Na podlagi 126. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1, 20/03 – odl. US in 51/04), drugega odstavka 10. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odl. US, 41/04 – ZVO-1, 45704 – ZVZP-A, 47/04 in 62/04 odl. US) in 27. člena v zvezi s 23. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, in 87/01 in 110/02 – ZGO-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

Ta pravilnik določa minimalne tehnične zahteve za izgradnjo in zagotavljanje ljudem varnega in zdravju ter okolju neškodljivega delovanja postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi.

Za rezervoarje tekočih in plinastih goriv veljajo glede projektiranja, konstrukcije, opreme in označevanja določbe veljavnih predpisov, če ta pravilnik ne določa drugače.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Postaja za oskrbo cestnih motornih vozil z gorivi (v nadaljnjem besedilu: bencinski servis) je zemljišče, opremljeno z ustreznimi nepremičnimi rezervoarji, točilnimi napravami za goriva ter pripadajočo tehnološko napeljavo, objektom za zaposleno osebje in drugimi spremljajočimi objekti, in je namenjeno oskrbi cestnih vozil s tekočimi gorivi in utekočinjenim naftnim plinom ter oskrbi gospodinjstev s kurilnim oljem in utekočinjenim naftnim plinom. Bencinski servis v smislu tega pravilnika je namenjen javni uporabi.
2. Drugi spremljajoči objekti v smislu tega pravilnika so objekti za:
– skladiščenje in prodajo jeklenk utekočinjenega naftnega plina za gospodinjsko uporabo,
– pranje vozil,
– hitri servis vozil,
– gostinstvo,
– prodajo blaga široke potrošnje,
– opravljanje drugih dejavnosti, ki ne povečujejo požarnega tveganja.
3. Goriva po tem pravilniku so motorni bencin, dizelsko gorivo, kurilno olje za gospodinjstva (ekstra lahko kurilno olje), utekočinjen naftni plin (UNP) ter biogoriva in mešanice z biogorivi.
4. Interni servis za točenje goriv je bencinski servis, namenjen izključno oskrbi lastnega parka vozil in strojev z dizelskim gorivom in ni namenjen javni uporabi.
5. Točilna naprava je naprava za točenje goriva, ki je pritrjena na tla. Vsi sestavni deli so obdani s skupnim zaščitnim ohišjem, ki ga pri uporabi ni potrebno odpirati.
6. Črpalno-merilna naprava za razvoz goriva je fiksno postavljena naprava, pritrjena na tla ali rezervoar. Njena črpalna in merilna enota je obdana z zaščitnim ohišjem, ki ga je za odjem goriva potrebno odpreti.
7. Območje delovanja točilnih naprav obsega vodoravno površino, ki jo v delovni višini opiše za 1,0 m povečan doseg gibke cevi s točilno pipo in sega do tal, kot je določeno s sliko 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
8. Območje delovanja naprav za polnjenje rezervoarjev obsega vodoravno površino, v liniji polnilne cevi med priključkom na avtocisterni in priključkom za polnjenje rezervoarjev in je bočno omejena do razdalje 2,5 m okoli polnilne cevi, kot je določeno s sliko 2, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
9. Bencinski servis brez osebja je bencinski servis, pri katerem točilne naprave aktivirajo in uporabljajo uporabniki brez prisotnosti prodajnega osebja na bencinskem servisu. Nadzor bencinskega servisa se izvaja daljinsko s pomočjo video kamer in naprav za alarmiranje iz stalno zasedenega kontrolnega centra, ki ima možnost medsebojne komunikacije in posredovanja.
10. Zaprt sistem pretakanja je sistem pretakanja goriv, pri katerem se:
– pri polnjenju rezervoarjev bencinskega servisa hlapi goriv iz rezervoarjev po posebni cevi vračajo v avtocisterno,
– pri točenju goriv skupine I, II ali III v rezervoarje vozil hlapi goriv iz rezervoarjev vozil preko posebne izvedbe točilnih pip s pomočjo vakuumskih črpalk posesajo in vrnejo v rezervoarje bencinskega servisa.
11. Plamenišče je najnižja temperatura, pri kateri (pri predpisanih pogojih) izhlapi oziroma izpari tekočina v zadostni količini, da nastane nad tekočino eksplozijska zmes hlapov oziroma par z zrakom, ki je sposobna trenutnega vžiga pri vnosu zadosti močnega vira vžiga.
12. Cone nevarnosti na bencinskih servisih so območja, kjer lahko nastajajo zaradi lokalnih ali obratovalnih razmer eksplozijsko nevarne koncentracije vnetljivih plinov oziroma hlapov ali megle goriv z zrakom. Ta območja so glede na verjetnost in čas prisotnosti eksplozivne atmosfere razdeljena v cone 0, 1 ali 2. Navedena eksplozijsko ogrožena območja so lahko trajna ali občasna.
13. Cona 0 je prostor, v katerem je eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle prisotna stalno, za daljša obdobja ali pogosto.
14. Cona 1 je prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle. Normalno delovanje pomeni razmere, v katerih se naprave uporabljajo v okviru načrtovanih parametrov.
15. Cona 2 je prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle ne pojavi, če pa se že, se pojavi le za kratek čas.
16. Spodnja meja eksplozivnosti je koncentracija vnetljivega plina ali hlapov oziroma par vnetljive tekočine z zrakom, pod katero atmosfera ni eksplozivna.
17. Zgornja meja eksplozivnosti je koncentracija vnetljivega plina ali hlapov oziroma par vnetljive tekočine z zrakom, nad katero atmosfera ni eksplozivna.
18. Zelo lahko vnetljive tekočine (skupina I) so tekočine, ki imajo plamenišče pod 0 ºC in vrelišče pod ali enako 35 ºC.
19. Lahko vnetljive tekočine (skupina II) so tekočine, ki imajo plamenišče pod 21 ºC in vrelišče nad 35 ºC.
20. Vnetljive tekočine (skupina III) so tekočine, ki imajo plamenišče med 21 ºC in 55 ºC ter vrelišče nad 35 ºC.
21. Dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje štejemo med vnetljive tekočine kljub vrednosti njunih plamenišč.
22. Centralna polnilna omara je namenjena daljinskemu polnjenju podzemnih rezervoarjev. Sestavljena je iz kovinskega ohišja s pokrovom, ki ga je možno zakleniti, ter fiksnih priključkov rezervoarjev.
23. Protilomni ventil je ventil, ki ločuje posamezne dele naprave (rezervoarje ali cevovode), s tem, da zapre pretok goriva, če se pojavi lom pred njim, in se ne šteje za zaporni element.
24. Armature so elementi napeljav za pretok plinov ali tekočin in so namenjeni za krmiljenje oziroma varovanje naprav.
25. Blodeči (izravnalni) tokovi nastopajo zaradi povratnih tokov v bližini postrojenj, ki uporabljajo enosmerno energijo, zaradi tokov napak v električnem omrežju, zaradi induciranih tokov v bližini električnih postrojenj z velikimi tokovi ali visokimi frekvencami in zaradi praznilnih tokov strel.
26. Plamenska zapora je naprava, ki preprečuje prehod plamena v rezervoarje in druge dele sistema za pretakanje in skladiščenje tekočih goriv.
27. Dihalni ventil je naprava, ki preprečuje nastanek nevarnih podtlakov ali nadtlakov v rezervoarju pri najvišjih polnilnih volumskih pretokih, kot tudi pri največjih temperaturnih nihanjih v rezervoarju.
28. Tehnološka kanalizacija bencinskega servisa je tisti del kanalizacije bencinskega servisa, ki je namenjen za odtok razlitih goriv. Sestavljena je iz lovilnih rešetk, kanalizacijskih cevi in lovilca olj.
29. Lovilni bazen je tako zgrajena posoda, da zajame vso izteklo gorivo iz rezervoarja. Izdelan mora biti iz za gorivo neprepustnega materiala in ne sme imeti vgrajenega odtoka.
30. Lovilni jašek ploščadi je zgrajena posoda brez odtoka in mora imeti tako prostornino, da lahko zajame vso izteklo gorivo do zaprtja zapornega ventila na avtocisterni. Pred vsakim pretakanjem goriva iz avtocisterne v rezervoar mora odgovorna oseba preveriti, če je lovilni jašek prazen. Pretakanje goriva se ne sme izvajati, če lovilni jašek ni prazen.
31. Video nadzor rezervoarja po tem pravilniku pomeni periodični pregled notranje površine rezervoarja s kamero skozi kontrolno odprtino.

