključek predvidene kanalizacije na zbirni kanal F12 (po projektu PUV Celje). Izgradnja predvidene kanalizacije ni obveznost investitorja hitre ceste;
– Zbirni kanal F13 Olmo – Semedela (Tomšičeva ulica) se preprojektira in rekonstruira na dolžini 101 m in priključi na načrtovani zadrževalni kanal GRP DN 2000 mm;
– Fekalni kanal F14 pod voziščem hitre ceste v km 4,41 in krakom priključka Izola K1 se zgradi z AB revizijskim jaškom svetlih tlorisnih dimenzij 2,0 x 1,50 m;
– Fekalni kanal F15 pod voziščem hitre ceste v km 4,035 se obojestransko zaključi z revizijskim jaškom; na kanal se priključi fekalna kanalizacija naselja južno od hitre ceste;
– Fekalni kanal F16 – pod voziščem Južne ceste v km 0,260 se zgradi iz plastičnih poliesterskih cevi GRP DN 300 mm, se obojestransko zaključi z revizijskim jaškom, kanal je vodotesen. Fekalna kanalizacija bo priključena na obstoječo kanalizacijo industrijskega kompleksa Droga.

(1) Zaradi gradnje hitre ceste in spremljajočih ureditev se potrebne prestavitve in zaščita vodovodnega omrežja izvedejo pred pričetkom gradnje hitre ceste. Posegi na obstoječem omrežju so izključno v pristojnosti upravljalca vodovoda Rižanski vodovod Koper. Celotno novo omrežje se izvede iz litoželeznih cevi različnih profilov. Na podlagi podatkov o kemijski sestavi zemljin (kislost) se preveri eventualna dodatna zaščita proti koroziji. Idejna rešitev vodovodnega omrežja je razvidna iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta (listi V-1 do V-10: Idejne rešitve komunalnih naprav).
(2) Prestavijo in zaščitijo se naslednji cevovodi obstoječega vodovodnega omrežja:
– Cevovod V1a fi 225 mm v km 0.190 hitre ceste se nadomesti z Lž fi 200 mm in izvede v zaščitni nepohodni kineti na dolžini 45 m;
– Cevovod V1b fi 225 mm se na vzdolžnem poteku ob hitri cesti od km 0,180 do km 0,260 nadomesti s fi 200 mm na dolžini 70 m;
– Cevodovod V2 na konstrukciji obstoječega nadvoza Piranske ceste (Semedelski priključek) se nadomesti s fi 300 mm na dolžini 120 m;
– Cevovod V3 fi 300 mm se v območju krožišča KR2 (priključek Semedela – južno) nadomesti s cevmi enakega preseka na dolžini 60 m, obnovita se vodovodna jaška zračnik in blatnik;
– Cevovod V4 fi 300 mm se v območju krožišča KR2 (priključek Semedela – južno) nadomesti z cevmi enakega preseka na dolžini 195 m (do krožišča Piranske ceste in Ceste Vena Pilona), obnovita se vodovodna jaška zračnik in blatnik;
– Cevovod V5 fi 300 mm se od krožišča na Piranski cesti vzdolž nove trase Ulice Vena Pilona nadomesti s cevjo fi 150 mm, s cevjo fi 100 mm se naveže na Novo ulico, Stritarjevo ulico, Ulico za Gradom in Ulico Vojke Šmuc, skupna dolžina vseh ureditev je 1100 m;
– Cevovod V6 fi 350 mm v km 0,50 Obalne (Istrske) ceste se zaščiti z AB nepohodno kineto na dolžini 120 m;
– Cevovod V6a: nov cevovod fi 150 dolžine 1100 ob novi Ulici Vena Pilona, na nadvozu Ulice Vena Pilona preko Obalne ceste se pritrdi na konstrukcijo; na nov cevovod fi 100 v Novi ulici, Stritarjevi, Ulici za Gradom in Ulici Vojke Šmuc;
– Cevovod V7 fi 315 mm v krožišču KR3 (priključek Semedela – severno) se nadomesti z novo cevjo fi 300 mm na dolžini 90 m;
– Cevovod V8 fi 350 mm se prestavi ob novo traso Obalne (Istrske) ceste na dolžini 125 m;
– Cevovod V9 fi 1020 mm (regionalni vodovod), križanje s hitro cesto v km 3,150: na dolžini 110 m se zgradi AB zaščitna kineta svetle dimenzije preseka 2 m x 2 m z obojestranskim vstopom;
– Cevovod V10 fi 90 mm, križanje s hitro cesto v km 4,030: na dolžini 105 m se zgradi AB zaščitna nepohodna kineta, cevovod se nadomesti s fi 100 mm, uredi se jašek blatnik in jašek zračnik;
– Cevovod V11 fi 500 mm, križanje s hitro cesto v km 4,310: na dolžini 25 m se zgradi AB zaščitna kineta svetle dimenzije preseka 3,0 m x 2,0 m z objestranskim vstopom, cevovod se izvede z Je cevi fi 500 mm na dolžini 45 m;
– Cevovod V12 fi 400 mm, križanje s hitro cesto v km 4,310: na dolžini 25 m se zgradi AB zaščitna kineta svetle dimenzije preseka 3 m x 2 m z obojestranskim vstopom, cevovod je Lž cev fi 400 mm na dolžini 45 m;
– Križanje cevovoda V13 fi 300 mm s hitro cesto v km 4,310: na dolžini 25 m se zgradi AB zaščitna kineta svetle dimenzije preseka 3,0 m x 2,0 m z obojestranskim vstopom in cevovod fi 300 mm na dolžini 45 m;
– Praznotok V14 fi 400 mm, križanje s hitro cesto v km 4,310: na dolžini 25 se zgradi AB zaščitna kineta svetle dimenzije preseka 3 m x 2 m z obojestranskim vhodom in cevovod praznotoka fi 400 mm na dolžini 45 m;
– Cevovod V15 fi 900 mm (regionalni vodovod) v km 0,160 povezovalne ceste v Izoli se zaščiti z AB plohi dimenzije 2 m x 0,5 m x 0,2 m na celotnem območju krožišča KR4 na Južni cesti na dolžini 210 m;
– Cevovod V16 fi 300 mm v km 0,160 povezovalne ceste v Izoli se zaščiti z AB plohi dimenzije 2 m x 0,5 m x 0,2 m na celotnem območju krožišča krožišča KR4 na Južni cesti na dolžini 210 m;
– Cevovod V17 fi 110 mm, križanje s hitro cesto v km 5,180: cevovod se na dolžini 25 m nadomesti s cevovodom fi 100 mm v zaščitni AB nepohodni kineti.
(3) Za primer požara v predoru Markovec se zagotovi oskrba z vodo iz obstoječega rezervoarja Markovec z naslednjimi ureditvami:
– Rekonstrukcija cevovoda V18 fi 250 mm na dolžini 165 m in fi 150 mm na dolžini 190 m od križišča ceste na Markovec vzdolž Ulice Vena Pilona: cevovoda se nadomestita z NL fi 200 mm na dolžini 355 m;
– Nov priključni cevovod V19 od križišča Ulice Vena Pilona in Poti v gaj do trase predora: cevovod NL fi 150 mm na dolžini 90 in nov priključni jašek nad traso predora. Od priključnega jaška se v sklopu internih inštalacij predora uredi vertikalni preboj do nivoja predorske cevi in razvod v predoru.

