Na podlagi 1. in 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), določil Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93), 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 20. člena Statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 96/03) je Očinski svet občine Loški Potok na 10. redni seji dne 9. 7. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok – dopolnitev 2003
1. člen
(uvodne določbe)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000, (Dolenjski list, št. 12/87) in Srednjeročnega družbenega plana Občine Ribnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Dolenjski list, št. 12/87), Dolgoročnega plana Občine Kočevje za obdobje od 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 3/88), Družbenega plana Občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 3/88), Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Kočevje, dopolnjen v letu 1993 (Uradni list RS, št. 43/94 in 5/99), ki se nanašajo na vse vsebine prostorskega plana za območje Občine Loški Potok v nadaljnjem besedilu Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
2. člen
(spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana)
Besedilo poglavja 4. v Dolgoročnem planu Občine Ribnica Zasnova in strategija urejanja prostora, poselitve, varstva dobrin splošnega pomena in okolja, besedilo poglavja 4. Družbenega plana Občine Ribnica Urejanje prostora in varstvo okolja, Besedilo Dolgoročnega plana Občine Kočevje, besedilo Družbenega plana Občine Kočevje ter besedilo Prostorskih sestavin Dolgoročnega in družbenega plana Občine Kočevje se za območje nove Občine Loški Potok spremeni tako, da se glasi:
Postorske sestavine Dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok
1. Cilji in usmeritve v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja
Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja so:
– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora,
– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot,
– varovanje in izboljšanje človekovega okolja,
– varovanje značilnosti in kvalitet kraškega prostora, s posebnim poudarkom na ohranjanju naravne in kulturne dediščine,
– prilagajanje uporabe prostora ekološkim in naravovarstvenim zahtevam in ciljem, gospodarno upravljanje z viri,
– prednost interesom domačega prebivalstva ob prizadevanju za zagotovitev njihove ekonomske osnove za razvoj,
– pospeševanje gospodarskega razvoja ob hkratno uravnoteženi porazdelitvi ljudi in njihovih dejavnosti,
– spoštovanje kulturnih posebnosti in lokalne identitete.
2. Kmetijstvo
Želeno stanje v kmetijstvu je tak način obdelovanja in rabe kmetijskih zemljišč, ki ob tradicionalni kmetijski proizvodnji ohranja tudi ekološko in prostorsko pestrost ter pestrost kultur. Cilj je tudi ohranjanje pestre strukture vseh tipov kmetijskih zemljišč (od intenzivnih njivskih površin, do ekstenzivnih travnikov in opuščenih površin) z obmejki, drevesnimi in grmovnimi živicami, posameznim drevjem in skupinami drevja, izviri in potoki in reliefnimi posebnostmi. Mehanizem za doseganje tega cilja pa je politika urejanja prostora (krajinski načrti) in finančni mehanizmi (davčne olajšave, stimulacije, nadomestila...) tudi za ekstenzivni način obdelave kmetijskih zemljišč (negnojeni travniki in pašniki, košenice, visokodebelni oziroma neplantažni sadovnjaki).
Za potrebe uresničevanja ciljev kmetijstva je potrebno nujno izdelati študijo – novelacijo namenske rabe prostora z oceno dejanske izrabe kmetijskih površin.
Za vse kmetijske ureditvene operacije je potrebno izdelati krajinske ureditve (strokovne podlage oziroma smernice za varstvo naravne dediščine so njihov sestavni del).
Poiskati bi morali možnost, da se finančna sredstva, ki so namenjena za posege v kmetijski prostor, namenijo za ohranjanje trajnostnega kmetijstva (tudi ekstenzivne oblike gospodarjenja s košenicami in pašniki), ki v tem predelu tudi ustvarjajo značilno krajino.
2.1. Obstoječa območja kmetijskih zemljišč
Strokovni dokument, ki opredeljuje kmetijska zemljišča v Občini Loški Potok (kategorizacija kmetijskih zemljišč), je izdelan za območje Občine Kočevje (KS Draga) in za območje Občine Ribnica (KS Loški Potok).
Kmetijska zemljišča so razvrščena v najboljša in druga kmetijska zemljišča.
Območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč so prikazana v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 1 in v Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
2.2. Cilji
Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči bo povezano z naslednjimi usmeritvami:
– v skladu z ekosistemskim modelom kmetijstva pridelati hrano na trajnosten način,
– varovanje kmetijskih zemljišč pred neupravičeno spremembo namembnosti (urbanizacija, zaraščanje),
– z boljšo izrabo obstoječih zemljišč povečati hektarski donos,
– izboljšava obstoječih zemljišč s kmetijskimi operacijami in v skladu z značilnostmi in danosti prostora.
2.3. Razvojne naloge v kmetijstvu
Razvojne naloge v kmetijstvu so opredeljene v Programu urejanja kmetijskih zemljišč Občine Loški Potok in so prikazane v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok karta št. 2 in v kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
Za planiran obseg tržne kmetijske proizvodnje bo potrebno investirati v razširitev in reprodukcijo proizvodnih resursov.
Pomembno mesto v investicijah morajo imeti investicije v izboljšavo zemljiške strukture oziroma zemljišča, kar bomo dosegli z prostorsko ureditvenimi operacijami.
Za vse predlagane agrarne operacije je potrebno predhodno izdelati presojo vplivov na okolje.
1. Površine v Kočevskem parku – vse potrebujejo presojo in potrebno soglasje strokovne naravovarstvene službe (za zavarovane površine soglasje, za ostale površine pa mnenje).
2. Pri urejanju kmetijskih zemljišč je potrebno ohraniti logiko parcelacije.
3. Agromelioracije (lahko) obsegajo naslednja predhodna dela:
– odstranjevanje kamna,
– odstranjevanje grmovja drevja.
Vse kmetijske površine v Občini Loški Potok so razvrščene v območja s težjimi proizvodnimi pogoji.
V okviru revitalizacije ter celostnega razvoja vasi in opuščenih naselij se bodo usklajeno gradile in razvijale družinske kmetije.
2.3.1. Predvidene agromelioracije
Strokovna podlaga za opredelitev območij agromelioracij je izdelan Program urejanja kmetijskih površin za območje KS Draga (Občina Kočevje) in KS Loški Potok (Občina Ribnica).
Posamezne lokacije predvidenih agromelioracij so:
+----------------+--------------+------------------+
|Šifra agr. oper.|Naziv |List PKN |
+----------------+--------------+------------------+
|A1 |Retje | |
+----------------+--------------+------------------+
|A2 |Travnik |Sodražica 27,37 |
+----------------+--------------+------------------+
|A7 |Krajce |Sodražica 16, 26 |
+----------------+--------------+------------------+
|A11 |Zajčji hrib |Sodražica 37, 47 |
+----------------+--------------+------------------+
|A14 |Blošček |Sodražica 15, 16, |
| | |25, 26 |
+----------------+--------------+------------------+
|A21 |Lipni vrh |Sodražica 16, 17 |
+----------------+--------------+------------------+
|A25 |Lome |Sodražica 27, 26 |
+----------------+--------------+------------------+
|A26 |Hrib |Sodražica 27 |
+----------------+--------------+------------------+
|A27 |Grdi lazi |Sodražica |
| | |37,38,27,28 |
+----------------+--------------+------------------+
|A29 |Zadole |Sodražica 48, 38 |
+----------------+--------------+------------------+
|A30 |Studenec |Sodražica 25 |
+----------------+--------------+------------------+
|A31 |Uštal |Sodražica 36 |
+----------------+--------------+------------------+
Usmeritve naravovarstva:
2.3.2. Organizacijska naloga
Kot organizacijska naloga je opredeljeno evidentiranje zaraščanja kmetijskih zemljišč z gozdnim drevjem in program ureditve. Strokovna služba Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine se vključuje v postopke načrtovanja in izvajanja posegov na agromelioracijskih območjih. Odgovoren je župan Občine Loški Potok.
3. Gozdarstvo
3.1. Obstoječa območja gozdnih zemljišč
Odgovorna strokovna služba za gozdove v Občini Loški Potok je Zavod za gozdove RS – območna enota Kočevje, ki v skladu z določili Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) pripravi gozdno gospodarski načrt območja, ki mora biti usklajen s prostorskim planom občine.
Prostorski plan občine opredeljuje lesnoproizvodne gozdove, varovalne gozdove in gozdove s posebnim pomenom.