Lokacija za postavitev bencinskega servisa mora biti takšna, da je nevarnost požara in eksplozije, ki bi ogrožala življenje in zdravje ljudi ter lastnino na bencinskem servisu ter v njegovi okolici, glede na izbrano tehnologijo zmanjšana na najnižjo možno raven.

Postavitev bencinskega servisa mora biti takšna, da v primeru nevarnosti požara ali eksplozije omogoča vsem ljudem varen in hiter umik iz nevarnih področij.

Uvoz na bencinski servis in izvoz z bencinskega servisa morata biti takšna, da omogočata preglednost in varno vključevanje in izključevanje iz prometa skladno s predpisi o varnosti v cestnem prometu.

Na zemljišču bencinskega servisa so lahko na predpisanih razdaljah glede na cone nevarnosti postavljeni še drugi spremljajoči objekti.

Bencinski servis mora biti ločen od javne ceste z zaščitnim pasom. Minimalna širina zaščitnega pasu je 0,5 m in mora varovati nevarna območja bencinskega servisa pred naleti vozil po celotni dolžini.

Promet na območjih delovanja točilnih naprav bencinskega servisa mora biti enosmeren.

Površine bencinskega servisa na območju delovanja točilnih naprav in naprav za polnjenje rezervoarjev morajo biti vodoravne. Dovoljen je naklon do 2%.

Površine bencinskega servisa na območju delovanja točilnih naprav in naprav za polnjenje rezervoarjev morajo biti tesnjene, odporne proti delovanju goriv in mehanskih obremenitev ter zadostno elektrostatično prevodne. Njihova velikost mora biti enaka ali večja od območja delovanja naprave za polnjenje rezervoarjev oziroma večja od združenih območij delovanja točilnih avtomatov. Izdelane morajo biti kot lovilne sklede z odvodom v lovilec olj.

Bencinski servis mora biti oddaljen vsaj 30 m od vhodov v objekte izven bencinskega servisa, v katerih se nahaja več kot 50 ljudi, merjeno od najbližjega vira nevarnosti, kot so točilne naprave, centralna polnilna omara, nadzemni rezervoarji, črpalno-merilne naprave za razvoz goriva in skladišče jeklenk utekočinjenega naftnega plina.

Vozni radiji morajo biti projektirani in izdelani tako, da je brez dodatnega manevriranja omogočena normalna vožnja vozil na, po in z bencinskega servisa.

Razdalja med prometnimi otoki s točilnimi napravami mora omogočati varen in neoviran izvoz vozil. Razdalja med zaporednimi prometnimi otoki mora znašati vsaj 5,0 m. Razdalja med vzporednimi prometnimi otoki mora znašati vsaj 6,0 m.

Vhodi ali druge odprtine objekta za zaposleno osebje bencinskega servisa morajo biti vsaj 1,0 m oddaljene od vozila, ki se oskrbuje s tekočim gorivom. Točilna naprava mora biti postavljena v oddaljenosti vsaj 2,0 m od vhoda ali drugih odprtin objekta za zaposleno osebje. Točilna naprava, ki je postavljena na navedeni minimalni razdalji, mora biti obrnjena tako, da so točilne cevi in točilne pipe na strani, ki je bolj oddaljena od vhoda ali drugih odprtin. Objekt za zaposleno osebje bencinskega servisa mora imeti požarni izhod na zadnji strani objekta.

Centralna polnilna omara rezervoarjev mora biti postavljena na takem mestu, da je omogočeno varovanje avtocisterne pred naleti vozil, ki vozijo po prometnih površinah bencinskega servisa. V primeru nastanka požara mora biti avtocisterni omogočen neoviran umik na javno cesto.

Pokrovi jaškov električnih napeljav in javne kanalizacije v conah nevarnosti morajo biti plinotesni ali pa morajo biti jaški zasuti s peskom.

Zaščita točilnih naprav pred naleti vozil je zadostna, če točilne naprave varujejo robniki, odrivači, odbojniki ali podobni zaščitni elementi, visoki najmanj 0,15 m. Točilne naprave morajo biti od roba zaščitnih elementov bočno zamaknjene vsaj 0,20 m, kot je določeno s sliko 3, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

(1) Jeklenke z do 10 kg utekočinjenega naftnega plina se morajo skladiščiti v posebnih objektih bencinskega servisa. Skladišče jeklenk s kapaciteto do 3000 kg utekočinjenega naftnega plina, ki je izdelano kot montažni objekt s stenami iz kovinske mreže ali pločevine, mora biti oddaljeno od parcelne meje vsaj 5,0 m.
(2) Zidani objekt skladišča jeklenk utekočinjenega plina s kapaciteto do 3000 kg utekočinjenega naftnega plina, katerega stene so požarno odporne REI 120, in ki ima odprtino obrnjeno od parcelne meje ter ima lahko streho, mora biti od parcelne meje oddaljen vsaj 1,5 m. Cona nevarnosti ne sme segati preko parcelne meje bencinskega servisa.

Na bencinskem servisu se sme skladiščiti največ 300 m3 tekočih goriv. V tej količini je lahko največ 150 m3 goriv skupine I, II ali III.

Goriva so na bencinskem servisu lahko skladiščena v podzemnih ali nadzemnih rezervoarjih.

(1) Polnjenje skladiščnih rezervoarjev bencinskega servisa iz avtocistern hkrati s točenjem goriva v rezervoarje vozil je možno pod pogoji, da:
– prometne površine bencinskega servisa omogočajo istočasno točenje goriv v skladiščne rezervoarje in v rezervoarje vozil,
– prometne površine bencinskega servisa omogočajo nemoten promet in umik vozil ter dostop gasilnih vozil v primeru požara,
– je možno okoli priključkov avtocistern za pretakanje goriva zavarovati petmetrski varovalni pas, v katerega je med pretakanjem prepovedan dostop vozilom in nepooblaščenim osebam,
– je varovalni pas ograjen s prenosnimi zaprekami in označen z dobro vidnimi znaki za prepoved ter z opozorilnimi znaki ali napisi, ki opozarjajo na nevarnosti.
(2) Varovalni pas je možno zmanjšati na polovično razdaljo, če je zavarovan s požarno odpornim zidom REI 120 velikosti, ki ustreza definirani coni nevarnosti.
(3) Polnjenje podzemnih rezervoarjev iz avtocistern se mora izvajati pri zaprtem bencinskem servisu, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena. Polnjenje podzemnih rezervoarjev iz avtocistern se lahko ne glede na pogoje iz prvega odstavka tega člena izvaja tudi izven obratovalnega časa bencinskega servisa.

Podzemni rezervoarji morajo biti z vseh strani prekriti z zemljo debeline vsaj 0,8 m. Če je nad rezervoarji vozna površina, morajo biti podzemni rezervoarji za tekoča goriva zavarovani z ustrezno razbremenilno konstrukcijo.

Podzemni rezervoarji morajo biti medsebojno oddaljeni vsaj 0,4 m.

Podzemni rezervoarji morajo biti od objektov in od parcelne meje oddaljeni vsaj 1,0 m, merjeno od gabarita rezervoarja.

Podzemni rezervoarji morajo biti oddaljeni vsaj 1,0 m od vodov javne infrastrukture. Vodi javne infrastrukture so: plinovod, vodovod, kanalizacijski vod, telekomunikacijski in električni kabli.

Podzemni rezervoarji morajo biti postavljeni na nosilno ležišče in zavarovani pred izplavanjem zaradi morebitnega vzgona talne vode.

Podzemni rezervoarji morajo biti zaščitno električno izolirani. Obdani morajo biti z vsaj 0,15 m debelim slojem finega materiala, ki ščiti izolacijo rezervoarja pred mehanskimi poškodbami.

Jaški podzemnih rezervoarjev morajo biti za goriva neprepustni tako, da je mogoče zajeti, ugotoviti in odstraniti že majhna razlitja goriv.