(1) Zaradi gradnje hitre ceste in spremljajočih ureditev ter upoštevanja tehničnih predpisov so potrebne ureditve na visokonapetostnem, srednjenapetostnem in nizkonapetostnem elektroprenosnem omrežju. Uredi se elektroprenosno omrežje za oskrbo hitre ceste in spremljajočih ureditev. Pri vseh ureditvah se upoštevajo projektni pogoji upravljalcev elektroenergetskega omrežja, ki niso v nasprotju s to uredbo. Idejna rešitev elektroprenosnega omrežja je razvidna iz kartografskega dela državnega lokacijskega (listi V-1 do V-10: Idejne rešitve komunalnih naprav).
(2) Ureditve na visokonapetostnem (v nadaljnjem besedilu: VN) elektroprenosnem omrežju so:
– VN1: vzdolž celotne trase hitre ceste se izvede kanalizacija za polaganje 110 kV kablovoda. Polaganje kablovoda ni predmet investicije tega državnega lokacijskega načrta.
(3) Ureditve na srednjenapetostnem (v nadaljnjem besedilu: SN) elektroprenostnem omrežju so:
– SN1: kablovod (povezava TP-Črpališče kanal grande in TP-Obrtni center), tangiran z novimi priključnimi kraki K1 in K2 v km 0,350 in razširitvijo nasipa, se delno prestavi v novo kabelsko kanalizacijo;
– SN2: kablovod (povezava TP-Črpališče kanal grande in TP-Semedela 7), tangiran z novim krožiščem KR2, se delno prestavi v novo kabelsko kanalizacijo;
– SN3: kablovod (povezava TP-Črpališče kanal grande in TP-Semedela 7), tangiran z novim krožiščem KR1 ob Semedelskem kanalu, se na območju krožišča delno prestavi v novo kabelsko kanalizacijo;
– SN8: odcep daljnovoda do TP Bolnica se demontira vključno s TP, nadomestna TP tipske izvedbe se vzanka v nov kablovod TP Ruda – TP Predor Markovec II;
– SN9: jamborska TP Črpališče Bolnica SN9 se demontira, nadomestna TP tipske izvedbe se vzanka v nov kablovod TP Ruda – TP Predor Markovec II.
(4) Ureditve na nizkonapetostnem (v nadaljnjem besedilu: NN) elektroprenosnem omrežju so:
– NN1: iz TP-Semedela 7 izhajajoče NN omrežje se prestavi v novo kabelsko kanalizacijo;
– NN2: TP Črpališče bolnica se demontira in nadomesti z novo, prostozračno omrežje se delno pokabli;
– NN2a: iz nove TP Črpališče bolnica se položi nov kabel ob lokalni poti do novega stebra KB9;
– NN2b: demontira se zračno omrežje od jamborske TP do Črpališča in nadomesti z s kablom v kabelski kanalizaciji;
– NN2c: demontira se zračno omrežje od jamborske TP do prvega stebra v smeri proti jugu, ki se nadomesti z novim stebrom KB9;
– NN3: omrežje za napajanje rušenih hiš Polje 16 in Polje 16a se demontira od razcepnega droga do hiš;
– NN4: omrežje, ki napaja stanovanjske hiše in gospodarska poslopja južno od hitre ceste, križa hitro cesto v km 4,040, križanje se izvede v kabelski kanalizaciji, stebra kjer bo izveden prehod iz zračnega v zemeljski kabel se nadomestita z stebroma KB9;
– NN5: prestavitev dveh stebrov prostozračnega voda za izvedbo deviacije lokalne ceste Izola – Korte na območju nasutja Šared.
(5) Za oskrbo predora Markovec z električno energijo se zgradita novi transformatorski postaji (v nadaljnjem besedilu: TP) in SN omrežje:
– SN–n1: nova TP-Predor Markovec I. na platoju za pogonsko centralo na koprski strani predora se bo napajala z novim SN kablovodom s TP Semedela;
– SN–n2: SN kablovod v instalacijskem kolektorju predora povezuje TP-Predor Markovec I s TP-Predor Markovec II na izolski strani predora, namenjen je tudi dvostranskemu napajanju predora (RTP Koper in RTP Izola);
– SN–n3: nova TP-Predor Markovec II na platoju za pogonsko centralo na izolski strani se bo napajala z novim SN kablovod iz TP Ruda; napajanje je namenjeno zazankanemu napajanju predora Markovec in napajanju na območju izolskega portala.
(6) Za javno razsvetljavo priključka Izola se uredi:
– NN–n1: nizkonapetostni kablovod iz TP Oprema bo položen v kabelski kanalizaciji pod Južno cesto.

(1) Z javno razsvetljavo na območju priključka Semedela se osvetlijo:
– priključni kraki priključka Semedela,
– krožišča 1, 2 in 3 na območju Semedele skupaj z deviacijami.
Napajanje se zagotovi iz obstoječih prižigališč.
(2) Z javno razsvetljavo na območju priključka Izola se osvetlijo:
– priključni kraki priključka Izola,
– krožišče KR4 na Južni cesti.
Za napajanje se uredi novo prižigališče iz obstoječe TP Oprema.
(3) Javna razsvetljava se uredi na deviiranam odseku lokalne ceste Izola – Korte na območju nasutja Šared.
(4) Pri vseh osvetlitvah se upošteva svetlobnotehnični razred »M3« (po Priporočilih SRD – cestna razsvetljava – PR5/2-2000 in Priporočilih CIE.) Priključne ceste k krožiščem imajo dvostransko postavitev svetilk. Enosmerni priključni kraki na hitro cesto imajo enostransko postavitev svetilk. Na deviiranih odsekih Obalne (Istrske) ceste in lokalne ceste Izola – Korte je enostranska postavitev svetilk. Razpored svetilk upošteva tudi prometno vodenje in geometrijo cest. Idejna rešitev javne razsvetljave je razvidna iz kartografskega dela tega lokacijskega načrta (listi V-1 do V-10: Idejne rešitve komunalnih naprav).
(5) Križanja cest v vplivnem območju prometa s hitre ceste in na hitro cesto so zaradi večje prepustnosti urejena v obliki krožišč, semaforozacija ni načrtovana.

(1) Zaradi gradnje hitre ceste in spremljajočih ureditev so potrebne prestavitve in zaščita obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Vse ureditve je potrebno izvesti pred pričetkom gradnje hitre ceste skladno s pogoji upravljalca in s tehničnimi predpisi. Idejna rešitev telekomunikacijskega omrežja je razvidna iz kartografskega dela tega lokacijskega načrta (listi V-1 do V-10: Idejne rešitve komunalnih naprav).
(2) Na obstoječem telekomunikacijskem omrežju se izvedejo naslednje ureditve:
– TK1: nadomestna kabelska kanalizacija na območju krožišča 3,
– TK2: nadomestna kabelska kanalizacija na območju krožišča 2,
– TK3: nadomestna kabelska kanalizacija med KJ9 in KJ10,
– TK4: nadomestna kabelska kanalizacija med KJ12 in KJ13b,
– TK5: nadomestna kabelska kanalizacija na Jurčičevi ulici,
– TK6: TK omrežje Krožna cesta poteka nad predorom Markovec (km hitre ceste 1,760 oziroma med P69 in P72) ni tangirano, vendar bo potrebno kablovod upoštevati med deli v predoru.
– TK7: zračni vod, ki napaja rušeni hiši Polje 16 in 16a (km hitre ceste 3.68 do km 3,74) se demontira.
– TK8: zračni vod Polje križa hitro cesto v km 4,000. Omrežje se demontira, izvede se kabelska kanalizacija v dolžini 90 m.
(3) Za oskrbo predora Markovec se uredi TK priključek na obeh pogonskih platojih predora:
– TK9: priključek pogonske centrale na koprski strani se naveže na krajevno kabelsko omrežje Semedele
– TK10: priključek pogonske centrale na izolski strani predora se zagotovi s kabelsko povezavo v območju predora.

