Na podlagi 21., 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 25. členom Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 3., 25. 105. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97 in 73/98), ter 15. členom Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 21/99 in 27/04) je Občinski svet občine Prebold na 21. seji dne 7. 10. 2004 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti
ter o urejanju pokopališč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa vsebinska ter organizacijska in prostorska zasnova izvajanja gospodarske javne službe urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti. Določajo se pravice in obveznosti uporabnikov storitev, viri financiranja, pogoji in postopek za predajo javne službe v izvajanje, nadzor nad izvajanjem ter drugo, kar je za normalno izvajanje te javne službe potrebno.
2. člen
Urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost je organizirana, načrtovana in nadzorovana gospodarska javna služba na področju urejanja pokopališč ter izvajanja pokopališke in pogrebne dejavnosti na območju občine. Izvaja se v skladu z zakoni, tem odlokom, tehničnimi pravili (redi) in kodeksi strokovnih združenj izvajalcev.
Pokopališka dejavnost obsega:
– opravljanje pokopaliških storitev,
– opravljanje pogrebne dejavnosti,
– urejanje pokopališč.
S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.
3. člen
Pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč izvaja Občina Prebold, ki lahko prenese to dejavnost na izvajalca s pogodbo ali podeli koncesijo.
4. člen
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje: zagotovitev uporabe mrliške vežice, izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, prva ureditev groba, izvajanje pokopališke dežurne službe in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom.
5. člen
Pogrebna dejavnost, ki se praviloma izvaja izven pokopališč, zajema predvsem naslednje naloge: urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah ter izvajanje pogrebne dežurne službe in druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljavcem pokopališča.
6. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega urejanje in vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov,
– čiščenje in odstranjevanje snega s poti na pokopališču ob vsakem izdatnejšem sneženju,
– ureditev odvoza odpadkov na odlagališče,
– košnja zelenic,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč in
– določanje posamezne zvrsti grobov.
Občina lahko podrobneje uredi urejanje pokopališč z izdajo pokopališkega reda ali tehničnega pravilnika s katerim določi minimalne standarde obsega in kvalitete storitev.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
7. člen
Izvajalec ima zlasti naslednje pravice in obveznosti glede na obseg izvajanja javne službe:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove,
– oddaja grobne prostore v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom, čas pokopa uskladi s predstavnikom verske skupnosti,
– organizira in opravlja pogrebe,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih,
– opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici,
– zagotavlja ozvočenje na pokopališču,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča,
– izdaja soglasja, če se za pokop morajo začasno ali trajno odstraniti oziroma premakniti spomeniki, deli spomenikov, robniki in podobno ali opraviti posamezna dela na bližnjih grobovih; te stroške pokrije naročnik pokopa; naročnik lahko sporazumno z izvajalcem opravi taka dela tudi sam; po opravljenem pokopu je treba grobove povrniti v prvotno stanje.
8. člen
Izvajalec je dolžan zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– odlagališče smeti in odpadkov,
– ograje in poti v območju pokopališča,
– zadrževalniki vode za zalivanje,
– osvetlitev pokopališča,
– ozvočenje na območju pokopališča.
III. NAČIN IN ČAS POKOPA
9. člen
Glede načina in časa pokopa se neposredno uporabljajo določbe zakona in na podlagi zakona sprejetih podzakonskih predpisov, kolikor ta odlok ne vsebuje konkretnejših določb.
10. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob,v žarni grob ali grobišče.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi za notranje zadeve pristojnega upravnega organa in po predhodnem soglasju pristojnega organa za zdravstveno varstvo, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja organa pristojnega za notranje zadeve.
11. člen
Pokopi so vsak dan, in sicer v času:
– od 1. aprila do 30. septembra od 10. do 17. ure,
– od 1. oktobra do 31. marca od 10. do 16. ure.
Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa izvajalec v soglasju z občino. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega dovoljenja izvajalca.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
12. člen
Glede urejanja pokopališč se neposredno uporabljajo določbe zakona in na podlagi zakona sprejetih podzakonskih predpisov, kolikor ta odlok ne vsebuje konkretnejših določb.
13. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti izvajalec.
14. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,80 m. Širina enojnega groba je do 1 m, dolžina do 2,2 m. Širina dvojnega groba je do 2 m, dolžina do 2,2 m. Za otroške grobove določi izvajalec ustrezne manjše mere.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,5 m.
Na starih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, kolikor je to možno, lahko pa izvajalec na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve.
Globina žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,2 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,5 m.
Globina vrstnih grobov je najmanj 1,80 m, širina do 1 m, dolžina pa do 2,2 m. Poglobitev vrstnih grobov ni dovoljena.
15. člen
Zasajanje visoko rastočega drevja je dovoljeno le s pristankom izvajalca in to na prostorih, ki so za to določeni v pokopališkem načrtu. Okrasno grmičevje je lahko visoko največ 2 m in ne sme biti prosto rastoče, temveč oblikovano. Dovoljena je zasaditev nizkega grmičevja, trajnic in drugih okrasnih rastlin, ki pa ne smejo ovirati dostopa do drugih grobov.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
16. člen
Prostore za grobove oddaja v najem izvajalec v imenu in za račun občine. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora obvezno vsebovati:
– ime najemnika najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe groba,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja,
– obveznosti najemojemalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.