Jaški podzemnih rezervoarjev ne smejo biti znotraj con nevarnosti naprav z utekočinjenim naftnim plinom.

Jaški podzemnih rezervoarjev s kurilnim oljem ne smejo biti:
– v območju delovanja točilnih naprav za goriva skupine I, II in III,
– v območju delovanja naprav za polnjenje skladiščnih rezervoarjev,
– znotraj vseh ostalih con nevarnosti bencinskega servisa.

Na notranji strani pokrova jaška podzemnega rezervoarja mora biti vidna oznaka vrste goriva, ki se skladišči v rezervoarju. Pokrov jaška mora imeti ključavnico ali drug mehanizem za zaklepanje ter varovalo pred padcem.

Podzemni rezervoar mora imeti dvojno steno in mora biti opremljen s kontrolno napravo, ki z zvočnim in svetlobnim signalom opozori, da rezervoar ne tesni. Za rezervoar z dvojno steno in s prostornino do 100 m3 lovilni bazen ni potreben.

Pri podzemnem rezervoarju so priključni nastavki lahko nameščeni samo na dostopnem delu temena rezervoarja oziroma na pokrovu vstopne odprtine rezervoarja.

Polnjenje podzemnih rezervoarjev z gorivi skupine I, II in III se lahko izvaja samo z uporabo preko centralne polnilne omare.

Priključki gibkih polnilnih cevi na priključke stalne napeljave bencinskega servisa morajo biti neprepustni. Priključki morajo biti izven časa polnjenja zaprti s pokrovi, ki zagotavljajo popolno tesnost. Priključki morajo biti iz neiskrečih materialov. Vsi priključki morajo biti zavarovani pred nepooblaščenim dostopom.

Vsi rezervoarji morajo imeti vgrajena varovala pred prepolnitvijo. Varovala dovoljujejo prost pretok goriv do nivojev, ki ustrezajo 95 vol % prostornine rezervoarja in popolnoma zaprejo dotok goriv pri dosegu nivoja, ki ustreza 97 vol % prostornine rezervoarja. Obstajati mora možnost, da gorivo iz polnilne cevi odteče v rezervoar kljub popolnoma zaprtemu varovalu pred prepolnitvijo.

Rezervoarji morajo imeti vstopno ali kontrolno odprtino za vstop v rezervoar oziroma njegov pregled. Vstopne odprtine morajo imeti svetel premer 600 mm. Kontrolna odprtina za video nadzor notranjosti rezervoarja mora imeti svetli premer vsaj 120 mm. Kontrolne odprtine za video nadzor notranjosti rezervoarja morajo biti na razdaljah 2,0 m.

Podzemni cevovodi za pretakanje goriva morajo biti iz za goriva neprepustnega materiala, zaščiteni pred korozijo in brez razstavljivih zvez. Položeni morajo biti 0,8 m pod površino zemljišča. Pred mehanskimi poškodbami morajo biti zavarovani z 0,15 m debelo plastjo finega materiala.

(1) Na bencinskem servisu se lahko skladiščijo tekoča goriva v nadzemnih rezervoarjih z dvema stenama, ki se vgradijo v popolnoma zaprta ohišja. Rezervoarji morajo biti opremljeni s kontrolnimi napravami, ki z zvočnimi in svetlobnimi signali opozorijo na iztekanje skladiščene tekočine zaradi netesnosti rezervoarjev.
(2) Največja dovoljena kapaciteta rezervoarja za posamezno vrsto goriva znaša 50 m3. Od objektov, kjer se nahajajo ljudje in sosednjih zemljišč, morajo biti oddaljeni vsaj 5,0 m. Če so sosednji objekti objekti s povečano požarno obremenitvijo (>1000 MJ/m2) ali se v njih nahaja več kot 50 ljudi, je potrebno upoštevati odmike, navedene v predpisih o varstvu pred požarom za tovrstne objekte.

Vsak nadzemni rezervoar mora imeti svoje lastno ohišje. Sosednja nadzemna rezervoarja imata lahko skupno steno ohišja. Stene in tla ohišja nadzemnega rezervoarja morajo biti izdelani iz vsaj 0,15 m debelega armiranega betona, ki vzdrži predvideni reducirani tlak eksplozije v rezervoarju.

Ohišje nadzemnega rezervoarja mora zagotoviti požarno zaščito rezervoarja. Streha ohišja mora biti izdelana iz lahkega materiala, da deluje kot odprtina za sprostitev tlaka eksplozije in preprečuje nabiranje deževnice v prostoru okoli rezervoarja.

Med ohišjem in rezervoarjem mora biti vsaj 0,8 m prostora, da je omogočen nadzor in vzdrževanje rezervoarja ter priključene opreme. Med rezervoarjem in ohišjem mora biti vsaj 0,1 m prostora, če je prostor zasut s peskom. Nadzor zasutega rezervoarja se opravlja na enak način kot nadzor podzemnega rezervoarja.

Vse odprtine na nadzemnem rezervoarju morajo biti nad maksimalnim dovoljenim nivojem goriva.

(1) Zaprt prostor okoli rezervoarja mora biti prisilno prezračevan s kapaciteto 0,3 m3/min/m2, vendar ne z manj kot 4 m3/min. Prezračevanje mora biti stalno ali pa ga mora samodejno vklopiti detektor hlapov goriva. V primeru izpada prisilnega prezračevanja se mora samodejno izklopiti sistem za točenje goriva iz tega rezervoarja.
(2) Odprtine odsesovalnih kanalov morajo biti največ 0,3 m od tal. Prezračevanje se mora vršiti preko strehe.
(3) Prezračevanje ni potrebno, če je prostor okoli rezervoarja zasut s peskom. Vse armature rezervoarja morajo biti kljub zasutju rezervoarja stalno dostopne.

V zračnem prostoru med nadzemnim rezervoarjem in ohišjem mora biti vgrajen senzor za odkrivanje nevarnih koncentracij hlapov goriv, ki pri dosegu 25% spodnje eksplozivne meje sproži zvočni in svetlobni signal na delovnem mestu bencinskega servisa, od koder se opravlja nadzor oziroma v nadzornem centru bencinskega servisa brez osebja.

V prostoru z nadzemnim rezervoarjem mora biti vgrajen senzor za prisotnost vode, če je ohišje z rezervoarjem postavljeno na mestu, kjer bi lahko prišlo do vdora vode.

Cevne instalacije od nadzemnega rezervoarja do točilnih naprav morajo biti položene pod vozno površino bencinskega servisa.

(1) Nadzemni cevovodi ne smejo imeti razstavljivih zvez med črpalno enoto za pogonsko gorivo in zapornim ventilom, ki ga krmili točilna naprava.
(2) Nadzemni cevovodi morajo biti zavarovani pred toplotnim sevanjem tako, da temperatura goriva ne more preseči 50 ºC.

(1) Ohišje točilne naprave mora vzdržati pričakovane mehanske obremenitve, staranje in vplive ognja. Pokrovi ohišja točilne naprave se smejo odpreti le s pomočjo orodja ali ključa.
(2) Točilne naprave morajo biti izdelane v skladu z veljavnim standardom za točilne naprave.

(1) Točilne pipe za iztekanje goriv morajo imeti vgrajene avtomatske zaporne ventile za zaustavitev točenja goriv, ko so rezervoarji vozil polni.
(2) Med gibko cevjo in točilno pipo za iztekanje goriv mora biti vgrajen protilomni ventil.

Z vgradnjo plamenskih zapor v vse cevovode s hlapi goriv skupin I, II ali III je potrebno preprečiti vdor plamena v rezervoar in obenem zagotoviti pretok hlapov.

Rezervoarji morajo biti opremljeni z napravami, ki preprečujejo nastajanje podtlakov in nadtlakov v notranjosti rezervoarjev.

