Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02 in 16/03), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 50/01) je Občinski svet občine Hajdina na 14. redni seji dne 28. 9. 2004 sprejel

Odlok določa pogoje in način obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v Občini Hajdina, vire financiranja gospodarske javne službe ter druge elemente pomembne za opravljanje gospodarske javne službe.
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je Komunalno podjetje Ptuj d.d., ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti.

Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na vodovod ali, ki s posebnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali koristi njeno požarnovarstveno funkcijo iz javnega vodovoda in drugih vodovodov.

Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz javnih vodovodov, s katerimi upravlja in gospodari izvajalec javne službe.

Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja povprečno več kot 10m3 vode na dan ali oskrbuje več kot 50 prebivalcev in je v upravljanju izvajalca javne službe ter je v lasti občine.

Vodooskrbni objekti, naprave oziroma sistemi po tem odloku so:
1. Magistralno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,
– tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja.
2. Primarno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,
– cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji.
3. Sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo.
4. Vodomerni priključek z vodomerno napravo.
5. Interno omrežje, ki je v upravljanju in vzdrževanju uporabnika. Interno in javno omrežje razmejuje vodomerna naprava.

Javni vodovodi in objekti skupne komunalne rabe so v lasti občine. Za stanje javnega vodovoda je odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem Občinskemu svetu občine Hajdina tehnični pravilnik o javnem vodovodu. V tehničnem pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za gradnjo, priključevanje, dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda.

Izvajalec javne službe izdaja mnenje k prostorskemu redu občine, občinskim lokacijskim načrtom, zbirni karti komunalnih vodov ter projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdaja soglasje k pridobitvi gradbenega dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo.
Izvajalec javne službe načrtuje javne vodovode. Investitor sekundarnega ali internega vodovoda pa si mora za načrtovanje pridobiti smernice izvajalca javne službe.

Investitor del mora začetek gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del.
Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa.
V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja po zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod brezplačno predati v last občini, na območju, katere je zgrajen, ta pa v upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora zgrajeni vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem, da je pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti.
Ob primopredaji mora investitor izročiti izvajalcu javne službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del. Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi napravami.

Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora izpolniti vse pogoje iz soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi plačati strošek izvedbe in prispevek po merilih in kriterijih, kot povračilo za zgrajeno primarno omrežje, predložiti potrebno dokumentacijo opredeljeno s tehničnim pravilnikom in ustrezna soglasja za posege na zemljišča. Kdor namerava povečati priključno moč obstoječega priključka, mora poravnati stroške pri izgradnji sekundarnega in primarnega voda.
Bodoči uporabnik vode mora plačati prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod.
Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo vodovodnega omrežja s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu.

Kjer je zgrajen javni vodovod, ki še ima proste zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan priključiti uporabnike na vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik o javnem vodovodu.

Uporabnik sme vodo iz vodovoda odvzemati le v skladu z izdanim soglasjem izvajalca javne službe oziroma pogodbo o priključitvi.

Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.
Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda ob pogojih, ki jih določa Tehnični pravilnik o javnem vodovodu.
Za stanovanjske objekte v katerih se opravlja tudi dejavnost je za potrebe dejavnosti obvezno ločeno merilno mesto.

Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev izvede priključitev na javni vodovod ter vgraditev, zamenjavo ali odstranitev vodomerne naprave, le izvajalec javne službe na stroške uporabnika.

Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne službe.
Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno vodomerno napravo.
Merilno mesto in način vgradnje vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik.
Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitovanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop.
Uporabnik je, v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav navedenih v predhodnem odstavku tega člena, dolžan v roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje lastništva.

Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo.
Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno napravo, kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.
V primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil, izvajalec javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.

Hidranti na javnem vodovodnem sistemu so javni.
Javni hidranti služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Redno vzdrževanje javnih hidrantov opravlja izvajalec javne službe v skladu z letnim programom vzdrževanja. Zamenjave javnih hidrantov pa se vršijo na osnovi posebnega dogovora med občino in izvajalcem javne službe. Izvajalec javne službe mora o hidrantih in hidrantni mreži voditi tehnične in druge pregledne podatke in jih na zahtevo posredovati občini, požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim, ki izvajajo protipožarno varnostno funkcijo.