(1) Na celotni trasi hitre ceste se vodi 6-cevna kabelska kanalizacija za sistem klica v sili. Celotni sistem klica v sili sestavljajo: centrala v avtocestni bazi, stebrički ob hitri cesti ter kabli za napajanje in prenos informacij. Kabli za klic v sili se položijo v bankino.
(2) Klic v sili na odseku hitre ceste Koper – Izola bo navezan na predhodni odsek, zato bo funkcioniral šele po izgradnji klica v sili na odseku obstoječe avtoceste A1 (od razcepa Srmin dalje do priključka Slavček) in na odseku obstoječe hitre ceste H5 (od priključka Slavček do priključka Semedela).
(3) V okviru izvedbe kabelske kanalizacije »klic v sili« se za potrebe Ministrstva za obrambo vgradi prazna cev za kasnejše polaganje kabla z optičnimi vodniki. Polaganje kabla z optičnimi vodniki za potrebe Ministrstva za obrambo ni predmet investicije DARS, d.d.

(1) Uredba državnega lokacijskega načrta je podlaga za odkup objektov, ki se rušijo zaradi gradnje hitre ceste in spremljajočih ureditev. Nadomestne gradnje rušenih objektov niso predmet državnega lokacijskega načrta.
(2) Rušijo se poslovni objekti:
– bencinska črpalka (opuščena) z nadstreškom, Tomšičeva ulica, Koper, št. parcela 430/11, k.o. Semedela.
– poslovni prostori DAR, d.o.o. – dva objekta in pomožen objekt, Istrska cesta, Koper, št. parcel 377, 375/3, 365/2, k.o. Semedela.
(3) Rušijo se stanovanjski objekti:
– stanovanjski objekt, Polje 16a, Izola, št. parcele 489/2, k.o. Cetore,
– stanovanjski objekt, Polje 16, Izola, št. parcele 637/2, k.o. Cetore,
– stanovanjski objekt, Polje 33, Izola, št. parcele 648/4, k.o. Cetore,
– stanovanjski objekt, Polje 18, Izola, št. parcele 653, k.o. Cetore,
– stanovanjski objekt, Polje 11, Izola, št. parcele 940, k.o. Cetore.
(4) Rušijo se kmetijska gospodarska poslopja:
– dve gospodarski poslopji, Polje, Izola, št. parcele 296, k.o. Cetore,
– gospodarsko poslopje, Polje, Izola, št. parcele 335/1, k.o. Cetore,
– gospodarsko poslopje, Polje, Izola, št. parcele 5274/3, k.o. Cetore,
– gospodarsko poslopje, Polje, Izola, št. parcele 482, k.o. Cetore,
– dve gospodarski poslopji, Polje, Izola, št. parcele 490/1, k.o. Cetore,
– gospodarsko poslopje, Polje, Izola, št. parcele 489/2, k.o. Cetore,
– tri gospodarska poslopja, Polje, Izola, št. parcele 638/1, k.o. Cetore,
– gospodarsko poslopje, Polje, Izola, št. parcele 665 k.o., Cetore,
– tri gospodarska poslopja, Polje, Izola, št. parcele 664/1, k.o. Cetore,
– gospodarsko poslopje, Polje, Izola, št. parcele 656, k.o. Cetore,
– gospodarsko poslopje, Polje, Izola, št. parcele 657, k.o. Cetore,
– gospodarsko poslopje, Polje, Izola, št. parcele 929/2, k.o. Cetore,
– dve gospodarski poslopji, Polje, Izola, št. parcele 940/1, k.o. Cetore,
– gospodarsko poslopje, Polje, Izola, št. parcele 912/5, k.o. Cetore,
– dve gospodarski poslopji, Polje, Izola, št. parcele 912/3, k.o. Cetore,
– gospodarsko poslopje, Polje, Izola, št. parcele 921, k.o. Cetore,
– tri gospodarska poslopja, Polje, Izola, št. parcele 904/1, k.o. Cetore.
(5) Rušijo se lope, garaže, nadstreški:
– trije objekti Polje, Izola, št. parcele 335/1, k.o. Cetore,
– objekt Polje, Izola, št. parcele 482, k.o. Cetore,
– objekt Polje, Izola, št. parcele 489/2, k.o. Cetore,
– objekt Polje, Izola, št. parcele 638/1, k.o. Cetore,
– objekt Polje, Izola, št. parcele 665, k.o. Cetore,
– trije objekti Polje, Izola, št. parcele 948/1, k.o. Cetore,
– objekt Polje, Izola, št. parcele 940/1, k.o. Cetore,
– objekt Polje, Izola, št. parcele 929/1, k.o. Cetore,
– objekt Polje, Izola, št. parcele 930/1, k.o. Cetore,
– objekt Polje, Izola, št. parcele 919, k.o. Cetore,
– objekt Polje, Izola, št. parcele 912/5, k.o. Cetore,
– objekt Polje, Izola, št. parcele 909/1, k.o. Cetore,
– objekt Polje, Izola, št. parcele 904/3, k.o. Cetore,
– štirje objekti Polje, Izola, št. parcele 904/1, k.o. Cetore,
– dva objekta Polje, Izola, št. parcele 902/1, k.o. Cetore.