Naravovarstvo ima na Kočevskem dolgoletno tradicijo, saj so bili že pred stoletjem (med prvimi v Evropi) zavarovani pragozdovi. Izjemno naravno dediščino večinoma ustrezno varujemo tudi danes. Pomembna je kot prvobitni, skoraj nedotaknjeni del narave, za izobraževanje in raziskovalno delo; kot okolje redkih in ogroženih živali in rastlin; in posebnost in zanimivost Kočevske, ki jo seveda velja ohraniti, predstaviti in tudi tržiti.
Površine gozdov s poudarjenimi skupinami funkcij (v ha)
+------+------+------+--------+----+------+--------+----+-----+-----+---------+
| |E1S1 |E1S2 |E1S3 |E2S1|E2S2 |E2S3 |E3S1|E3S2 |DRUGO|SKUPAJ |
+------+------+------+--------+----+------+--------+----+-----+-----+---------+
|P0 |37.97 |32.55 |143.12 |0.00|0.00 |0.00 |0.00|0.00 |0.00 |213.64 |
+------+------+------+--------+----+------+--------+----+-----+-----+---------+
|P1 |0.00 |124.77|1,397.42|4.94|127.12|7,545.93|0.00|0.00 |0.00 |9,200.18 |
+------+------+------+--------+----+------+--------+----+-----+-----+---------+
|P2 |18.93 |28.36 |936.26 |0.00|16.87 |329.88 |0.00|0.00 |0.00 |1,330.30 |
+------+------+------+--------+----+------+--------+----+-----+-----+---------+
|P3 |0.00 |115.07|94.15 |0.00|0.00 |254.45 |0.00|0.00 |0.00 |463.67 |
+------+------+------+--------+----+------+--------+----+-----+-----+---------+
|Skupaj|56.90 |300.75|2,570.95|4.94|143.99|8,130.26|0.00|0.00 |0.00 |11,207.79|
+------+------+------+--------+----+------+--------+----+-----+-----+---------+
Gozdovi so prikazani v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok karta št. 1 in Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
3.2. Cilji za gospodarjenje z gozdovi
– Ohranjanje in krepitev biološko pestrih, zdravih in stabilnih gozdov v smislu trajnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. To pa vključuje ohranjanje biološke pestrosti gozdnega prostora, ohranjanje in vzpostavljanje ustrezne zgradbe gozdov, ustrezno drevesno sestavo, zmanjšanje poškodovanosti drevja ter usklajenost rastlinskega in živalskega sveta.
– Proizvodnja trajnega donosa kvalitetnega lesa ob zagotavljanju vseh ostalih funkcij gozda. Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo se bodo zagotavljali dostopi do gozdnih zemljišč – gradnja gozdnih prometnic.
– Pridobivanje dohodka, zagotavljanje socialne varnosti, les za domačo uporabo in zaposlitev, zlasti v zasebnih gozdovih.
– Ohranjanje strnjenih gozdnih kompleksov ter gozdnih otokov in posamičnega gozdnega drevja v kmetijski krajini. Na območjih, kjer prevladuje gozd (gozdna krajina) se ohranjajo veliki kompleksi gozda, kakršnikoli posegi v ta prostor so nezaželeni. Na preostalih območjih poraščenih z gozdom (gozdnata krajina) se ohranjajo sklenjeni kompleksi gozda, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa so dane razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji.
– Usposabljanje lastnikov gozdov za boljše delo z gozdom. Z namenom, da se poveča vedenje o pomenu gozda bo potekalo sodelovanje z javnostjo in preostalimi uporabniki v prostoru.
3.3. Razvojne naloge
Kot razvojna naloga je opredeljena razširitev obstoječih ter razglasitev novih območij gozdnih rezervatov (Glažuta, Bela stena, Medvedjek).
Pri posegih v gozdni prostor je potrebno upoštevati vse funkcije gozdov: ekološke, socialne in proizvodne ter pridobiti soglasje od pristojne javne gozdarske službe.
Na področju gozdarstva bomo vzdrževali vse obstoječe gozdne prometnice, da bo tako možno spravilo lesa iz gozda, glede statusa le-teh bomo opredelili to nalogo kot organizacijsko nalogo za naslednje obdobje.
Ureditev statusa varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom (odločbe in odnosi z lastniki) je organizacijska naloga, za katero je odgovoren župan.