(1) Prezračevalni vodi rezervoarjev morajo biti narejeni iz materialov, ki so odporni proti hlapom skladiščenih tekočin, staranjem, vplivom plamena in morajo biti tako trdni, da ohranjajo obliko.
(2) Prezračevalni vodi rezervoarjev, ki so izvedeni izven zemlje, morajo biti kovinski. Speljani morajo biti tako, da izstopajoče eksplozivne zmesi zraka in hlapov goriv ne ogrožajo življenja in zdravja oseb, ki so prisotne na bencinskem servisu. Izstopne odprtine prezračevalnih vodov rezervoarjev z gorivi skupine I, II ali III oziroma z dizelskim gorivom ali kurilnim oljem, morajo biti najmanj 4,0 m nad nivojem zemljišča.
(3) Pri skupni postavitvi prezračevalnih vodov morajo biti izpustne odprtine prezračevalnih vodov rezervoarjev z dizelskim gorivom ali kurilnim oljem postavljene najmanj 0,5 m višje od izpustnih odprtin prezračevalnih rezervoarjev z gorivi skupine I, II ali III.

Izpustne odprtine prezračevalnih vodov rezervoarjev se morajo končati vsaj 2,0 m od zidu z odprtinami kateregakoli objekta bencinskega servisa.

Svetli premer prezračevalnega voda mora znašati približno polovico svetle širine polnilne cevi. Če je največja dovoljena kapaciteta polnjenja rezervoarjev do 1200 l/min, mora znašati najmanjši svetli premer prezračevalnega voda najmanj 40 mm.

Več rezervoarjev ima lahko skupni prezračevalni vod, če se v njih skladiščijo goriva istega nevarnostnega razreda.

(1) Prezračevalni vodi rezervoarjev ne smejo imeti vgrajenih zapornih armatur.
(2) V prezračevalnih vodih morajo biti vgrajeni dihalni ventili in plamenske zapore.

Pri polnjenju skladiščnih rezervoarjev bencinskega servisa in točenju goriv v rezervoarje vozil je potrebno zadostiti zahtevam o dovoljenih mejnih vrednostih emisij hlapnih organskih spojin v zrak.

Oprema za polnjenje rezervoarjev na bencinskih servisih in točenje goriv razreda I, II ali III v rezervoarje vozil mora zagotavljati, da ciljna vrednost letnih izgub ne presega predpisanih vrednosti.

(1) Polnjenje rezervoarjev se mora izvajati v zaprtem sistemu pretakanja goriv.
(2) Prezračevalni vodi rezervoarjev, ki so speljani na prosto, razen odprtin, ki jih določajo varnostne zahteve, morajo biti med pretakanjem goriva iz avtocisterne zaprti.

Pri odvajanju tehnoloških odpadnih voda iz površin iz 11. člena tega pravilnika je potrebno zagotoviti, da se odpadne vode pred izpustom izven območja bencinskega servisa odvajajo po predpisano izvedeni tehnološki kanalizaciji in preko predpisanih čistilnih naprav za odstranjevanje mineralnih olj in bencina (v nadaljnjem besedilu: lovilci olj), katerih čistilni učinek mora biti v skladu zakonskimi določili za odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje ali neposredno v vode.

Lovilec olj, preko katerega se odvajajo tehnološke odpadne vode iz bencinskega servisa, mora biti izveden in mora obratovati v skladu z zakonskimi določili ter zahtevami o emisijah pri odvajanju tehnološke odpadne vode iz bencinskih servisov. Velikost in pretočna kapaciteta lovilca olj se opiše in določi v projektni dokumentaciji bencinskega servisa.

Vstopne odprtine kanalizacije za odvod fekalnih in padavinskih vod se ne smejo nahajati v conah eksplozijske nevarnosti.

Bencinski servis lahko obratuje le pod stalnim nadzorom. Za stalni nadzor se šteje, če je med obratovanjem bencinskega servisa prisotno osebje oziroma če so točilne naprave na bencinskem servisu daljinsko nadzorovane z video napravami iz stalno zasedenega nadzornega mesta. Nadzorno mesto mora biti organizirano v skladu s pravilnikom o pogojih za izvajanje požarnega varovanja. Pravna oseba mora imeti pripravljene postopke v skladu s pravilnikom o pogojih za izvajanje požarnega varovanja.

Na bencinskih servisih brez osebja je dovoljena le namestitev točilnih naprav, ki so prirejene tovrstni uporabi.

Točilna naprava na bencinskih servisih v režimu »bencinski servis brez osebja«, mora biti oddaljena vsaj 5,0 m od objekta za zaposleno osebje bencinskega servisa in 10,0 m od skladišča jeklenk utekočinjenega naftnega plina ter mora biti vidno (svetlobno) označena.

Na območju delovanja točilnih naprav na bencinskem servisu brez osebja mora biti dobro vidna, lahko dosegljiva in razumljivo označena naprava za alarmiranje, ki omogoča neposredno alarmiranje stalno zasedenega nadzornega centra. Naprava za alarmiranje mora biti pod steklenim pokrovom.

Pri vsaki točilni napravi na bencinskem servisu brez osebja mora biti jasno vidna tipka »STOP«, izdelano v skladu s standardom SIST EN 54, 11. del 2001, za izklopitev točilne naprave.

Točilna naprava, ki je nameščena na bencinskem servisu brez osebja, sme delovati le v funkciji sesanja goriva iz rezervoarja. Uporaba tlačne črpalke za prečrpavanje goriva iz rezervoarja do točilne naprave ni dovoljena.

Točilna pipa točilne naprave na bencinskem servisu brez osebja ne sme imeti zaskočnega elementa.

Točilne naprave na bencinskih servisih brez osebja morajo izklopiti motor sesalne črpalke najkasneje 6 minut po začetku točenja goriva. Na točilni napravi mora biti dobro vidno opozorilo o časovni omejitvi točenja goriva.

Ob upoštevanju omejitve iz prejšnjega člena smejo točilne naprave na bencinskih servisih brez osebja omogočati le točenje do 60 l goriva skupine I, II ali III oziroma do 450 l dizelskega goriva. Po preteku 6 minut ali iztočenih 60 l oziroma 450 l goriva se mora točenje goriv samodejno ustaviti.

Krmiljenje točilne naprave na bencinskem servisu brez osebja mora biti izdelano v izvedbi najvišje kategorije po veljavnem standardu za dele krmilnih sistemov v zvezi z varnostjo, kar pomeni, da se mora v primeru odpovedi varnostnih omejitev iz 72. in 73. člena tega pravilnika točilna naprava takoj samodejno izklopiti. Skladnost z zahtevami standarda za dele krmilnih sistemov v zvezi z varnostjo dokazuje dobavitelj z izjavo o skladnosti.

Pri vsaki točilni napravi na bencinskem servisu brez osebja mora biti navodilo za uporabo v več jezikih, ki je dobro vidno in lahko razumljivo. Vsebovati mora navodilo varnem načinu uporabe točilne naprave in navodilo o pravilni reakciji v primeru nezgode.

Prekinitvi delovanja video nadzora mora slediti takojšna prekinitev delovanja vseh točilnih naprav na bencinskem servisu brez osebja.

Območja delovanja točilnih naprav za utekočinjeni naftni plin se lahko prekrivajo z območji delovanja točilnih naprav za tekoča goriva skupin I, II ali III oziroma za dizelsko gorivo ali kurilno olje.

Točilne naprave za utekočinjeni naftni plin se lahko postavijo znotraj območij delovanja točilnih naprav za tekoča goriva skupine I, II ali III oziroma za dizelsko gorivo ali kurilno olje.

Nadzemni ali podzemni rezervoarji za utekočinjeni naftni plin morajo biti postavljeni izven območij delovanja točilnih naprav za tekoča goriva. Podzemni rezervoarji utekočinjenega naftnega plina ne smejo ležati pod vozno površino bencinskega servisa.

Točilna naprava utekočinjenega naftnega plina mora imeti vgrajeno hitro dosegljivo in stalno dostopno stikalo za izklop v sili, ki prekine električni tok v celotni električni instalaciji, razen za splošno razsvetljavo.

Točilna naprava za utekočinjeni naftni plin mora biti postavljena na prostem in ne sme biti postavljena v poglobljenem delu zemljišča.

Točilna naprava utekočinjenega naftnega plina se ne sme postavljati v conah nevarnosti 1 okrog rezervoarjev in črpalk za utekočinjeni naftni plin. Črpalke za transport utekočinjenega naftnega plina so lahko postavljene v conah nevarnosti okrog rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin.

Cone nevarnosti 1 in 2 okrog rezervoarjev in črpalk za utekočinjeni naftni plin ne smejo segati na vozne površine bencinskega servisa.