(1) V ureditveno območje državnega lokacijskega načrta so zajeta mestna območja mesta Koper, ki se po zaključeni gradnji hitre ceste in spremljajočih ureditev ter določitve območja izključne rabe prometnih ureditev vrnejo v upravljanje Mestni občini Koper. To so naslednja območja:
– Območje opuščene trase Obalne (Istrske) ceste med Semedelo in Žusterno – ureditev na podlagi programov Mestne občine Koper: Območje opuščene trase Obalne ceste severno od hitre ceste je možno urediti za funkcionalne površine planiranih ureditev območja komunalnih privezov (dovozna cesta, zelenice, parkirišče itd.). Priključek na deviirano Obalno (Istrsko) cesto se uredi skladno s pogoji upravljalca ceste. Za parkirišče je možno uporabiti tudi površine pod viaduktom Markovec (skladno s pogoji upravljalca hitre ceste). Območje opuščene trase in priključnih krakov južno hitre ceste je namenjeno ureditvi prometnih površin (pešaške površine s primerno cestno opremo, kolesarska steza, parkirišče) in parkovni ureditvi; pri sanaciji območja po zaključeni gradnji se upoštevajo določila občinskega lokacijskega načrta za Ulico Vena Pilona ter novejši programi Mestne občine Koper v sklopu celovite ureditve območja ob Ulici Vena Pilona;
– Območje ob Ulici Vena Pilona: del načrtovane nove Ulice Vena Pilona od deviacije Obalne (Istrske) ceste oziroma od pete viadukta do krožišča KR2 na Tomšičevi cesti (km 0,67 do km 0,971) se gradi na podlagi državnega lokacijskega načrta kot mestna cesta s pločniki, obojestransko avtobusno postajo in prehodom za pešce v osi podhoda pod hitro cesto. Novi semedelski center: na podlagi državnega lokacijskega načrta se sanirajo površine rušenih objektov ob Ulici Vena Pilona na obrobju načrtovanega kompleksa novega centra. Površine se po zaključeni gradnji hitre ceste sanirajo z zatravijo in vrnejo v upravljanje Mestni občini Koper. Končna ureditev območja je določena s prostorskim aktom Mestne občine Koper za semedelski center (Prostorski ureditveni pogoji “Semedela, Za Gradom in del Žusterne”, Uradne objave št. 37/99). V okviru tega akta je določena tudi rešitev dovoza do obstoječe cerkve in objektov ob Obalni (Istrski) cesti;
– Tomšičeva ulica: na podlagi državnega lokacijskega načrta se rekonstruira vozišče, uredita krožišči in navezave prečnih ulic, uredi se obojestranska avtobusna postaja, na lokaciji rušene opuščene bencinske črpalke se zgradi lovilec olj za meteorne vode mestnega cestnega omrežja, preostalo območje se hortikulturno uredi;
– Območje med hitro cesto, pasarelo, Semedelskim kanalom in novimi priključnimi kraki priključka Semedela: območje se po zaključeni gradnji sanira z zatravitvijo in zasaditvijo. Na severnem robu območja je možna ureditev parkirišč za potrebe industrijske cone ali drugih ureditev, ki niso občutljive na emisije cestnega prometa in so skladne s pogoji upravljalca hitre ceste.
(2) V ureditveno območje državnega lokacijskega načrta so zajeta mestna območja mesta Izola, ki se po zaključeni gradnji hitre ceste in spremljajočih ureditev ter določitve območja izključne rabe prometnih ureditev, vrnejo v upravljanje Občini Izola. To so naslednja območja:
– Južna cesta in območje ob njeni trasi: območje se ureja na podlagi občinskega lokacijskega načrta za Južno cesto.
– Območje prekinjene trase sedanje Obalne ceste pri industrijskem kompleksu “Stavbenik”, na katero se naveže Južna cesta: območje se ureja na podlagi občinskega lokacijskega načrta za Južno cesto.

Investitor oziroma izvajalci so dolžni pred gradnjo, v času gradnje in po izgradnji predora za nemoteno življenje in delo ljudi ter za varovanje in zaščito objektov, ki so locirani nad predorskima cevema, oziroma se nahajajo na območju določenem v petem odstavku 3. člena te uredbe, zagotoviti:
– pred pričetkom gradnje mora izvajalec gradbenih del zagotoviti pregled dokumentacije objektov, popis in dokumentiranje stanja objektov nad predorom Markovec, ki so zajeti v ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta nad predorom;
– obvezno spremljanje in dokumentiranje stanja objektov med gradnjo predora;
– obvezno uporabo tehnologijo gradnje – tehnologijo rezanja, ki ne bo povzročila deformacij in vibracij nad poseljenim delom predora, večjih od dopustnih za tovrstno gradnjo, in sicer ne glede na debelino nadkritja od km 1.1+20 do km 1.6+80; območje uporabe tehnologije rezanja se lahko poveča, v kolikor se taka potreba izkaže v času izdelave projektov za gradbeno dovoljenje in projetov za izvedbo ali v času gradnje;
– dopolnilne geološko-geomehanske preiskave terena v ureditvenem območju nad predorom na mestih, ki jih določita projektant predora in izvajalec dopolnilnih geološko-geomehanskih preiskav;
– v kolikor bi zaradi tehničnih in tehnoloških postopkov gradnje hitre ceste in predora Markovec prišlo do poškodb na objektih v ureditvenem območju nad predorom, je možno na podlagi tega državnega lokacijskega načrta urediti ustrezne odškodninske zahtevke prizadetih lastnikov;
– v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti projektne rešitve v smislu maksimalnega možnega pomika trase proti jugu in maksimalno možno zniževanje nivelete trase hitre ceste s ciljem, da se zagotovi čim večje nadkritje nad predorom, ob upoštevanju s tem državnim lokacijskim načrtom določenega koncepta vodenja hitre ceste in priključevanja deviiranih obstoječih in novo načrtovanih cest.

(1) Varovanje kmetijskih zemljišč je investitor dolžan zagotoviti s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja hitre ceste, nadomestitvijo prekinjenih poti, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanja oziroma namakanje:
– Pri gradnji hitre ceste se omeji gibanje strojev na območje same trase, na opuščene dele Obalne ceste in lokalne poti. Za transporte čim manj uporabljati poljske poti;
– Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev;
– Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice. Določiti je treba začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na največ 1.5 m visoke nasipe. Rodovitna prst se uporabi za sanacijo poškodovanih površin na gradbišču hitre ceste;
– Med gradnjo in po zaključeni gradnji mora biti zagotovljen dovoz do vseh kmetijskih zemljišč;
– V območjih kvalitetnih kmetijskih tal je treba opuščene vozne poti, struge prestavljenih vodotokov in druge posege na zemljišča zravnati na nivo okoliškega terena, jih humuzirati in urediti kot obdelovalne površine. Kmetijske površine, ki so bile v začasni uporabi za gradbene namene, je treba po končani gradnji sanirati in pripraviti za nadaljnje obdelovanje;
– Terasasto oblikovani del nasutja Šared se sanira v kmetijska zemljišča, zagotovi se dostopna pot za kmetijsko mehanizacijo do vseh obdelovalnih površin;
– O pričetku gradbenih del, ki se bodo izvajala na vodoprispevnem območju potoka Pivol je treba obvestiti upravljalca namakalnega sistema, ki se oskrbuje iz akumulacij na potoku Pivol.
(2) Investitor mora zagotoviti monitoring za meritev prašnih usedlin med gradnjo in onesnaženja tal med obratovanjem hitre ceste skladno z določili Poročila o vplivih na okolje za hitro cesto na odseku Koper – Izola in nasutje Šared.

(1) Nasip na južni strani hitre ceste ob podvozu 3-1 posega na gozdna zemljišča na strmem pobočju. Nasip se oblikuje tako, da bo omogočena ureditev novega gozdnega roba. Zaradi gradnje prizadeti, novo nastali gozdni rob mora biti po končanih delih saniran oziroma na novo vzpostavljen, tako da bosta zagotovljeni ekološka in funkcionalna skladnost gozdnih površin. Novo urejeni gozdni rob se izvede z avtohtono in pionirsko vegetacijo.
(2) Pred ureditvijo nasutja trajnih viškov izkopanega materiala Šared je treba izkrčiti gozd v južnem in severnem delu območja. Gozdna zemljišča v severnem delu se nadomestijo po zaključeni sanaciji nasipa z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst.
(3) Pred pričetkom pripravljalnih del oziroma posekom drevja je potrebno obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, območno enoto Sežana, da izvede označitev in evidentiranje drevja za posek. Sečnjo lesa na trasi morajo izvajati izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje iz predpisov, ki urejajo minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih. Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določila predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom v naravnem okolju.