Skladno s perspektivnim programom gradnje gozdnih cest načrtujemo gradnjo naslednjih gozdnih cest:
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|Zap.št. |Gozdnogospodarka enota|Ime ceste |Dolžina v km |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|1. |Loški Potok |Kumlete |1.480 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|2. |Loški Potok |Matevljek – Kavka |4.153 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|3. |Loški Potok |Nad Šegovo vasjo |0.955 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|4. |Loški Potok |Črednikov žleb |1.550 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|5. |Loški Potok |Kaliči z odcepom proti Ogenjci |4.930 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|6. |Draga |Gorica – Travijnski vrh |4.212 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|7. |Draga |Pužetova Ravan – Gredelj |1.296 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|8. |Draga |Luža – Krajc |1.500 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|9. |Draga |Keln (odd 22, 23, 26,30) |1.825 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|10. |Draga |Sušica – Graben |1.250 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|11. |Draga |Vila |3.421 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|12. |Draga |Ladiha – Doline |1.850 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|13. |Draga |Šmerin – Korošec |4.251 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|14. |Draga |Povezava odd 63 in 64 |0.300 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|15. |Draga |Staje – Gredice |1.650 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|16. |Draga |Srednja vas – kamnolom |0.800 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|17. |Draga |Mošnjevec, odsek II |1.000 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|18 |Draga |Nad Lazcem |1.625 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
|19. |Draga |Cesta v odd 62 |0.700 |
+--------+----------------------+-------------------------------+-------------+
4. Vodno gospodarstvo
4.1. Cilji
Na področju vodnega gospodarstva moramo:
– učinkovitejše gospodariti z vodnimi viri,
– izvajati učinkovito oskrbo z vodo,
– izvajati nujne vodnogospodarske ureditve,
– varovati vodne vire,
– sanirati vode,
– zavarovati vodne vire.
4.2. Izkoriščanje vodnih virov
Pregled zajetih vodnih virov je razviden iz Kartografskega dela Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 3.
4.2.1. Obstoječi objekti in naprave oskrbe z vodo
Na območju Občine Loški Potok so vodovodni sistemi, ki jih upravlja Hydrovod Kočevje, posamezne krajevne skupnosti oziroma posamezni kraji.
Hydrovod Kočevje upravlja naslednje vodovodne sisteme:
– vodovodni sistem Loški Potok, ki oskrbuje naselja Retje, Hrib – Loški Potok, Mali Log, Srednja vas, Travnik, Lazec, Podpreska in Draga,
– vodovodni sistem Strednja vas – Trava, ki oskrbuje naselja Srednja vas in Trava.
Posamezni kraji upravljajo naslednje vodovodne sisteme:
– Črni potok,
– Pungert,
– Podplanina.
Obstoječi objekti in naprave oskrbe z vodo so razvidni iz Kartografskega dela Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 3.
4.2.2. Obstoječa območja vodnih virov
Na območju Občine Loški Potok so za večje vodovodne sisteme in za pomembnejše lokalne vodovode opredeljeni zaščiteni pasovi v Odloku varstvenih pasov pitne vode na območju Občine Loški potok (Uradni list RS, št. 48/99).
Varstveni pasovi varovanja krajevnih vodnih virov so opredeljeni v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok karta št. 3 in Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok ter v Odloku o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 35/01).
4.2.3 Razvojne naloge oskrbe z vodo
Na področju oskrbe z vodo bomo dogradili obstoječe vodovodne sisteme za potrebe neoskrbovanih ali nezadostno oskrbovanih območij.
+-------+----------------------------------------------------------------+
|KS |– dokončanje črpališča in vodohramov ter rekonstrukcija |
|Loški |cevovodov |
|Potok |– povezava vodovodnega sistema Loški Potok z vodovodnim |
| |sistemom Trava |
+-------+----------------------------------------------------------------+
|KS |– izgradnja vodovoda za naselje Novi Kot |
|Draga |– izgradnja vodovoda za mejni prehod Novi Kot |
| |– ureditev rezervoarja v Srednji vasi |
| |– raziskava za novo vrtino v območju Glažuta |
| |– rekonstrukcija vodooskrbnega sistema za turistično |
| |izobraževalnega centra Glažuta |
+-------+----------------------------------------------------------------+
Predvidene razvojne naloge so prikazane v kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
Za potrebe oskrbe vseh naselij z vodo v Občini Loški Potok je potrebno izdelati Program vodooskrbe s kvalitativno in kvantitativno analizo zajetih in nezajetih vodnih virov, obstoječega vodovodnega omrežja in obstoječe in predvidene porabe vode ter predlogom novih ukrepov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti kvaliteti pitne vode in ukrepom, ki to zagotavljajo.