V skladu z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00) in Pravilnikom o higieni živil (Uradni list RS, št. 60/02) se pitna voda šteje med živila. Po določilih 17. in 19. člena zakona iz prvega stavka tega člena morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in stik z živili, izdelki in snovmi, ki prihajajo stik z živili izvajati notranji nadzor po načelih HACCP.
Upravljalec je v skladu z navedenim zakonom dolžan preprečiti vse nekontrolirane in nenadzorovane posege v omrežje vodovodnega sistema, ki ga upravlja.

Odvzem vode iz javnih hidrantov brez pisnega dovolje­nja izvajalca javne službe ni dopusten. Gasilska društva, ki so zadolžena za izvajanje požarne varnosti v občini, morajo o vseh svojih posegih v omrežje javnega vodovodnega sistema predhodno, najmanj 3 dni pred posegom, obvestiti upravljalca vodovodnega sistema.
Omejitev odvzema vode iz javnih hidrantov ne velja za odvzem vode za gašenje požarov in za potrebe preventive.
Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode iz hidranta mora vsak uporabnik najkasneje v 3 dneh po zaključeni intervenciji iz drugega odstavka tega člena, o odvzemu obvestiti izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti datum, količino, čas, mesto in razlog odvzema.
Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodovanja je dolžan povrniti vse stroške za vzpostavitev hidranta v prvotno stanje, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena.

Interne hidrante vključno z omrežjem vzdržuje lastnik na lastne stroške.

Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine.

Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom.
Izvajalec javne službe v soglasju predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu.
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.

Na trasi izvedenega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške.
Lastniki zemljišč preko katerih poteka vodovod in izvajalec javne službe sklenejo služnostno pogodbo s katero se izvajalcu javne službe dovoli neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov.

Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v kubičnih metrih (m3). Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.
Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.
Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka. Način obračunavanja je opredeljen v Tehničnem pravilniku.
Uporabnik ima poleg rednih iz 15. člena tega odloka, pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave, če meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik.

Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.
Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb, povprečno porabo na osebo, število živali…).
Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka, oziroma največ za obdobje enega leta.

Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom.
Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.
V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave, v roku 8 dni po prejemu obvestila.

Za večstanovanjske objekte, ki se gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku).
V objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer. Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. Stroški delitve bremenijo uporabnika. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. Vodomerne naprave v interni inštalaciji služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje.

K ceni za porabljeno vodo oziroma tarifam daje soglasje Občinski svet občine Hajdina. Predlog cen pripravi izvajalec javne službe skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene oblikovane v skladu s predpisi morajo pokrivati priznane stroške (lastno ceno storitve) poslovanja nastale pri izvajanju javne službe.
Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga na posebnem obrazcu v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera – odčitek.

Vode, ki je bila porabljena za požarnovarstvene namene oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih posledic ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku določenem s tem odlokom prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le-ta označil za upravičeno.

Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati vsem uporabnikom vodo, ki mora ustrezati določilom Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04).
Kadar voda ni ustrezna, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti uporabnike. V obvestilu mora biti naveden predviden čas in vzrok neustreznosti, možen način uporabe in način začasne oskrbe z vodo.

Kadar zaradi izrednih okoliščin uporabnikom ni možno zagotoviti enakomerno in normalno oskrbo z vodo, mora izvajalec javne službe ukreniti vse, da se zagotovi čimprejšnjo normalno oskrbo.

Ob omejitvah je izvajalec javne službe dolžan ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob izrednih razmerah. Uporabniki so v takih primerih vodo dolžni uporabljati le za osnovne življenjske potrebe ter za požarno varnost.