(1) Tehnične rešitve vodnogospodarskih ureditev so določene v 12. členu uredbe. V tem členu so določeni pogoji za izvajanje posegov v vodotoke in zaščitni ukrepi za varovanje vodotokov in kakovosti voda:
– ureditve ne smejo poslabšati odtočnih razmer;
– vodnogospodarske ureditve morajo zagotoviti pretočnost Q100 ter omogočiti ustrezno dostopnost za vzdrževalna dela;
– trase obstoječih vodotokov se morajo ohranjati v največji možni dolžini;
– posege v strugo in brežine je treba izvajati po natančno v naprej predvidenem obsegu; to je posebno pomembno za potok Pivol, katerega onesnaženje lahko pomembno vpliva na mokrišče Valižan in razmere v namakalnem sistemu;
– z ureditvijo nasutja Šared se ne sme poslabšati kakovost izvirov potoka Rikorvo: primarna izraba vodnega vira je namakanje kmetijskih zemljišč in mestnih javnih zelenic, v primeru izrednih razmer je rezervni vir za pitno vodo;
– zavarovanja morajo zagotavljati solidno protierozijsko zaščito brežin, objektov v strugah in objektov ob vodotokih; med izvajanjem posegov v vodotoke je treba preprečiti oziroma vsaj omejiti erozijo razgaljenih površin in zasipavanje strug; v času gradnje je potrebna ureditev začasnega odvodnjavanja in koncentracija nizkih pretokov ter vegetacijsko utrjevanje razgaljenih površin takoj po končanih delih;
– oblikovanje profilov reguliranih vodotokov mora biti čim bolj podobno naravnim profilom posameznih potokov;
– zagotovi se sonaravna izvedba regulacij oziroma ureditvenih posegov z uporabo naravnega materiala; obrežni pas potoka je treba načrtovati v širini najmanj 5 do 10 metrov na obeh straneh, zožanje pasu je možno na območju neposrednega prečkanja vodotoka s traso hitre ceste;
– po izvedbi regulacij je treba poravnati teren in zatraviti poškodovane površine ob vodotokih ter na obrežju in na delu korita zasaditi avtohtono obrežno vegetacijo;
– v času gradbenih del je potrebno zagotoviti ukrepe za zaščito pred onesnaženjem vseh površinskih voda na vplivnem območju posegov;
– pri gradnji se ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki lahko spremenijo osnovne lastnosti voda;
– odpadne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in na infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati neposredno v vodotoke;
– za primere razlitja škodljivih tekočin je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje;
– med gradnjo in obratovanjem je treba izvajati monitoring, določen v poročilu o vplivih na okolje, ki vključuje spremljanje obremenitev Pivolskega potoka in spremljanje delovanja lovilca olj LO 4.
(2) Sistem odvodnjavanja hitre ceste in prečiščevanja meteornih voda je določen v 23. in 24. členu uredbe. V tem členu so določeni dodatni pogoji in ukrepi za učinkovito delovanje sistema zbiranja in prečiščevanja odpadnih voda z vozišč:
– Odvodnjavanje vod s cestnih površin se uredi tako, da ne bo možno neposredno odtekanje meteorne vode v potoke in morje. Zbiralni vodi, odtočni žlebi na cestišču in drugi gradbeni elementi ceste morajo biti zgrajeni tako, da lahko sprejmejo tudi večje količine vod (v času padavin) ali drugih tekočin v primeru nesreče;
– Zadrževalni čas vode v zadrževalnih bazenih mora omogočiti učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Volumen zadrževalnih bazenov mora v primeru razlitja nevarne snovi zadržati njeno celotno količino;
– Potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje zadrževalnih bazenov, mulj je potrebno obravnavati kot posebni odpadek;
– Kvaliteta meteorne vode, ki se bo odvajala v meteorne odvodnike in morje, mora ustrezati določilom veljavnih predpisov;
– Za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov je potrebno pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev;
– Med gradnjo mora biti zagotovljeno spremljanje stanja onesnaženosti površinskih voda, ki mora biti časovno in vsebinsko usklajeno s programom gradbenih del. Izvaja se nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, nadzor nad uporabo goriv in olj z vidika preprečevanja razlivanja po površini gradbišča in nadzor nad uporabo gradbenih in izolacijskih materialov.
(3) Hitra cesta in spremljajoče ureditve so izven območij varstva vodnih virov za pitno vodo, ukrepi za varovanje virov pitne vode niso potrebni.
(4) Z izgradnjo hitre ceste in spremljajočih ureditev se ne smejo poslabšati karakteristike lokalnih vodnih virov in vodnjakov. Vpliv na pieziometrično gladino podzemne vode in s tem vpliv na vodnjak hotela Žusterna lahko nastane pri gradnji predora. Za preprečitev možnih vplivov med gradnjo in obratovanjem hitre ceste je treba upoštevati naslednje pogoje:
– Za podrobnejšo prognozo hidrogeoloških razmer je pred začetkom gradnje potrebno vzpostaviti pieziometer (med profiloma P135 in P125 načrtovanega predora Markovec);
– Pri temeljenju je treba uporabljati čisto tehnologijo in brezhibno mehanizacijo, da se preprečijo možnosti za onesnaženje podzemnih voda;
– Med gradnjo mora investitor zagotoviti meritve kakovosti podzemne vode in nadziranje hidrogeoloških razmer za spremljanje vpliva gradnje predora (opazovalne točke in program monitoringa je določen v poročilu o vplivih na okolje za hitro cesto na odseku Koper – Izola);
– Kakovost podzemne vode se spremlja v času obratovanja hitre ceste skladno z določili poročila o vplivih na okolje za hitro cesto na odseku Koper – Izola.

(1) Temeljni ukrep varstva naravnih vrednot in narave je določen s pogoji Agencije Republike Slovenije za okolje in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Splošni pogoji varstva narave in naravnih vrednot v času pripravljalnih del in gradnje so:
– Pred pričetkom pripravljalnih del je treba opraviti fotografsko in video dokumentacijo celotne trase hitre ceste s tal in zraka, po navodilih pristojne službe.
– Cestno telo hitre ceste naj ne posega na območja naravnih vrednot, začasne deponije materiala in gradbiščne poti ne smejo biti urejene na območjih naravnih vrednot.
– Pri zemeljskih delih se lahko odkrije geološko naravno dediščino oziroma vrednoto, zato je treba zagotoviti občasen geološki nadzor (paleontološki, strukturni, mineraloški idr.) na celotnem območju trase in spremljajočih objektov. Nadzor mora izvajati ustrezna strokovna geološka služba. V primeru geoloških najdb je treba obvestiti pristojno strokovno organizacijo, ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru, je treba posredovati Agenciji Republike Slovenije za okolje oziroma Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave.
– Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba predložiti Agenciji Republike Slovenije za okolje v pregled in potrditev. Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tudi načrt krajinske ureditve z zasaditvenim načrtom.
– Pred posegom v potoke je treba pregledati ihtiofavno potokov in na podlagi zbranih podatkov izdelati smernice za njihovo varstvo in ustrezno izvedbo regulacije in brežin.
– Upošteva se v poročilu o vplivih na okolje za odsek hitre ceste Koper – Izola določen monitoring oziroma naravovarstveni nadzor gradbenih del na območju potoka Pivol.
– Po končani gradnji je treba vse začasne objekte odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje oziroma izvesti ustrezne sanacijske ukrepe.
– Upošteva se v poročilu o vplivih na okolje za odsek hitre ceste Koper – Izola določen monitoring med obratovanjem za preveritev uspešnosti ukrepov za omilitev vpliva na živi svet (pri vodnogospodarskih in krajinskih ureditvah).
(2) V vplivnem območju trase hitre ceste sta dve evidentirani naravni vrednoti lokalnega pomena:
a) Flišni klif med Žusterno in Izolo (EŠ 4273)
– Zaradi posega portala predora v naravno vrednoto in vidne izpostavljenosti posega je potrebno ustrezno oblikovanje vstopnega portala z uporabo lokalnega peščenjaka na način kot je lokalno značilna gradnja kamnitih zidov.
– Po zaključeni gradnji klif zasaditi z avtohtono vegetacijo;
b) Mokrišče Valižan ob potoku Pivol (EŠ 4909):
– ni dovoljeno zasipavanje mokrišča in odlaganje materiala v bližnji okolici,
– med gradnjo in obratovanjem hitre ceste se vodni režim ne sme spreminjati (upoštevajo se ukrepi iz 36. člena).
(3) Živalskim vrstam, ki so evidentirane na pretežno kmetijskem območju doline Pivol (dvoživke, plazilci, mali sesalci) bo omogočen prehod pod hitro cesto vzdolž potokov v podvozih. Zaščitna ograja za divjad se načeloma postavi na obeh straneh hitre ceste v dolini Pivol. Dejanski obseg potrebne zaščite se določi v okviru projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Pogoji za izvedbo posegov v vodni in obvodni prostor so določeni v 36. členu uredbe.