Za vsa vodozbirna območja, kjer je sprejet Odlok o varovanju krajevnih vodnih virov je potrebno izdelati Sanacijski program.
Z opredelitvijo območij varstva vodnih virov so bila ugotovljena neskladja med obstoječo rabo prostora in stopnjo varovanja. S Prostorskimi ureditvenimi pogoji PUP se bodo določila merila in pogoji ter način odvajanja odpadnih voda iz objektov in prometnih površin.
Izdelan Program vodooskrbe in sanacijski program sta definirana kot organizacijska naloga. Gradnja vodovodnih sistemov se izvaja na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije, ki vsebuje tudi elemente presoje vplivov na okolje in izdane lokacijske odločbe in gradbenega dovoljenja. Odgovoren je župan Občine Loški Potok.
4.3. Obstoječi objekti in naprave zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak
V Občini Loški Potok je deloma urejeno kanalizacijsko omrežje, ki deluje brez čistilne naprave. Omrežje nima upravljalca.
Obstoječi objekti in naprave zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak, ki so v upravljanju Hydrovod Kočevje ter posameznih naselij oziroma krajevnih skupnosti, so razvidni iz Kartografskega dela Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 6 in Kartografske dokumentacije, Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
4.3.1. Razvojne naloge zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak
Na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak bomo izdelali program za izgradnjo kanalizacijskih sistemov z izgradnjo čistilnih naprav ter ostalih objektov in naprav na omrežjih:
+---------+---------------------------------------------------------------+
|KS |– Izgradnja kanalizacijskega omrežja za naselja Retje, Hrib – |
|Loški |Loški potok, Šegova, Srednja vas, Travnik, |
|Potok |– Izgradnja kanalizacijskega omrežja za naselje Mali Log, |
| |– V naselju Bela voda, Dedik in Matevljek izgradnja prekatnih |
| |nepropustnih greznic z občasnim praznjenjem v CČN; |
+---------+---------------------------------------------------------------+
|KS Draga |Zaradi ekološke občutljivosti kraških voda bodo zgrajeni |
| |kanalizacijski sistemi: |
| |– za naselja Srednja vas, Lazec, Podpreska, Draga in Trava, |
| |– za naselja Podlanina, Pungert in Črni Potok, |
| |– za naselja in zaselke naselja Novi Kot in Stari izgradnja |
| |prekatnih greznic s praznjenjem v CČN Črni Potok |
| |– izgradnja centralne čistilne naprave v Črnem Potoku |
+---------+---------------------------------------------------------------+
Glede na to, da se del poselitvenih jeder občine nahaja na vodozbirnem območju je organizacijska naloga občine, da celovito reši odvodnavanje komunalnih odplak.
Ker celotno območje Občine Loški Potok predstavlja vodozbirno območje za lokalne oziroma regionalne vodovode je potrebno za vsako kanalizacijsko omrežje, oziroma greznico pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter izdelati presojo vplivov na okolje. Posamezne neustrezno zgrajene greznice predstavljajo stalen in nenadzorovan vir onesnaževanja podzemnih in površinskih voda, zato je nujen nadzor nad izgrajenimi greznicami (tehnični pregled).
Predvidene razvojne naloge (novogradnje in rekonstrukcije) so prikazane v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 6.
Uvrstitev tako predlaganih rešitev zbiranja in čiščenja odplak v republiški koncept varstva okolja je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Loški Potok.
4.4. Obstoječi objekti in naprave vodnogospodarskih ureditev
Za zaščito voda, vodotokov in vodnogospodarskih objektov v Občini Loški Potok je odgovorno Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava RS za varstvo narave, izpostava Ljubljana ter Občina Loški Potok. Upravljavec je Hidrotehnik d.o.o. Ljubljana.
Odseki vodotokov so razvidni iz Kartografskega dela Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 3.
4.4.1. Razvojne naloge vodnogospodarskih ureditev
Za pripravo in realizacijo razvojnih nalog je odgovorno Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Uprava RS za varstvo narave, izpostava Ljubljana ter Občina Loški Potok.
