Na podlagi 83. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/98) in 161.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za pravosodje v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o poravnavanju v kazenskih zadevah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Cilj poravnavanja je sklenitev sporazuma, ki vsebuje določeno moralno ali materialno zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca in je dosežen v postopku poravnavanja, ki je določen s tem pravilnikom.
2. člen
Udeleženci v postopku poravnavanja so osumljeni storilec kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: osumljenec), oškodovanec in poravnalec. Stranki postopka poravnavanja sta osumljenec in oškodovanec.
3. člen
Postopek poravnavanja in vsebina sporazuma sta zaupne narave, če je to potrebno za varstvo tajnosti, za katero zakon tako določa, varstvo javnega reda, morale, varstvo osebnega in družinskega življenja osumljenca oziroma oškodovanca, koristi mladoletnega osumljenca oziroma oškodovanca ali če bi po mnenju poravnalca javnost škodovala interesom pravičnosti.
4. člen
Če je v postopku kot stranka udeležen mladoletnik, morajo biti v postopku poravnavanja prisotni starši ali drug zakoniti zastopnik, lahko pa je prisoten tudi predstavnik pristojnega centra za socialno delo ali oseba, ki si jo mladoletnik sam izbere in ji zaupa.
5. člen
Poravnalec je oseba, ki je imenovana za poravnalca na način in pod pogoji, določenimi s tem pravilnikom.
II. SEZNAM PORAVNALCEV
6. člen
Javni poziv za zbiranje prijav kandidatov za poravnalce za območje posameznega višjega sodišča objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok za vložitev prijav iz javnega poziva ne sme biti krajši od petnajst dni od dneva objave poziva v Uradnem listu Republike Slovenije.
7. člen
Javni poziv iz prejšnjega člena se objavi na podlagi utemeljenega predloga vodje okrožnega državnega tožilstva, ki hkrati s predlogom in mnenjem Društva poravnalcev Slovenije v kazenskih zadevah ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, pošlje tudi oceno stanja glede na obstoječe število aktivnih poravnalcev ter gibanje in stanje kazenskih ovadb, ki se smejo odstopiti v poravnavanje.
8. člen
Kandidat za poravnalca mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je polnoleten državljan Republike Slovenije;
– da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
– da je zdravstveno in osebnostno primeren;
– da aktivno obvlada slovenski jezik, na območjih, kjer živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, pa tudi italijanski oziroma madžarski jezik;
– da ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe;
– da ima stalno prebivališče na območju višjega sodišča.
9. člen
Na podlagi vloženih prijav okrožno državno tožilstvo vzpostavi abecedni seznam poravnalcev, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena. Izpolnjevanje pogojev presoja in ugotavlja vodja okrožnega državnega tožilstva.
10. člen
Poravnalec se črta iz seznama poravnalcev:
– na lastno zahtevo;
– iz drugih razlogov, določenih s tem pravilnikom.
11. člen
Izobraževanje kandidatov za poravnalce organizira Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije in so se ga kandidati za poravnalce dolžni udeležiti, sicer so lahko črtani s seznama.
Izobraževanje v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za pravosodje, lahko organizira tudi Društvo poravnalcev v kazenskih zadevah. Udeležba na teh izobraževanjih ni obvezna.
III. DOLOČITEV PORAVNALCA
12. člen
Skladno s Splošnim navodilom o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja, ki ga izda generalni državni tožilec (v nadaljnjem besedilu: Splošno navodilo), pristojni okrožni državni tožilec zaprosi vodjo okrožnega državnega tožilstva ali tožilca, ki ga vodja pooblasti, da določi poravnalca v posamezni zadevi.
13. člen
Na podlagi zaprosila iz prejšnjega člena vodja okrožnega državnega tožilstva ali drug pooblaščen državni tožilec določi poravnalca s seznama poravnalcev. Postopek izbire je predpisan v Splošnem navodilu.
Udeleženci postopka poravnavanja lahko uveljavljajo izločitvene razloge za poravnalca ob smiselni uporabi 39. člena Zakona o kazenskem postopku.
IV. POSTOPEK PORAVNAVANJA
14. člen
Ko je v konkretni kazenski zadevi poravnalec določen, mu pristojni državni tožilec odstopi kopijo kazenske ovadbe. Poravnalec mora voditi odstopljeno ovadbo kot poravnalski spis.
Poravnalski spis mora vsebovati:
– dopis pristojnega okrožnega državnega tožilca o odstopu ovadbe;
– kopijo kazenske ovadbe;
– zapisnike in uradne zaznamke, sestavljene v postopku poravnavanja;
– izvirnik sklenjenega sporazuma;
– dokazila o izpolnjenem sporazumu, če sporazum vsebuje odloženo obveznost;
– druga pisanja in dokumente v zvezi s postopkom poravnavanja.