(1) Za varovanje objektov in območij kulturne dediščine mora investitor zagotoviti:
– Naročiti posnetke stanja pred pričetkom del, ki bodo izdelani po navodilih pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, in sicer foto in video posnetke prostora s kulturno dediščino na celotnem območju poteka trase (stanje prostora in obstoječih prostorskih razmerij pred gradnjo hitre ceste). Dokumentirano mora biti tudi stanje po končanju del;
– V vidnem prostoru kulturne dediščine in na območju kulturne krajine se z oblikovanjem nasipov in usekov čim bolj sledi raščenemu terenu in krajinskim značilnostim;
– Koncept zasajanja obcestnega prostora mora slediti krajinsko oblikovalskim zahtevam, ki izhajajo iz specifičnih segmentov fizičnih in vidnih značilnosti prostora;
– Izvedba protihrupne zaščite naj ne poudarja cestnega telesa, preverjajo se učinki rešitev v širšem vidnem prostoru;
– Deponije (razen zasutja grape severno od naselja Šared) in gradbiščne baze niso dopustne v območjih varstva kulturne dediščine;
– Investitor mora pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine k načrtu ureditve gradbišča in morebitnih začasnih deponij izven območja državnega lokacijskega načrta;
– Investitor mora pridobiti pred dovoljenjem za gradnjo kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje na podlagi predložene dokumentacije;
– Izvedejo se predhodne arheološke raziskave na celotni trasi hitre ceste in na lokacijah vseh spremljajočih objektov in deponij viškov materialov po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS) pri Zavodu Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine;
– Izvedejo se zaščitna arheološka izkopavanja potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. Območja morajo biti pregledana pred začetkom gradnje hitre ceste, priključnih cest, deviacij cest in vodotokov in drugih spremljajočih ureditev.
(2) Pri varovanju objektov in območij kulturne dediščine v vplivnem območju hitre ceste in spremljajočih ureditev se upoštevajo naslednja določila in zaščitni ukrepi:
a) Spominska plošča na mestu nekdanje fašistične mučilnice na Semedeli (EŠD 1437, KS – Uradne objave, št. 1/93):
– upošteva se odmik trase hitre ceste najmanj 12 m od spominske plošče,
– območje spomenika in njegova predstavitev se uredi na podlagi posebne študije, ki je sestavni del strokovnih podlag za projektno dokumentacijo hitre ceste (območje posebnih ureditev);
b) Veleposestvo Polje 29 – kmetija Božič (EŠD 8104):
– nasutje pokritega ukopa pred predorskimi cevmi se oblikuje tako, da bo v največji meri prilagojen poteku plastnic obstoječega terena in v največjem možnem obsegu rekultiviran v vinograd,
– v območju regulacije potoka Pivol se izvede protihrupni zid iz lokalnega peščenjaka na podlagi podrobnejših navodil pristojne službe za varstvo kulturne dediščine,
– celotna ureditev posega (portal predora, oporni zidovi, protihrupni zid, podvoz in regulacija potoka Pivol) se oblikuje enovito z uporabo lokalnega peščenjaka,
– za ozelenitev oziroma zasaditev brežin se uporabi predvsem žuko in ruj, med regulacijo potoka Pivol in protihrupnim zidom se zasadi nizka in srednja drevnina;
c) Kulturna krajina »Izolski amfiteater«:
– pri oblikovanju nasipov in ukopov se upošteva obstoječe oblikovanje kulturnih teras,
– zidovi in večji ukopi se izvedejo oziroma obložijo z lokalnim peščenjakom,
– pri zasaditvah se upošteva avtohtone in pionirske vrste drevnine in grmovnic.
(3) V hudourniški grapi na območju kulturne krajine »Izolski amfiteater« se uredi nasutje Šared z upoštevanjem naslednjih pogojev:
– posegi morajo biti omejeni na območje, določeno z državnim lokacijskim načrtom,
– območje nasutja mora biti urejeno tako, da se bodo kulturne terase z obeh bregov hudourniške grape nadaljevale na novo nasutem terenu,
– oblikovanje kulturnih teras mora biti povzeto po obstoječi tipologiji teras,
– ustrezno se speljejo hudourniške vode,
– terasasto oblikovane površine se namenijo kmetijski pridelavi z upoštevanjem okoliškega vzorca kultur,
– severni del nasutja se uredi kot naravni gozd, pri zasaditvah se upošteva avtohtone in pionirske vrste drevnine in grmovnic,
– med izvajanjem gradbenih del je treba zagotoviti stalen arheološki nadzor.