Razvojne naloge so naslednje:
+---------+---------------------------------------------------------------+
|KS |– redna vzdrževalna dela na vodotokih |
|Loški |– izdelava hidrološke študije in občinskega lokacijskega načrta|
|Potok |za izgradnjo zadrževalnika vode na Travniškem polju, |
+---------+---------------------------------------------------------------+
|KS Draga |– ureditev hudournika na cesti proti Pungertu |
| |– sanacijski program za hudourniška območja |
+---------+---------------------------------------------------------------+
Ureditev strug vodotokov v naseljih ter priprava predlogov za sanacijo in urejanje vodotokov od izvirov do ponorov in čiščenje ponorov so organizacijske naloge Ministrstva za okolje in prostor – Uprave RS za varstvo narave, izpostave Ljubljana ter Občine Loški Potok.
Za koordinacijo je odgovoren župan Občine Loški Potok.
4.5. Družbeno ekonomski statusi na področju vodnega gospodarstva
Občina Loški Potok ima za potrebe svojih vodovodnih sistemov urejeno varovanje vodnih virov z Odlokom o varovanju krajevnih vodnih virov. Istočasno pa je Občina Loški Potok tudi vodozbirno območje za zajetje Obrh (vodovodni sistem Ribnica Kočevje). Ker ima to zajetje in ta vodovodni sistem status pomembnejšega zajetja za občini Ribnica in Kočevje, oziroma vodovoda, je potrebno določiti varstvene pasove vodnih virov in jih potrditi z odlokom.
Priprava strokovnih osnov in odloka je organizacijska naloga, za katero je odgovorna občina. Za koordinacijo s strani Občine Loški Potok je odgovoren župan Občine Loški Potok.
5. Rudarstvo
5.1. Obstoječa območja, objekti in naprave
Na območju Občine Loški Potok ni nahajališč kovinskih surovin. Evidentirano pa je skromno nahajališče tankih premoških vložkov ob vasi Retje.
S področja nekovinskih mineralnih surovin je več manjših nahajališč lokalnega značaja, ki so opuščeni ali občasno aktivni. To so površinski kopi (kamnolomi) tehničnega kamna – apnenca in dolomita.
Seznam posameznih nahajališč:
+----+----------------------+---------+--------------------+
| |Območje |simbol |Predvideni posegi |
+----+----------------------+---------+--------------------+
|1. |Lokalnost POD STRMICO |A |Potencialni prostor |
+----+----------------------+---------+--------------------+
|2. |Lokalnost MARTOLOZ |A |Potencialni prostor |
+----+----------------------+---------+--------------------+
|3. |Lokalnost ŠENIK |A |Potencialni prostor |
+----+----------------------+---------+--------------------+
|4. |Lokalnost MOŠNJEVEC |A |Potencialni prostor |
+----+----------------------+---------+--------------------+
|5. |Lokalnost SUŠJAK |A |Potencialni prostor |
+----+----------------------+---------+--------------------+
|6. |Lokalnost LAZEC |S |Naravna sukcesija |
+----+----------------------+---------+--------------------+
|7. |Lokalnost PODPRESKA |A |Potencialni prostor |
+----+----------------------+---------+--------------------+
5.2. Cilji
Na področju peskokopov bomo poskrbeli za učinkovito sanacijo območij.
5.3. Razvojne naloge
V Občini Loški Potok bomo na osnovi izdelanega programa sanacije nelegalnih peskokopov ter ocene primernosti in ustreznosti opredelili območje za pridobivanje peska – peskokop.
Priprava programa Sanacije za vse nelegalne peskokope je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Loški Potok.
6. Ohranjanje naravne in kulturne dediščine
Območja in objekti naravne in kulturne dediščine, ki bodo normativno zavarovana, oziroma tista, ki jih bomo varovali kot dediščino, so prikazana v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 4. Za področje naravne in kulturne dediščine so odgovorni: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Občina Loški Potok.
Strokovna služba za področje naravne in kulturne dediščine je Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V Občini Loški Potok veljajo naslednja obvezna naravovarstvena izhodišča:
– Regijski parki: – Snežniški regijski park (predlog),
– Kočevska Kolpa (predlog),
Naravni spomeniki: – Kolpa in Čabranka (predlog),
– Draga pri Kočevju – brest (predlog).