Cone nevarnosti okrog rezervoarjev in črpalk za utekočinjeni naftni plin se ne smejo prekrivati z ostalimi conami nevarnosti.

(1) V conah nevarnosti naprav za utekočinjeni naftni plin ne sme biti nobenih odtokov in odprtin do podzemeljskih prostorov, kot so kleti, kinete, jaški in kanali, ki niso sestavni del točilnih naprav za utekočinjeni naftni plin in naprav, ki so namenjene skladiščenju utekočinjenega naftnega plina.
(2) Minimalna razdalja do odtokov in odprtin podzemeljskih prostorov, ki niso plinotesne izvedbe, mora znašati vsaj 5,0 m.

(1) Točilna pipa za utekočinjeni naftni plin mora avtomatsko prekiniti pretok utekočinjenega naftnega plina, če točilna pipa izpade iz polnilne odprtine vozila. Pred avtomatsko točilno pipo mora biti vgrajen protilomni ventil. Pred gibko polnilno cevjo s točilno pipo mora biti vgrajen ročni zaporni ventil.
(2) Točilne pipe morajo omogočati točenje utekočinjenega naftnega plina le ob pravilno nameščeni točilni pipi na vstopno odprtino plinskega rezervoarja vozil. Samopostrežno točenje je dovoljeno samo s točilnimi pipami, ki omogočajo točenje le v primeru trdnega in plinotesnega spoja točilne pipe z ustjem rezervoarja vozila.

(1) Na bencinskem servisu je možno postaviti nadzemne rezervoarje utekočinjenega naftnega plina s skupno prostornino do15 m3.
(2) Med nadzemnim rezervoarjem utekočinjenega naftnega plina velikosti nad 5 m3 in:
– objekti bencinskega servisa, kjer se nahajajo ljudje,
– prometnimi površinami bencinskega servisa ter
– mejo sosednjega zemljišča,
mora biti razdalja vsaj 15 m, če rezervoar ni obdan z varovalnim zidom. Za rezervoarje utekočinjenega naftnega plina s prostornino do 5 m3 znaša ta razdalja 3,0 m.
(3) Rezervoar utekočinjenega naftnega plina s prostornino nad 5 m3, ki ni obdan z varovalnim zidom, mora biti ograjen z vsaj 2,0 m visoko žično ograjo, postavljeno na razdalji najmanj 5,0 m od rezervoarja, oziroma na razdalji 1,0 m od rezervoarja s prostornino do 5,0 m3. Tla znotraj ograje ne smejo biti obrasla s travo in rastlinjem. V ograjenem delu se ne smejo nahajati druge gorljive ali nevarne snovi.
(4) Če je nadzemni rezervoar obdan z minimalnim požarno odpornim zidom REI 120, ki je vsaj 0,5 m višji od temena rezervoarja, so razdalje iz prvega odstavka tega člena 5,0 m oziroma 1,5 m. Varovalni zid mora biti oddaljen od rezervoarja vsaj 1,0 m in mora vzdržati reducirani tlak eksplozije.

Gibka točilna cev za utekočinjeni naftni plin mora biti dolga vsaj 3,0 m in ne sme biti daljša od 5,0 m. Ustrezati mora zahtevam standardov o tlačni trdnosti, elektrostatični prevodnosti in kemični obstojnosti.

(1) Vsa plinska instalacija mora biti izdelana, preizkušena in vzdrževana v skladu z zahtevami veljavnih predpisov in standardov.
(2) Za vse vgrajene elemente točilnih naprav za točenje utekočinjenega naftnega plina morajo biti izdane izjave oziroma certifikati o skladnosti.

Na bencinskem servisu je lahko v podzemnih rezervoarjih skladiščenih do 30 m3 utekočinjenega naftnega plina. Odprtina prezračevalne cevi varnostnega ventila podzemnega rezervoarja mora biti vsaj 2,0 m nad površjem.

Med rezervoarjem za utekočinjeni naftni plin in njegovimi polnilnimi priključki ter točilnimi napravami, vstopnimi jaški podzemnih rezervoarjev za tekoča goriva ali polnilno omaro tekočih goriv, mora biti razdalja vsaj 7,5 m.

(1) Med točilnimi napravami za utekočinjeni naftni plin in centralno polnilno omaro za tekoča goriva oziroma jaški podzemnih rezervoarjev za tekoča goriva mora biti razdalja vsaj 7,5 m.
(2) Dopustno je skladiščenje in preskrba motornih vozil z zemeljskim plinom in bioplinom skladno s standardom za bencinske servise za z zemeljskim plinom gnana motorna vozila.

Interni servis za točenje goriv mora biti lociran v sklopu zaprtega področja uporabnika internega servisa za točenje goriv, ki ima v lasti to zaprto področje, ali gradbišča.

Na internem servisu za točenje goriv se lahko skladišči le dizelsko gorivo v podzemnih ali v nadzemnih rezervoarjih.

Za postavitev podzemnih rezervoarjev veljajo enake zahteve kot pri bencinskih servisih za javno uporabo.

(1) Nadzemni rezervoar ima lahko do 40 m3 prostornine in je lahko premičen.
(2) Nadzemni rezervoar ima lahko dve steni z vgrajeno kontrolno napravo, ki z zvočnim in svetlobnim signalom opozori na netesnost rezervoarja. Če ima nadzemni rezervoar eno steno, mora biti postavljen v lovilni bazen. Lovilni bazen ne sme imeti vgrajenega odtoka.

Ploščad, ki je namenjena polnjenju nadzemnega rezervoarja oziroma točenju goriva v rezervoarje vozil, mora biti ustrezne velikosti glede na območji delovanja. Tlak ploščadi mora biti narejen iz za dizelsko gorivo neprepustnega materiala. Ploščad mora imeti vgrajen lovilni jašek.

Interni servis za točenje goriv z nadzemnim rezervoarjem mora biti – merjeno od sten rezervoarja – od stavb oddaljen vsaj 10,0 m, od javnih cest in od mej gradbišča vsaj 9,0 m ter od lokalnih poti znotraj gradbišča vsaj 3,0 m.

Premični interni servis za točenje goriv mora biti postavljen na utrjenem zemljišču, ki ni na poplavnem področju in mora biti trdno povezan s podlago. Za ta namen se lahko zgradi betonsko ploščad, na katero so podstavki rezervoarja fiksno pritrjeni.

Premični interni servis za točenje goriv mora biti zavarovan pred naleti vozil oziroma delovnih strojev s postavitvijo na vsaj 0,15 m visoko ploščad ali zaščiten z drugimi gradbenimi elementi, ki zagotavljajo enako stopnjo zaščite pred naleti vozil.

Na internem servisu za točenje goriv mora odgovorna oseba opraviti vsakodnevni nadzor nepoškodovanosti vgrajenih naprav.

Pri točilni napravi na internem servisu za točenje goriv mora biti jasno vidna tipka »STOP« za zasilni izklop točilne naprave.

Točilne naprave, ki so nameščene na internih servisih za točenje goriv, smejo delovati le v funkciji sesanja goriva iz rezervoarja. Uporaba tlačne črpalke za prečrpavanje goriva iz rezervoarja do točilne naprave ni dovoljena.

Točilne pipe točilnih naprav na internih servisih za točenje goriv ne smejo imeti zaskočnih mehanizmov.

Aktiviranje točilne naprave na internem servisu za točenje goriv je mogoče le z uporabo posebne kartice ali ključa. Uporabniki internega servisa za točenje goriv morajo biti za delo s točilnimi napravami ustrezno usposobljeni.

(1) Cone nevarnosti je možno zmanjšati s konstrukcijskimi in/ali gradbenimi ukrepi, ki preprečujejo širjenje eksplozivnih zmesi plina/hlapov z zrakom.
(2) Vrste zaščitnih ukrepov za preprečitev eksplozije se določajo glede na definirane cone nevarnosti.
(3) Meje con nevarnosti ne smejo segati na sosednja zemljišča.
(4) Za ukrepe protieksplozijske zaščite veljajo zahteve veljavnih predpisov s področja protieksplozijske zaščite.