15. člen
Po prejemu ovadbe mora poravnalec takoj oziroma najkasneje v petnajstih dneh začeti s postopkom poravnavanja. Za vročanje pisanj strankam in drugim osebam, skladno z določbami tega pravilnika, se v postopku poravnavanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o osebnem vročanju pisanj.
16. člen
O postopku poravnavanja se sproti vodi zapisnik. Vanj se na kratko zapisujejo bistvene izjave obeh strank in predlogi, pomembni za vsebino sporazuma.
Glede pisanja in vsebine zapisnika se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 80. člena ter določbe 81. člena Zakona o kazenskem postopku.
Poravnalec mora v zapisnik vnesti tudi posvetovanje mladoletnega osumljenca s svojimi starši, če se nanaša na dogovor o znesku oziroma višini odškodnine.
Zapisnik podpišejo udeleženci postopka poravnavanja oziroma tudi morebitni zapisnikar. Če obsega zapisnik več strani, se podpišejo na vsako stran zapisnika.
Podatki in morebitne izjave strank, zapisane v zapisniku, ne morejo biti dokaz v morebitnem kasnejšem kazenskem postopku.
17. člen
Pred postopkom poravnavanja mora pridobiti poravnalec pisno soglasje strank. V ta namen opravi ločeno razgovor z osumljencem in oškodovancem ter o tem napiše uradni zaznamek.
Če gre za mladoletnega oškodovanca ali osumljenca, mora biti vabilo na razgovor vročeno tudi staršem ali skrbniku.
18. člen
Če katera od strank na razgovoru ne pristane na poravnavanje ali če katera od strank umakne soglasje za poravnavanje do konca postopka poravnavanja, vrne poravnalec spis pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu z obvestilom o razlogih za neuspelo poravnavanje.
Če se osumljenec oziroma oškodovanec niti drugič ne odzove vabilu poravnalca na razgovor, se šteje, da osumljenec oziroma oškodovanec ne soglaša s postopkom poravnavanja in poravnalec spis vrne pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu z obvestilom o razlogih za neuspelo poravnavanje.
19. člen
Na prvem naroku, ki ga mora poravnalec sklicati najkasneje v osmih dneh po opravljenih razgovorih z osumljencem in oškodovancem, poravnalec stranki seznani z njunim položajem v postopku, smislom, vsebino in ciljem postopka poravnavanja, o posledicah sklenitve sporazuma, o pravilih glede stroškov postopka poravnavanja, oškodovanca pa še posebej opozori na določbe petega in šestega odstavka 161.a člena Zakona o kazenskem postopku.
20. člen
Poravnalec strankama omogoči strpen dialog in ju pri tem usmerja ter posreduje z namenom, da se odpravijo nesoglasja in doseže sporazum. Poravnalec je dolžan skrbeti, da stranki brez prisile ali pritiska dosežeta sporazum v sorazmerju s težo in posledicami dejanja.
21. člen
Poravnalec je dolžan spodbujati stranke, da dosežejo sporazum na prvem naroku, če pa je to potrebno, lahko poravnalec organizira še dodatne naroke. Poravnalec je dolžan paziti na to, da je postopek poravnavanja hiter, učinkovit in da poteka brez nepotrebnega zavlačevanja.
Med posameznimi naroki lahko poravnalec opravi ločene razgovore s strankama. O tem poravnalec napiše uradni zaznamek, v katerem mora izkazati utemeljenost takega razgovora.
Postopek poravnavanja se konča in se šteje za neuspešnega, če v enem mesecu od prvega naroka sporazum med strankama ni dosežen.
V. SPORAZUM
22. člen
O doseženem sporazumu med strankama poravnalec sestavi pisni sporazum.
23. člen
Pri sestavi in sklepanju sporazuma poravnalec ne sme določati ali vplivati na določitev višine zneska za plačilo škode oziroma določati obveznosti osumljencu, vendar si mora prizadevati in v tej smeri svetovati strankam, da je vsebina sporazuma v sorazmerju s težo in posledicami dejanja.
24. člen
Sporazum mora vsebovati:
– navedbo strank;
– opis in vrsto storjenega dejanja po podatkih v ovadbi;
– ime in priimek poravnalca;
– vsebino doseženega sporazuma, ki mora, če se nanaša na opravljanje splošno koristnega dela, vsebovati tudi navedbo organizacije, kjer bo osumljenec opravljal splošno koristno delo, in način opravljanja dela;
– način in rok izpolnitve obveznosti;
– datum sklenitve sporazuma;
– podpis udeležencev postopka poravnavanja.