V občini so razglašeni naslednji spomeniki:
– Odlok o razglasitvi partizanske bolnišnice Ogenjca v kraški jami za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 47/00),
– Odlok o razglasitvi podružnične cerkve Sv. Florijana v Retjah za kulturni spomenik EŠD 2002 (Uradni list RS, št. 38/99).
6.1. Ohranjanje narave
Na območju Občine Loški Potok živi več vrst avtohtonih živali iz Rdečega seznama redkih ogroženih živalskih vrst. V prostorskih ureditvenih pogojih se bodo določili načini, kako omogočiti bivanje tako živalim kot ljudem ter s tem omogočilo oživljanje Kočevskega v pravem pomenu besede.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedenih v naravovarstvenih smernicah za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Loški Potok (Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Ljubljana, marec 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Loški Potok.
Objekti in območja ohranjanja narave so prikazani na topografski karti v prilogi, v merilu 1:5000 in 1:25.000. Posamezni listi TTN 5 so razvrščeni zaporedno v smeri zahod–vzhod in sever–jug.
V tabeli so navedeni objekti in območja ohranjanja narave na območju Občine Loški Potok.
Za označevanje objektov in območij ohranjanja narave so uporabljene enotne oznake, ki jih pojasnjuje legenda. Vsak objekt ima svojo številko, ki se ujema s številko objekta ali območja ohranjanja narave v prvem stolpcu tabele. Številčenje je tekoče v smeri od zahoda proti vzhodu in od severa proti jugu.
Legenda oznak v tabeli:
RP – regijski park
ND – naravna dediščina
NS – naravni spomenik
ROI – obvezno republiško izhodišče
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
| | | | | | |
|Št. | Ime |Kratek opis | Zvrst ND |Varstveni|Oznaka na |
| | | | |status |karti |
| | | | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|1 | Retijska |Je tipičen primer |geomorfološka |ND |TTN 10 |
| |uvala |podolgovate |površinska | |Sodražica –|
| | |skledaste kraške | | |18 |
| | |globeli. Na njenem | | | |
| | |robu je več kraških | | | |
| | |izvirov, ki so | | | |
| | |večinoma suhi, voda | | | |
| | |iz njih izvira le ob| | | |
| | |močnem deževju. Ko | | | |
| | |je vode preveč, da | | | |
| | |bi jo požrli | | | |
| | |požiralniki v dnu | | | |
| | |uvale, nastanejo | | | |
| | |občasne poplave. Dno| | | |
| | |uvale pokrivajo | | | |
| | |zlasti travniki in | | | |
| | |njive, obrobje pa se| | | |
| | |vse bolj zarašča z | | | |
| | |gozdom. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|2 | Retje – |Ob cesti Retje – | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |fosilni |Nova vas je ponor, |površinska | |Sodražica –|
| |ponor |ki ne opravlja več | | |18 |
| | |svoje funkcije. | | | |
| | |Pomemben je zlasti s| | | |
| | |pričevalnega vidika.| | | |
| | |Je močno onesnažen s| | | |
| | |smetmi. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|3 | Gričenca |V Retijski uvali je | hidrološka |ND |TTN 10 |
| | |ob poljski poti | | |Sodražica –|
| | |proti cerkvi sv. | | |18 |
| | |Florjana občasen | | | |
| | |izvir. Voda se v | | | |
| | |njem pojavi le ob | | | |
| | |zelo visokih vodah. | | | |
| | |Je neizrazit in | | | |
| | |delno zasut s | | | |
| | |kamenjem in smetmi. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|4 | Retje – |Na dnu Retijske | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |ponor |uvale je ponor. Je |površinska | |Sodražica –|
| | |obzidan in zaprt z | | |18 |
| | |rešetkami. Je del | | | |
| | |specifične kraške | | | |
| | |hirologije, ki je | | | |
| | |značilna za to | | | |
| | |območje. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|5 | Selevšca |Na robu uvale je | hidrološka |ND |TTN 10 |
| | |občasen izvir. Voda | | |Sodražica –|
| | |prihaja na dan iz | | |18 |
| | |manjše luknje na | | | |
| | |travnatem pobočju. | | | |