Uporabniki vode iz drugih virov oskrbe so dolžni uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljeni način in pri odvzemu oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo prizadeto stanje vodnega vira. Pri nastopu izrednih razmer ali omejitvah so dolžni po potrebi dati svoje kapacitete na razpolago za ko­riščenje prednostne preskrbe za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.

Izvajalec javne službe ima pravico in dolžnost prekiniti dobavo vode uporabnikom na njihove stroške v nasled­njih primerih:
1. če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,
2. če se uporabnik ni ravnal v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,
3. če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe te pomanjkljivosti ne odpravi,
4. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, ali če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne službe, ali če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe tega ne odpravi,
5. če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe odčitavanje ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled priključka, ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,
6. če pri urejanju okolice ni upošteval določil tega odloka in Tehničnega pravilnika,
7. če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,
8. če uporabnik ne določi pooblaščenca ali ne sporoči stanja vodomerne naprave kot to določa 25. člen tega odloka,
9. če uporabniki v večstanovanjskem objektu ne uredijo medsebojnih razmerij kot to določa 26. člen tega odloka in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
10. če uporabnik ne poravna računa ali položnice za porabljeno vodo v 8 dneh po opozorilu, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode.
Dobava vode je prekinjena dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve in ponovne priključitve, ki jih določi izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe je dolžan:
– upravljati z javnimi vodovodi in skrbeti za varovanje vodovodov in jih vzdrževati,
– vsem uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno vodo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi,
– zagotoviti zadostno količino vode in predpisan tlak,
– spremljati in analizirati stanje oskrbe uporabnikov in virov oskrbe z vodo, pripravljati programe, načrte, predloge in izvajati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave vodnih virov kakor tudi oskrbe z vodo v celoti,
– ugotavljati stanje vodnih virov, ki jih koristi ter vzpodbujati in izvajati ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem,
– pripraviti program ukrepov oskrbe z vodo iz vodovodov ob izrednih razmerah in skrbeti za njihovo izvajanje,
– pripraviti sanacijski program za sanacijo oporečnih vodnih virov,
– voditi in dopolnjevati kataster vodovodnega omrežja,
– skladno s predpisi obnavljati in kontrolirati vodomerne naprave,
– občini posredovati poslovno in letno poročilo za področje vodooskrbe.

Izvajalec javne službe je dolžan v tehnološkem in idejnem pogledu pripravljati programe razvoja vodooskrbe in predlaga kratkoročne in dolgoročne vire za izvedbo teh pro­jektov.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo izvajalec javne službe, komunalni nadzornik in pristojne inšpekcijske službe.
O imenovanju komunalnega nadzornika je občina dolžna obvestiti izvajalca javne službe.

Viri financiranja javne službe so:
– vodarina,
– vzdrževalnina priključka,
– sredstva za varovanje vodnih virov,
– prispevki občanov,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– takse,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov oskrbe s pitno vodo.

Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje izvajalec javne službe:
1. če ravna v nasprotju z 10. členom odloka,
2. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena odloka,
3. če ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 29. člena odloka,
4. če ravna v nasprotju s 30. členom odloka,
5. če ravna v nasprotju z 31. členom odloka,
6. če ravna v nasprotju s 33. in 34. členom odloka.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo 60.000 tolarjev kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.

Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka,
2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3. ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka,
4. ravna v nasprotju s prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka,
5. ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
6. ravna v nasprotju z 22. členom odloka,
7. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka,
8. ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka,
2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3. ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka,
4. ravna v nasprotju s prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka,
5. ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
6. ravna v nasprotju z 22. členom odloka,
7. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka,
8. ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1. ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka,
2. ravna v nasprotju s prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka,
3. ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1. ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka,
2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3. ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
4. ravna v nasprotju z 22. členom odloka,
5. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka.

Z dnem začetka veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določbe Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne vode v območju Občine Ptuj, ter za gradnjo in vzdrževanje vodovodnih odjemov in naprav (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 22/82 in 7/83).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.