(1) Na podlagi izračunane emisije hrupa so določeni ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom. Ukrepi so določeni na podlagi napovedi prometa za leto 2025, konfiguracije terena in namenske rabe prostora. Osnovni ukrep za zmanjšanje emisije hrupa je uporaba prevleke iz drobirja z bitumenskim mastiksom (DBM), ki zmanjša emisije hrupa za 2 dB(A).
(2) Dodatna aktivna zaščita naselij pred hrupom prometa je ureditev naslednjih protihrupnih ograj:
– AOP-1 Semedela (Koper): protihrupna ograja na južni strani hitre ceste dolžine 595 m, višine 2,5 m od priključka Semedela do portala predora Markovec;
– PO-2 Kmetija Božič (območje kulturne dediščine): protihrupna ograja na severni strani hitre ceste dolžine 180 m, višine 2,5 m;
– PO-3 Dolina potoka Pivol (območje kulturne krajine »Izolski amfiteater«): protihrupna ograja na severni strani hitre ceste dolžine 100 m, višine 2 m;
– APO-4 Obrobje območja kulturne krajine »Izolski amfiteater« pri mestnem območju Izole: na severni strani hitre ceste dolžine 50 m in višine 2 m;
– APO-5 Obrobje območja kulturne krajine »Izolski amfiteater« pri mestnem območju Izole: na južni strani, dolžine 80 m in višine 2,6 m. Oblikovanje protihrupne ograje se prilagodi specifiki območja, ki se protihrupno ščiti.
(3) Po pričetku obratovanja hitre ceste je potrebno izvajati prve meritve hrupa in obratovalni monitoring ter v časovno opredeljenih rokih za objekte, ki se v posameznem obdobju nahajajo znotraj območja prekomerne hrupne obremenjenosti, preveriti potrebnost izvedbe pasivne protihrupne zaščite. To velja pri naslednjih objektih:
– Veluščkova ulica 2, Koper, parcela št. 430/4, k.o. Semedela,
– Jurčičeva ulica 1, Koper, parcela št. 422, k.o. Semedela,
– Jurčičeva ulica 2, Koper, parcela št. 387/5, k.o. Semedela,
– Srebrničeva ulica 3, Koper, parcela št. 387/13, k.o. Semedela,
– Srebrničeva ulica 3a, Koper, parcela št. 387/13, k.o. Semedela,
– Srebrničeva ulica 5, Koper, parcela št. 411, k.o. Semedela,
– Srebrničeva ulica 7, Koper, parcela št. 412, k.o. Semedela,
– Srebrničeva ulica 9, Koper, parcela št. 413, k.o. Semedela,
– Tomšičeva ulica 4, Koper, parcela št. 387/18, k.o. Semedela,
– Tomšičeva ulica 6, Koper, parcela št. 390, k.o. Semedela,
– Istrska cesta 61, Koper, parcela št. 372/2, k.o. Semedela,
– Istrska cesta 65, Koper, parcela št. 372/2, k.o. Semedela,
– Ulica Vojke Šmuc 19, Koper, parcela št. 363/2, k.o. Semedela,
– Polje 25, Izola, parcela št. 677, k.o. Cetore,
– Polje 25a, Izola, parcela št. 678/1, k.o. Cetore,
– Polje 31, Izola, parcela št. 700/2, k.o. Cetore.
(4) Investitor je dolžan v času gradnje hitre ceste izvesti protihrupno zaščito za 5 letno plansko obdobje od začetka obratovanja hitre ceste na podlagi izračuna obremenitev hrupa in jih nadgrajevati skladno z rezultati zakonsko predpisanega monitoringa.
(5) Prve meritve hrupa in obratovalni monitoring se izvajata na podlagi predpisov, ki določajo prve meritve na obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje. Na podlagi monitoringa je investitor dolžan izvesti eventuelne potrebne dodatne ukrepe.
(6) Izvajalec je dolžan zagotoviti izvedbo monitoringa hrupa med gradnjo in ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča za naseljena območja v neposredni bližini gradbišča in cest po katerih bodo potekali glavni transporti. Upoštevajo se točke meritve ničelnega stanja določene v poročilu o vplivih na okolje za hitro cesto na odseku Koper – Izola.
(7) Na podlagi določil iz predpisov o varstvu okolja in o hrupu v naravnem in življenjskem okolju lahko izvajalec pred pričetkom del pridobi dovoljenje pristojnega ministra za čezmerne obremenitve območij s hrupom za 5 dB(A) za čas gradnje.

(1) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
– preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materialov z gradbišča;
– sprotno rekultivirati območja velikih posegov (nasipe, ukope).
(2) Vsi protihrupni ukrepi imajo tudi funkcijo varovanja pred prašnimi usedlinami in delno imisijami plinov, delno pa ima to funkcijo tudi zasaditev v obcestnem prostoru. Med obratovanjem hitre ceste dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni.

(1) Pred pričetkom gradnje mora izvajalec gradbenih del zagotoviti pregled dokumentacije, popis in dokumentiranje stanja objektov nad predorom (zajetih v območje tega lokacijskega načrta), v neposredni bližini gradbišča in transportnih poti. Med gradnjo mora izvajalec stanje spremljati in vse ugotovljene nove poškodbe sanirati oziroma prilagoditi tehnologijo gradnje v primeru resnejših poškodb zaradi vibracij.
(2) Pri zahtevnejših zemeljskih delih (miniranje, vrtanje predora) mora izvajalec zagotavljati stalne meritve na potencialno ogroženih objektih. Na podlagi rezultatov meritev se po potrebi izvajajo ukrepi pri tehnologiji gradnje.
(3) Obvezna je uporaba tehnologije rezanja pri gradnji predora Markovec pod poseljenim območjem Semedele, in sicer ne glede na debelino nadkritja od km 1.1+20 do km 1.6+80; območje uporabe tehnologije rezanja se lahko poveča, v kolikor se taka potreba izkaže v času izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo ali v času gradnje.
(4) Za gradnjo se lahko uporabi le mehanizacija, ki je izdelana skladno z emisijskimi normami za vibracije gradbenih strojev.
(5) V času obratovanja hitre ceste ukrepi za zmanjšanje vibracij niso potrebni.

(1) Požarna varnost objektov in območij se ne sme poslabšati z izgradnjo hitre ceste. Zagotovljeni morajo biti dovozi za intervencijska vozila do vseh območij, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.
(2) V primeru požara v predoru Markovec se zagotovi oskrba z vodo iz obstoječega rezervoarja Markovec.
(3) Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določila predpisov s področja varovanja pred požarom v naravnem okolju.

(1) Etape izvajanja lokacijskega načrta so:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,
– priprava območja za nasipavanje trajnih viškov izkopanega material Šared (drenažna galerija, kaptaža izvirov),
– deli trase hitre ceste,
– priključki,
– povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja in druge deviacije,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditev obcestnega prostora,
– obnova opreme sedanje štiripasovne Obalne ceste na območju mesta Koper,
– sanacija območja nasutja Šared.
(2) Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne enote.