(1) Cona nevarnosti 0 je v notranjosti podzemnih rezervoarjev za tekoča goriva skupine I, II ali III in v notranjosti cevovodov za polnjenje rezervoarjev, za vračanje hlapov, prezračevalnih vodov, armatur ter delov naprav, ki niso stalno napolnjene s temi gorivi, kot je določeno s sliko 4, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(2) Cona nevarnosti 1 je v notranjosti jaškov rezervoarjev z gorivi skupine I, II ali III v primeru polnjenja preko centralnih polnilnih omar in v okolici izpustnih odprtin prezračevalnih vodov v primeru zaprtega sistema pretakanja z vgrajenim dihalnim ventilom v prostoru okrog teh elementov v radialni oddaljenosti 0,5 m, kot je določeno s sliko 5, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(3) Cona nevarnosti 1 je v notranjosti jaškov s črpalkami za zaprt sistem pretakanja goriv skupine I, II ali III, razdelilnih jaškov in ostalih podzemeljskih prostorov, ki se nahajajo v območjih delovanja točilnih naprav za tekoča goriva skupine I, II ali III.
(4) Cona nevarnosti 2 je v okolici jaškov s polnilnimi armaturami podzemnih rezervoarjev za tekoča goriva skupine I, II ali III v prostoru z višino 0,8 m nad tlemi in radialne oddaljenosti 2,0 m od roba jaškov.
(5) Cona nevarnosti 1 je v notranjosti podzemnih rezervoarjih za dizelsko gorivo in kurilno olje pod pogojem, da je temperatura goriva nižja od 30 °C, in v notranjosti cevovodov, armatur in delov naprav, ki niso stalno napolnjene s tem gorivom, kot je določeno s sliko 6, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(6) Cona nevarnosti 2 je v okolici izpustnih odprtin prezračevalnih vodov iz rezervoarjev za dizelsko gorivo in kurilno olje v prostoru radialne oddaljenosti 0,5 m in v notranjosti jaškov s polnilnimi priključki, kot je določeno s sliko 5, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(7) Cona nevarnosti 1 je v notranjosti centralne polnilne omare v primeru ustrezno izvedenega naravnega prezračevanja, kot je določeno s sliko 7, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(8) Cona nevarnosti 2 je med pretakanjem goriva skupine I, II ali III v prostoru z višino 0,8 m nad tlemi in radialne oddaljenosti 4,0 m okoli centralne polnilne omare, kot je določeno s sliko 8, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(9) Cona nevarnosti 0 je v notranjosti cevovodov za vračanje hlapov pri točilnih napravah goriv skupine I, II ali III.
(10) Cona nevarnosti 1 je v notranjosti ohišij s črpalkami in razvodnimi armaturami točilnih naprav za goriva skupine I, II ali III, kot je določeno s slikama 9 in 10, ki sta kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(11) Cona nevarnosti 2 je prostor okrog ohišij točilnih naprav za goriva skupine I, II ali III z višino 1,0 m in z radialno oddaljenostjo 0,2 m, ki se nato od višine 0,5 m pod kotom razteza do razdalje 4,0 m od dela ohišja točilne naprave z gibkimi cevmi, kot je določeno s slikama 9 in 10, ki sta kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(12) Cona nevarnosti 2 je v notranjosti ohišij točilnih naprav za dizelsko gorivo in kurilno olje, kot je določeno s sliko 11, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(13) Cona nevarnosti 2 je v notranjosti dela ohišij točilnih naprav, kjer so nameščene gibke cevi in točilne pipe za točenje tekočih goriv, kot je določeno s slikama 9 in 10, ki sta kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(14) Cona nevarnosti 0 je v jaških, kanalih in lovilcu olj sistema za odvajanje tekočin s površin, opredeljenih v 11. členu, kot je določeno s sliko 12, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(15) Cona nevarnosti 2 je do razdalje 0,5 m okoli odprtin sistema za odvajanje tekočin s površin, opredeljenih v 11. členu, kot je določeno s sliko 12, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(16) Cone nevarnosti ne obstajajo, če so vse vstopne odprtine do kabelske kanalizacije v conah nevarnosti hermetično zatesnjene s kitom, ki je trajno odporen na vplive goriv.
(17) Cona nevarnosti 0 je v notranjosti avtocisterne in cevi za povratek hlapov goriv skupine I, II ali III, kot je določeno s slikama 13 in 14, ki sta kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(18) Cona nevarnosti 1 je prostor v oddaljenosti 0,3 m okoli sten avtocisterne z gorivi skupine I, II ali III in sega do tal vendar le v primeru, da se na pretakališču bencinskega servisa ne odpira pokrovov cisterne, kot je določeno s slikama 13 in 14, ki sta kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(19) Cona nevarnosti 1 iz prejšnjega odstavka je v primeru, da se na pretakališču bencinskega servisa opravlja jemanje vzorcev skozi vstopne odprtine posameznih prekatov avtocisterne, povečana za prostor z višino 2,3 m nad zgornjo steno avtocisterne in širino 2,0 m (1,0 m na vsako stran od osi avtocisterne), kot je določeno s slikama 13 in 14, ki sta kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(20) Cona nevarnosti 2 je prostor, ki sega od omarice s priključki za polnjenje rezervoarjev bencinskega servisa z gorivi skupine I, II ali III in vračanje hlapov avtocisterne (simetrično) na vse strani v višini 1,25 m do radialne oddaljenosti 2,0 m in se od tam pod kotom znižuje do tal, ki jih doseže na razdalji 4,0 m, kot je določeno s slikama 13 in 14, ki sta kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(21) Cona nevarnosti 2 je v notranjosti zaklenjenega zbiralnika za odpadno motorno olje. Cona nevarnosti 1 je v notranjosti nezaklenjenega zbiralnika za odpadno motorno olje.
(22) Cona nevarnosti 1 je v okolici vseh možnih izhodnih odprtin rezervoarja utekočinjenega naftnega plina s prostornino do 5 m3 do radialne razdalje 1,0 m oziroma za rezervoarje s prostornino nad 5 m3 do radialne razdalje, ki jo določajo karakteristike varnostnih ventilov, kot je določeno s sliko 15, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(23) Cona nevarnosti 2 je v prostoru okoli rezervoarja utekočinjenega naftnega plina s prostornino do 5 m3, ki se tangencialno dotika cone nevarnosti 1 rezervoarja in sega do tal na razdalji 3,0 m oziroma za večje rezervoarje do oddaljenosti, ki jo določa velikost vgrajenega varnostnega ventila, kot je določeno s sliko 15, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(24) Cona nevarnosti 2 je v notranjosti rezervoarja utekočinjenega naftnega plina v primeru, ko je rezervoar pod atmosferskim tlakom.
(25) Cona nevarnosti 1 je pri pretakanju utekočinjenega naftnega plina v prostoru do radialne razdalje 3,0 m okoli priključka gibke cevi.
(26) Cona nevarnosti 2 je pri pretakanju utekočinjenega naftnega plina v prostoru, ki se širi tangencialno na cono nevarnosti 1 okoli priključka gibke cevi in sega do tal na razdalji 9,0 m, kot je določeno s sliko 16, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(27) Cona nevarnosti 1 je v notranjost ohišja točilne naprave za utekočinjeni naftni plin, kot je določeno s sliko 17, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(28) Cona nevarnosti 2 je v okolici ohišja točilne naprave za utekočinjeni naftni plin v višini točilne naprave z armaturami do radialne razdalje 0,2 m in se od te razdalje širi od višine 0,5 m pod kotom do tal, ki jih doseže na razdalji 6,0 m, kot je določeno s sliko 17, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(29) Cona nevarnosti 2 je v notranjosti skladiščnega prostora z jeklenkami utekočinjenega naftnega plina do 10 kg v celotni višini skladiščnega prostora ter se širi v višini 1,0 m do razdalje 5,0 m okoli odprtin skladišča, kot je določeno s slikama 18 in 19, ki sta kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(30) Cona nevarnosti 0 je v notranjosti nadzemnega rezervoarja z gorivom skupine I, II ali III.
(31) Cona nevarnosti 1 je v notranjosti nezasutega lovilnega bazena nadzemnega rezervoarja za gorivo skupine I, II ali III v primeru kontrolirane ventilacije v odsesovalnem kanalu.
(32) Cona nevarnosti 1 je pri zaprtem sistemu pretakanja in vgrajenem dihalnem ventilu v okolici izpustnih odprtin prezračevalnih vodov nadzemnega rezervoarja z gorivi skupine I, II ali III v radialni razdalji 0,5 m.
(33) Cona nevarnosti 1 je na internem bencinskem servisu za točenje goriva v notranjosti nadzemnega rezervoarja z dizelskim gorivom, kot je določeno s sliko 20, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(34) Cona nevarnosti 1 je na internem bencinskem servisu za točenje goriva v notranjosti lovilnega bazena nadzemnega rezervoarja za dizelsko gorivo.
(35) Cona nevarnosti 2 je okoli vseh odprtin nadzemnega rezervoarja za dizelsko gorivo do radialne razdalje 0,5 m in se širi do tal. V primeru, da cona nevarnosti zadene na zunanjo površino rezervoarja, se cona nevarnosti širi ob rezervoarju do razdalje 0,5 m.