17. člen
Prostor za grobove se oddaja v najem za nedoločen čas. Pogoji najema se določijo s pogodbo med najemnikom in izvajalcem.
Najemnik je dolžan odstraniti opremo groba v 15 dneh po preteku oziroma prenehanju najemne pogodbe. Če tega ne stori, stori to izvajalec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
Osnovno vzdrževanje opuščenega groba izvaja izvajalec na svoje stroške.
18. člen
Po prenehanju najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
19. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno.
Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor (dvojni grob). Na izrecno željo najemnika se dodeli še dodatni grobni prostor (enojni grob), za katerega se plača cena v enkratnem znesku. Cena je enaka stroškom za pridobitev novega grobnega prostora.
20. člen
Izvajalec lahko razdre sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
V primeru iz zadnje alinee prejšnjega odstavka mora izvajalec najemniku zagotoviti nadomestni grobni prostor in z najemnikom skleniti novo najemno pogodbo za nadomestni grobni prostor.
21. člen
Pokopališke storitve, pristojbine in najemnine za najem grobov se zaračunavajo po ceniku, ki ga določi izvajalec na podlagi uredbe o načinu oblikovanja cen pogrebnih storitev.
Cene storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost. Cene pokopaliških storitev morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja dejavnosti.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter potrebne investicijske posege.
Višino najemnin za grobove ter ceno storitev določa na predlog izvajalca občinski svet.
22. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi, opustitvi obstoječih ali aktiviranju opuščenih pokopališč odloča v skladu s prostorsko dokumentacijo občinski svet.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
23. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaženja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in njih shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov z grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
24. člen
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem izvajalca.
25. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je zapuščen. Izvajalec je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa izvajalec skladno z določbami tretjega odstavka 17. člena.
Najemnik je dolžan v petnajstih dneh po pogrebu urediti grob v skladu s pokopališkim redom. Kolikor tega ne stori najemnik to opravi izvajalec na njegov račun.
VII. POGREBNE SVEČANOSTI
26. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj.
Naročnik (plačnik) pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira:
– poslovitev od umrlega in pokop kot civilni obred,
– poslovitev od umrlega in pokop kot verski obred,
– tihi pokop (pokop v družinskem krogu),
– anonimni pokop.
Na željo naročnika pogreba, se lahko v mrliški vežici postavi žalno knjigo.
27. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti in času verskega obreda je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
28. člen
Poslovitev vodi vodja pogreba, ki ga določi izvajalec.
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra. Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu, ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžan poskrbeti izvajalec. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke. Pogrebniki ostanejo v pogrebnem sprevodu ob krsti oziroma žari ves čas pogrebne svečanosti. Če pri pogrebu sodeluje godba, ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, zatem zapojejo pevci priložnostno pesem. Sledijo govori govorcev in verski obred. Pogrebna poslovitev se lahko izvede tudi na drug krajevno običajen način.
Po končani svečanosti pri mrliški vežici se oblikuje pogrebni sprevod in izvrši pokop pokojnika.
29. člen
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
– v primeru civilnega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda vodja pogreba, zastavonoša z državno zastavo, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov,
– v primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda vodja pogreba, zastavonoša z državno zastavo, nato sledijo zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja in za njim prapori,
– za nosilci praporov gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare s pokojnikom, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s pokojnikom do groba.
Razpored v sprevodu se lahko izvede tudi na drug, krajevno običajen način.
30. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapori, v primeru cerkvenega obreda pa tudi njihovi zastopniki in cerkveni simboli.
Krsta z umrlim oziroma žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi cerkveni obred. Temu sledijo poslovilni govori, zapojejo pevci, zaigra godba. S tem je pogrebna poslovitev končana.
Pogrebna poslovitev se lahko izvede tudi na drug krajevno običajen način.
Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer lahko posamezniki v grobno jamo spustijo grudo zemlje ali cvetico.
31. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci in drugi), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
32. člen
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje izvajalec, če opusti predpisana ravnanja iz 7. in 8. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 10.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki opusti predpisana ravnanja iz 7. in 8. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 10.000 SIT se kaznuje posameznik, ki krši določila 23. in 24. člena tega odloka.
IX. NADZOR
33. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja v okviru določenega delovnega področja delavec občinske uprave in pristojna komunalna inšpekcija za območje Občine Prebold.
34. člen
Pristojni organi občinske uprave ter druge pooblaščene osebe imajo pravico kadarkoli vpogleda v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati varstvo osebnih podatkov.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o pokopališkem redu (Uradni list RS, št. 15/90 in 49/92).
36. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-07/01/2004-01
Prebold, dne 7. oktobra 2004.
Župan
Občine Prebold
Vinko Debelak l. r.