(1) Za zagotavljanje prometne varnosti in večje prepustnosti zaradi spremenjenih razmer v času gradnje hitre ceste imata investitor in izvajalec naslednje obveznosti:
– tehnične in tehnološke rešitve gradnje hitre ceste in deviacij morajo zagotavljati stalno prevoznost sedanje glavne ceste II. reda Koper – Sečovlje za vse vrste motornega prometa;
– v fazi izdelave PGD, PZI projektov se izdela projekt začasnih obvozov oziroma drugih ureditev med gradnjo objektov in trase hitre ceste;
– lokalni skupnosti se v fazi izdelave PGD projektov seznani z rešitvami trase HC in organizacijo gradbišča;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– pri načrtovanju večjih zemeljskih in drugih del, ki pomenijo občasne zapore ceste, upoštevati turistično sezono;
– pred pričetkom gradnje predložiti Ministrstvu za promet – Direkciji Republike Slovenije za ceste v potrditev predpisano tehnično dokumentacijo za vse začasne priključke na državne ceste; pri tem je treba upoštevati čim manjšo obremenitev teh cest tako, da se največji možni obseg prevozov odvija po trasi hitre ceste; gradbiščni priključki so začasni;
– če bi vplivala etapa izvedbe državnega lokacijskega načrta na prometno ureditev državnih cest je potrebno uskladiti rešitev z Ministrstvom za promet – Direkcijo Republike Slovenije za ceste;
– pred pričetkom gradnje izdelati elaborat (posnetek stanja) o kvaliteti obstoječih vozišč na vseh javnih cestah, po katerih bo potekal gradbiščni promet oziroma na katere se bo preusmeril promet v času gradnje;
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje hitre ceste in urejanja nasutja Šared ne bo poslabšala;
– zagotoviti dostope, ki bod zaradi gradnje hitre ceste in urejanja nasutja Šared prekinjeni;
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja uskladi investitor z občinama in krajevnimi skupnostmi ter upravljalci infrastrukturnih objektov popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki bo tangirana zaradi gradnje hitre ceste in urejanja nasutja Šared;
– vsa dela, ki tangirajo oskrbo na vodovodnem omrežju morajo biti predhodno usklajena s službo pogona pri Rižanskem vodovodu Koper; posegi na obstoječem omrežju so izključno v pristojnosti upravljalca vodovoda;
– pred pričetkom gradnje urediti in protiprašno zaščititi vse lokalne ceste in javne poti, ki bodo služile obvozom in transportom med gradnjo;
– pred pričetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov, ki bodo tangirani zaradi gradnje;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– sprotno rekultivirati območja velikih posegov (nasipe, ukope);
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice (na bivalno okolje, na nepremičnine, infrastrukturo, naravno okolje in naravne vire), ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja hitre ceste;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje hitre ceste ali uporabe pri gradnji in prevozih prekinjene ali poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo iz vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturni vodi se v primeru poškodb pri gradnji takoj obnovijo;
– sanirati vse sisteme za odvodnjavanje oziroma namakanje kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje prekinjeni ali poškodovani;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportih, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bodo locirane v neposredni bližini naselij, v območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine ter v drugih varovanih območjih; k elaboratu organizacije gradbišča pridobi investitor soglasje lokalne skupnosti in druga potrebna soglasja pristojnih služb;
– za varovanje vodnih virov med gradnjo in obratovanjem zagotoviti ukrepe navedene v 36. členu te uredbe;
– za varovanje kmetijskih zemljišč in tal ter gozdov med gradnjo in obratovanjem zagotoviti ukrepe navedene v 35. in 36. členu te uredbe;
– za varovanje narave, naravnih vrednot in kulturne dediščine med gradnjo in obratovanjem zagotoviti ukrepe navedene v 38. in 39. členu te uredbe;
– za preprečitev prekomernega onesnaženja bivalnega okolja med gradnjo in obratovanjem zagotoviti ukrepe navedene v 40., 41. in 42. členu te uredbe;
– v času gradnje upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo emisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– vzdrževati vegetacijske pasove ob hitri cesti, ki so element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo varovanja pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– izvajati monitoring skladno z določili 47. člena te uredbe.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenimi pred pričetkom gradnje hitre ceste, razen tistih, ki bodo potrebni na podlagi monitoringa.
(2) Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodem odstavku, so obveznosti investitorja tudi:
– v fazi izdelave projektov za gradbeno dovoljenje in projektov za izvedbo se izdela projekt začasnih obvozov oziroma drugih ureditev med gradnjo objektov in trase hitre ceste,
– v fazi izdelave projektov za gradbeno dovoljenje in projektov za izvedbo izdelati poseben elaborat ureditve gradbišča,
– projektiranje in gradnja mora potekati tudi v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev, v kolikor niso v nasprotju s to uredbo.
(3) V kolikor bi zaradi tehničnih in tehnoloških postopkov gradnje hitre ceste in predora Markovec prišlo do poškodb na objektih v ureditvenem območju nad predorom, je možno na podlagi tega državnega lokacijskega načrta urediti ustrezne odškodninske zahtevke prizadetih lastnikov. V primeru, da izvajalci ne bi poravnali dokazane škode, povezane z gradnjo objekta, bo to škodo poravnal investitor hitre ceste.
(4) Investitor hitre ceste se obvezuje, da bo sofinanciral gradnjo podaljšane Južne ceste (izolske mestne obvoznice) vzhodno od priključka Izola oziroma krožišča KR4 v deležu, ki bo posebej opredeljen v medsebojnem sporazumu med investitorjem hitre ceste in Občino Izola, ki bo sklenjen pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.

(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, vodnogospodarskih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, katerih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest, ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji so upravljavci tiste infrastrukture, ki ni avtocesta in hitra cesta (deviacije regionalnih in lokalnih cest, komunalnih vodov, vodnogospodarskih ureditev) dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

(1) Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa. Kot obvezni minimum je investitor dolžan upoštevati določila monitoriga v Poročilu o vplivih na okolje za hitro cesto na odseku Koper – Izola in za nasutje »Šared«. Načrt monitoringa se izdela kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri meritvah stanja sestavin okolja je treba zagotoviti tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Pri določitvi točk monitoringa se smiselno upoštevajo merilna mesta že izvedenih meritev ničelnega stanja. Merilna mesta za spremljanja stanja je treba zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
(3) Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
(4) Dodatni ukrepi, ki jih mora zagotoviti investitor na podlagi monitoringa so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav in ureditev,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ukrepi.

(1) Pri realizaciji so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih z državnim lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Nobeno od teh odstopanj ne sme biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(2) Na podlagi izdelave podrobnejših projektnih rešitev vstopa v predor Markovec, ki se bodo načrtovale v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za predor Markovec in hitro cesto s pripadajočimi objekti, so dopustna odstopanja v niveletnem poteku trase hitre ceste z namenom, da se doseže zadostna varnost pred deformacijami terena in obstoječih objektov nad predorom. Spremenjeni poseg ne sme posegati izven meje državnega lokacijskega načrta.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektih za izvedbo morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov.

V območju državnega lokacijskega načrta je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni telekomunikacijski objekti,
– pomožni komunalni objekti.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji prostorski akti Mestne občine Koper:
– Dolgoročni plan Občine Koper za obdobje 1986 – 2000 (Uradne objave, št. 25/86);
– Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Koper za obdobje 1986 – 2000 (Uradne objave, št. 10/88, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98);
– Družbeni plan Občine Koper za obdobje 1986 – 1990 (Uradne Objave, št. 36/86);
– Spremembe in dopolnitve družbenega plana Občine Koper za obdobje 1986 – 1990 (Uradne objave, št. 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Koper za obdobje od leta 1986 dp leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Koper za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradne objave, št. 16/99 in 33/01);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Mestne občine Koper (Uradni list RS, št. 96/04);
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje ŠRC na Bonifiki (Uradne objave, št. 20/93);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za območje ŠRC na Bonifiki v Kopru (Uradni list RS, št. 85/04);
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje med tržnico, Semedelsko vpadnico, Badaševico in Obalno cesto (Uradne objave, št. 08/94);
– Odlok o lokacijskem načrtu za cesto Semedelska vpadnica – Ulica Vena Pilona (Uradne objave, št. 06/93);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih “Semedela, Za Gradom in del Žusterne” (Uradne objave, št. 37/99).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji prostorski akti Občine Izola:
– Dolgoročni plan Občine Izola za obdobje 1986 – 1990 (Uradne objave PN, št. 5/89, 11/89);
– Družbeni plan Občine Izola za obdobje 1986 – 1990 (Uradne objave PN, št. 19/90, 22/90);
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Izola za obdobje 1986 – 1990 – 2000 (Uradne objave, št. 13/95, 14/98, 01/00, 15/00, 18/03, 18/04);
– Odlok o zazidalnemi načrtu za območje južno od Industrijske ceste v Izoli (Uradne objave Občine Izola, št. 14/98, 15/98);
– Odlok o zazidalnem načrtu Ikor v Izoli (Uradne objave Občine Izola, št. 2/02);
– Odlok o zazidalni načrtu Oprema Izola (Uradne objave PN, št. 44/87, 2/88);
– Odlok o lokacijskem načrtu vodovod Koper – Izola (Uradne objave PN, št. 32/90);
– Odlok o prostorskih ureditveni pogoji za podeželje Občine Izola (Uradne objave PN, št. 35/89 in Uradne objave Občine Izola, št. 12/03).

Državni lokacijski načrt je v pisnem in grafičnem delu na vpogled pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Koper in Občini Izola.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.