(1) V prodajalni in v ločenih (priročnih) skladiščih se lahko skladiščijo in prodajajo živila in pijače ter kosovni izdelki široke potrošnje, vnetljive tekočine in plini, maziva, olja, sredstva proti zmrzovanju, artikli avto kozmetike in podobno.
(2) Vnetljive tekočine so lahko v prodajalni le, če:
– so shranjene v originalni nepoškodovani embalaži na predvidenih prostorih, policah ali regalih,
– so razstavljene v prirejenih regalih z dvignjenimi robovi polic,
– z njihovo postavitvijo niso oteženi ali onemogočeni prehodi in dostopi do električne opreme in gasilske opreme,
– so razstavljene vsaj 0,2 m od električnih in drugih instalacij oziroma vsaj 0,75 m od svetilk in drugih električnih in grelnih naprav,
– so razstavljene tako, da je možno gašenje v primeru požara.

(1) Dovoljene količine vnetljivih tekočin in pločevink razpršilcev so:
– do 200 l vnetljivih tekočin skupine I, II ali III, če se hranijo v sklopu prodajalne, vendar ne več kot 20l l v skupini posod na enem mestu v sklopu prodajalne in pod pogojem, da so oddaljene od ostalega blaga vsaj 0,5 m;
– do 200 pločevink razpršilcev, ki vsebujejo vnetljive potisne pline pod pogojem, da so postavljene na enem mestu v sklopu prodajalne in da so oddaljene od ostalega blaga vsaj 0,5 m;
– vnetljive tekočine skupine I, II ali III se smejo skladiščiti v posebnem prostoru v količini do 1000 l, če so zidovi požarno odporni vsaj REI 90, da je pod iz materiala, ki ne iskri in da je streha iz lahkega materiala (z največjo težo strešne konstrukcije 50 kg/m2).
(2) Posode z vnetljivimi tekočinami morajo biti vidno označene z imenom tekočine in s simbolom za nevarnost. Posode in pločevinke razpršilcev z vnetljivimi tekočinami ali plini ne smejo biti izpostavljene sončnemu sevanju in ne smejo biti skladiščene ob vhodih ali drugih odprtinah prostora.

Električna instalacija in oprema na bencinskih servisih morata biti projektirani in izdelani ter vgrajeni v skladu z veljavnimi predpisi.

Električne instalacije z električno opremo v conah nevarnosti morajo biti projektirane in izdelane v skladu s posebnimi predpisi in standardi za protieksplozijsko zaščito.

Za električno in neelektrično opremo, vgrajeno v conah nevarnosti, morajo biti izdane izjave oziroma certifikati o skladnosti.

Vsi kovinski deli na bencinskih servisih morajo biti medsebojno galvansko povezani in glede na razmere ozemljeni na predpisan način.

Podzemni rezervoarji s pripadajočimi napeljavami se ne smejo uporabiti kot električna ozemljila.

Za električno ozemljilo se morajo uporabljati taki materiali, ki ne povzročajo korozije rezervoarjev in pripadajočih napeljav.

Nad conami nevarnosti ne smejo biti zračni električni vodi.

Splošna osvetlitev površin bencinskega servisa mora biti vsaj 20 lux. Pri nočnem obratovanju bencinskega servisa mora biti področje točenja goriv osvetljeno v skladu z veljavnimi predpisi.

Rezervoarji s pripadajočo tehnološko opremo morajo biti izdelani in vgrajeni tako, da med napravami in zemljo ne more nastati električna napetost.

Zaščito pred blodečimi tokovi je potrebno izvesti v skladu s predpisi, ki urejajo katodno zaščito.

Katodno zaščito rezervoarjev je potrebno izvesti na podlagi ustreznih električnih meritev tal.

Katodno zaščito rezervoarjev je potrebno izvesti na podlagi veljavnih standardov s področja katodne zaščite.

Pred ločitvijo cevovodov se mora izvesti električna premostitev mesta ločitve.

Polnjenje rezervoarjev z gorivi, ki so elektrostatično neprevodna, se mora izvajati na način, da ne nastopajo nevarnosti zaradi elektrostatičnih nabojev.

Pretakanje goriv se sme izvajati le z dovoljenimi hitrostmi, ki so odvisne od premera polnilne cevi skladno s standardom SIST CLC/TR 50404.

Rezervoarji, cevovodi in točilne naprave morajo biti elektrostatično povezani in ozemljeni.
Odvodna upornost proti zemlji mora biti manjša od 10(na 6) (.

Tehnološka kanalizacija, katere notranjost je definirana kot cona nevarnosti 0, mora biti izdelana iz elektrostatično prevodnih materialov.

Gibke cevi za pretok goriv morajo biti izdelane iz za goriva trajno obstojnih in neprepustnih ter elektrostatično prevodnih materialov.

Površine področij, ki so definirane kot cone nevarnosti, morajo biti elektrostatično prevodne. Odvodna upornost tal proti zemlji v conah nevarnosti mora biti manjša od 10(na 8) (.

Materiali, ki se uporabljajo v conah nevarnosti, morajo imeti površinsko odvodno upornost manjšo od 10(na 9) (, merjeno pri 23 °C in 50% relativni vlažnosti. Dovoljena izpostavljena površina uporabljenih elektrostatično neprevodnih materialov je odvisna od vrste cone nevarnosti 0, 1 ali 2.

Pred začetkom pretakanja goriva iz avtocisterne v rezervoar se mora izvesti ustrezna medsebojna povezava avtocisterne z ozemljitvenim sistemom bencinskega servisa.

(1) Nadzemni rezervoarji in ostali nadzemni objekti bencinskega servisa morajo biti povezani s strelovodno napeljavo.
(2) Strelovodna napeljava mora biti izdelana in vgrajena v skladu z veljavnimi predpisi in standardi s področja zaščite pred udarom strele.

Vse električne instalacije, ki so v conah nevarnosti, morajo biti ustrezno zaščitene pred prenapetostjo zaradi udara strele.

(1) Požarne cone nevarnosti za goriva skupine I, II ali III se prekrivajo z eksplozijskimi conami nevarnosti.
(2) Požarne cone nevarnosti za dizelsko gorivo in kurilno olje so enake požarnim conam goriva skupine I, II ali III.

Nosilna konstrukcija objekta za zaposleno osebje mora biti izvedena iz materialov požarne odpornosti minimalno REI 15. Stene in streha kotlovnice s skupno zmogljivostjo nad 50 kW morajo biti požarno odporne najmanj REI 30. Zidovi in strešna konstrukcija objekta za zaposleno osebje morajo biti izdelani iz gradbenih proizvodov odziva na ogenj razreda A1, tla pa iz gradbenih proizvodov odziva na ogenj A1(FL). Če so v objektu za zaposleno osebje tudi drugi prostori s spremljajočo dejavnostjo, je potrebno upoštevati zahteve predpisov o varstvu pred požarom za vse navedene prostore.

Prostori objekta za zaposleno osebje se smejo ogrevati:
– s toplozračnim sistemom,
– s sistemom centralne kurjave s toplo vodo, ki se jo pridobi:
– iz zunanjega toplovodnega omrežja,
– s pečjo za centralno ogrevanje na ekstra lahko kurilno olje,
– s pečjo za centralno ogrevanje na plin,
– s plinskimi stenskimi trošili,
– z električnimi grelci,
– s toplotnimi črpalkami.