Sestavni del sporazuma je pisno soglasje strank za poravnavanje.
Če se vsebina sporazuma nanaša na opravljanje splošno koristnega dela, mora poravnalec pred sklenitvijo sporazuma pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo, iz katerega izhaja navedba organizacije, kjer bo osumljenec opravljal splošno koristno delo ter način opravljanja dela. Center za socialno delo mora mnenje podati v roku petnajstih dni.
25. člen
Sporazum lahko vsebuje:
– opravičilo storilca oškodovancu ali (in) njegovim bližnjim;
– odpravo škode;
– vrnitev ali nadomestitev predmetov;
– plačilo škode;
– delo v korist oškodovanca;
– splošno koristno delo;
– druge oblike moralnega ali materialnega zadoščenja oškodovanca.
26. člen
Pred dokončno sklenitvijo in podpisom sporazuma lahko poravnalec glede vsebine sporazuma zaprosi za mnenje pristojnega okrožnega državnega tožilca. Le-ta mora mnenje podati najkasneje v treh dneh od prejema zaprosila poravnalca za mnenje. Poravnalec ni vezan na mnenje pristojnega okrožnega državnega tožilca, je pa dolžan z mnenjem seznaniti stranki, ki lahko le-tega upoštevata pri vsebini sporazuma.
Poravnalec mora skrbeti za to, da bo sporazum sklenjen najkasneje v petnajstih dneh po pridobitvi mnenja pristojnega okrožnega državnega tožilca.
27. člen
Poravnalec mora o sklenjenem sporazumu obvestiti pristojnega okrožnega državnega tožilca.
Če se vsebina sporazuma nanaša na opravljanje splošno koristnega dela, mora poravnalec o sklenjenem sporazumu obvestiti tudi pristojni center za socialno delo in organizacijo, kjer bo osumljenec opravljal splošno koristno delo.
28. člen
Stranki obvestita poravnalca o tem, da so obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma, izpolnjene in po potrebi o tem posredujeta poravnalcu dokazila. Poravnalec o izpolnitvi obveznosti iz sporazuma obvesti pristojnega okrožnega državnega tožilca in mu hkrati z obvestilom pošlje celotni spis o postopku poravnavanja.
Če se vsebina sporazuma nanaša na opravljanje splošno koristnega dela, poravnalec o izpolnitvi obveznosti iz sporazuma obvesti tudi pristojni center za socialno delo.
29. člen
Če do izteka roka za izpolnitev obveznosti iz sporazuma oziroma najkasneje v petnajstih dneh po izteku roka za izpolnitev obveznosti iz sporazuma stranki ne obvestita poravnalca o tem, da je obveznost iz sporazuma izpolnjena, poravnalec o tem obvesti pristojnega okrožnega državnega tožilca in mu hkrati z obvestilom pošlje celotni spis o postopku poravnavanja.
VI. STROŠKI POSTOPKA PORAVNAVANJA
30. člen
Osumljenec in oškodovanec trpita vsak svoje stroške postopka poravnavanja ali pa se o plačilu teh sporazumeta na drug način.
VII. NADZOR NAD DELOM PORAVNALCEV
31. člen
Nadzor nad delom poravnalcev se izvaja v obliki pregledov opravljenih postopkov poravnavanja. Nadzor opravlja nadzorni odbor, ki ga ustanovi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije.
Nadzorni odbor iz prejšnjega odstavka ima tri člane:
– predstavnika državnih tožilcev,
– predstavnika poravnalcev,
– predstavnika ministrstva, pristojnega za pravosodje.
32. člen
Če nadzorni odbor pri opravljanju nadzora ugotovi nepravilnosti pri izvajanju postopka poravnavanja, predlaga vodji okrožnega državnega tožilstva, na katerega seznamu je poravnalec, črtanje le-tega s seznama.
33. člen
Administrativne naloge za nadzorni odbor opravlja Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Okrožna državna tožilstva vzpostavijo abecedne sezname poravnalcev za območje posameznega višjega sodišča iz obstoječih abecednih seznamov kandidatov za poravnalce pri bivših višjih državnih tožilstvih v enem mesecu od uveljavitve tega pravilnika.
35. člen
Nadzorni odbor iz 31. člena tega pravilnika je nadzorni odbor, ustanovljen po določbah Navodila o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 59/99).
36. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Navodilo o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 59/99).
37. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 714-05-5/04
Ljubljana, dne 22. septembra 2004.
EVA 2004-2011-0033
Zdenka Cerar l. r.
Ministrica
za pravosodje
Soglašam!
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino
in socialne zadeve