Na vidnem mestu ob točilni napravi mora biti napisana telefonska številka nadzornega centra, ki naj jo pokliče uporabnik v primeru požara ali okvare točilne naprave.

(1) Na bencinskih servisih brez osebja je potrebno nad nadzemnimi rezervoarji in nad delujočimi točilnimi napravami namestiti detektorje plamena.
(2) V spremljajočih objektih bencinskega servisa je potrebno namestiti napravo za javljanje požara. Izvedena mora biti popolna zaščita objekta. Avtomatski javljalniki morajo biti vgrajeni v vseh prostorih, razen v prostorih brez požarne obremenitve.
(3) Ročni javljalniki morajo biti vgrajeni na evakuacijskih poteh. Pri glavnem vhodu mora biti ročni javljalnik požara nameščen na zunanji strani objekta z ustrezno IP zaščito.
(4) Zagotovljen mora biti prenos signalov alarma in napake na 24 ur delujočo dežurno mesto preko električno kontroliranih linij.

Nadzemni rezervoar za tekoča ali plinasta goriva mora biti zavarovan pred prekomernim sevanjem zaradi sončnih žarkov in drugih toplotnih virov.

Na vsakem bencinskem servisu morajo biti nameščeni ročni in prevozni gasilniki, ki so odobreni za požarne razrede ABC.

(1) Ob vsaki drugi točilni napravi za tekoča goriva mora biti nameščen ročni gasilnik z učinkovitostjo najmanj 6 gasilnih enot.
(2) Ob točilni napravi za utekočinjeni naftni plin mora biti nameščen ročni gasilnik z učinkovitostjo najmanj 6 gasilnih enot.

Pri polnjenju skladiščnih rezervoarjev bencinskega servisa mora v neposredni bližini stati najmanj en prevozni gasilnik z učinkovitostjo 48 gasilnih enot.

Pri skladiščnem prostoru z do 10‑kilogramskimi jeklenkami utekočinjenega naftnega plina morata biti nameščena najmanj dva ročna gasilnika z učinkovitostjo posameznega gasilnika 6 gasilnih enot.

Na bencinskem servisu mora biti za primer razlitja naftnih derivatov na voljo vsaj 20 kg absorbcijskega sredstva.

V požarnih conah nevarnosti oziroma na požarno ogroženih področjih bencinskega servisa ne sme biti postavljeno/razstavljeno prodajno blago, ki bi zaradi svoje narave ali količine lahko povzročilo ali širilo požar.

Dela v zvezi z obratovanjem, čiščenjem in vzdrževanjem naprav in površin bencinskega servisa, ki so v conah nevarnosti, smejo opravljati le delavci, ki so starejši od 18 let in usposobljeni v skladu s pravilnikom, ki ureja preskus znanja in usposobljenosti delavcev, ki upravljajo z energetskimi napravami, kot za dela in naloge polnilec tehničnih plinov.

Delavci morajo biti poučeni o nevarnostih, o zaščitnih ukrepih in o metodah reševanja.

Pred pričetkom del je potrebno na predpisani varnostni razdalji fizično in z znaki zavarovati področje dela. Cone nevarnosti bencinskega servisa se zaradi del lahko povečajo. Povečane cone nevarnosti zaradi vzdrževalnih del je potrebno določiti pred pričetkom del.

Dela v conah nevarnosti se lahko pričnejo šele po opravljenih pripravljalnih zaščitnih ukrepih. Med opravljanjem del se morajo vzdrževati vsi zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo varno delo in požarno ter eksplozijsko varnost.

Dela v conah nevarnosti se morajo opravljati po postopkih, ki jih urejajo predpisi o protieksplozijski zaščiti.

Vzdrževalna dela v conah nevarnosti in na požarno ogroženih področjih bencinskega servisa se lahko opravljajo le s pisnim dovoljenjem odgovorne osebe po zahtevah predpisa o protieksplozijski zaščiti.

Po zaključku del je potrebno ponovno vzpostaviti predhodno varnostno stanje. Vzpostavitev varnega stanja je potrebno dokumentirati.

Upravljalec ali lastnik bencinskega servisa mora v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod, zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika lovilca olj. Obratovalni dnevnik lovilca olj mora biti izdelan in se mora voditi v skladu s tehničnimi zahtevami ter navodili za obratovanje lovilca olj. Za nadzor nad delovanjem lovilca olj in vodenjem obratovalnega dnevnika lovilca olj skrbi s poslovnikom določena odgovorna oseba.

Po prenehanju obratovanja bencinskega servisa je potrebno rezervoarje, točilne naprave in pripadajočo tehnološko instalacijo zavarovati tako, da ne predstavljajo nevarnosti za okolje, življenje in zdravje zaposlenih ali tretjih oseb.

Vse naprave in cevovode je potrebno izprazniti in očistiti do te mere, da eksplozivna atmosfera ni več prisotna in da ne more več nastajati. Rezervoarje je potrebno ločiti od tehnološke instalacije.

Pred dokončno odstranitvijo je potrebno rezervoarje zaščititi pred nepooblaščenim dostopom.

Na bencinskih servisih se sme polniti goriva le v originalne rezervoarje vozil ter v certificirane prenosne posode.

Naprave za točenje goriva morajo biti izven obratovalnega časa izključene in zaklenjene tako, da jih nepooblaščene osebe ne morejo uporabljati.

Na področju bencinskega servisa ni dovoljeno kajenje in uporaba odprtega ognja, razen na mestih, kjer je z napisom dovoljeno.

Točenje pogonskih goriv je dovoljeno le pri ugasnjenih motorjih vozil in njihovih napravah za dodatno ogrevanje. Vozila morajo biti zavarovana proti premiku.

Za vse naprave, ki se uporabljajo na bencinskem servisu, mora lastnik/najemnik bencinskega servisa hraniti navodila za uporabo na osebju dostopnem mestu.

(1) Na bencinskem servisu mora lastnik oziroma najemnik bencinskega servisa zagotoviti vsakodneven tehničen nadzor brezhibnosti vgrajenih naprav. Za tehnični nadzor mora lastnik oziroma najemnik imenovati odgovorno osebo. Odgovorna oseba mora biti usposobljena v skladu s pravilnikom, ki ureja preskus znanja in usposobljenosti delavcev, ki upravljajo z energetskimi napravami, kot za dela in naloge upravljanja črpalnih naprav.
(2) Kontrola brezhibnosti vgrajenih naprav bencinskega servisa se lahko izvaja vsake 3 dni, če je izveden daljinski nadzor naprav.

Na bencinskih servisih je možno plačevanje goriv tudi s prenosnim telefonom pod pogoji iz študij požarne varnosti.

Med nevihto ni dovoljeno pretakanje goriva iz avtocisterne v rezervoarje.

Na bencinskem servisu morajo biti na vidnih mestih ogroženega področja v skladu s predpisi, ki urejajo znake, nameščeni opozorilni znaki, znaki obveznosti ter znaki ali napisi za prepoved, ki opozarjajo na:
– prepovedano uporabo odprtega ognja;
– prepovedano točenje goriva pri delujočem motorju ali delujočem dodatnem ogrevnem agregatu;
– prepovedano točenje goriva v necertificirane prenosne posode;
– prepovedano pretakanje goriva v skladiščne rezervoarje brez uporabe zaprtega sistema pretakanja;
– prepoved dostopa za nepooblaščene osebe;
– eksplozivno snov;
– vnetljivost;
– obvezno uporabo neiskrečega orodja;
– uporabo mobilnih telefonov le pod posebnimi pogoji izven con nevarnosti.

Bencinske servise, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, je potrebno uskladiti z zahtevami tega pravilnika v primeru izvedbe večjih rekonstrukcij oziroma najkasneje v roku 20 let po uveljavitvi tega pravilnika, vendar morajo ves čas obratovanja ustrezati predpisom, po katerih so bili zgrajeni.

Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91) in Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71 in 23/71), se z dnem uveljavitve tega pravilnika ne uporabljata za bencinske servise.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o gradnji postaj za preskrbo motornih vozil z gorivom in o uskladiščevanju in pretakanju goriva (Uradni list SFRJ, št. 27/71).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.