| | |Nadaljevanje struge | | | |
| | |proti ponornemu | | | |
| | |območju ni vidno, | | | |
| | |kar kaže na to, da | | | |
| | |se ob visokih vodah | | | |
| | |ta razliva po | | | |
| | |pobočju proti dnu | | | |
| | |uvale. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|6 | Retje – |Na dnu Retijske | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |ponor |uvale je pod cesto |površinska | |Sodražica –|
| | |ponor. Je obzidan in| | |18 |
| | |zaprt z rešetkami. | | | |
| | |Je del specifične | | | |
| | |kraške hirologije, | | | |
| | |ki je značilna za to| | | |
| | |območje. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|7 | Markov |Na zahodnem robu | hidrološka |ND |TTN 10 |
| |griček |Retijske uvale je | | |Sodražica –|
| | |manjši občasen | | |18 |
| | |izvir, ki odvaja | | | |
| | |visoke vode iz | | | |
| | |zaledja. Voda izvira| | | |
| | |iz rahlo dvignjenega| | | |
| | |terena poraščenega s| | | |
| | |travo. Ko je suh, je| | | |
| | |slabo opazen. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|8 | Podgojenšča|Na zahodnem robu | hidrološka |ND |TTN 10 |
| | |Retijske uvale je | | |Sodražica –|
| | |občasen izvir. Voda | | |18 |
| | |prihaja na dan iz | | | |
| | |manjše kotanje, ki | | | |
| | |je močno obrasla z | | | |
| | |grmovno in drevesno | | | |
| | |vegetacijo. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|9 | Sušica |Najizdatnejši izvir | hidrološka |ND |TTN 10 |
| | |v Retijski uvali je | | |Sodražica –|
| | |na vzhodnem robu | | |18 |
| | |uvale, tik pod | | | |
| | |naseljem. Izvir je | | | |
| | |močno degradiran | | | |
| | |zaradi nasipavanja | | | |
| | |in onesnaženja s | | | |
| | |smetni. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|10 | Loški Potok|Južno od naselja | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |– kraško |Hrib – Loški Potok |površinska, | |Sodražica –|
| |polje |je majhno kraško |hidrološka | |18, 19, 23,|
| | |polje. Ima sklenjen | | |24 |
| | |višji obod in | | | |
| | |uravnano dno preko | | | |
| | |katerega meandrira | | | |
| | |potok Loški potok, | | | |
| | |ki izvira v zatrepu | | | |
| | |v izvirih Pri malnih| | | |
| | |na jugozahodnem delu| | | |
| | |polja. Vode Loškega | | | |
| | |potoka ponikajo v | | | |
| | |Požiraku na | | | |
| | |jugovzhodnem delu | | | |
| | |polja, kadar je vode| | | |
| | |več, pa v občasnem | | | |
| | |požiralniku pri | | | |
| | |naselju Travnik. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|11 | Mežnarjev |Pritok Loškega | hidrološka |ND |TTN 10 |
| |potok |potoka izvira v treh| zoološka | |Sodražica –|
| | |izvirih v Šegovi | | |18, 19, 24 |
| | |vasi. Njegov tok je | | | |
| | |bil močno | | | |
| | |spremenjen, saj je | | | |
| | |nekdaj zmeandriran | | | |
| | |potok danes | | | |
| | |praktično zravnan. | | | |
| | |Kljub temu se ob | | | |
| | |njem še vedno | | | |
| | |ustvarjajo mokrotne | | | |
| | |površine. Glede na | | | |
| | |pomanjkanje | | | |
| | |površinskih voda na | | | |
| | |obravnavanem območju| | | |
| | |je potok pomemben za| | | |
| | |ohranjanje biotske | | | |
| | |pestrosti območja. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|12 | Loški potok|Bukev sodi med | dendrološka |ND, |TTN 10 |
| |– debela |najdebelejše | |predlog |Sodražica –|
| |bukev pri |primerke te vrste v | |za NS |19 |
| |Stenah |Sloveniji. Njen | | | |
| | |obseg je 450 cm. | | | |
| | |Domačini ji pravijo | | | |
| | |Rojčeva bukev. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|13 | Loški Potok|Mutant smreke raste | dendrološka |ND |TTN 10 |
| |– kačja |na travniku ob cesti| | |Sodražica –|
| |smreka |Loški potok – | | |19 |
| | |Glažuta. Zeleni so | | | |
| | |le skrajni poganjki.| | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|14 | Loški Potok|Smreka z izjemno | dendrološka |ND |TTN 10 |
| |– zlata |gostimi iglicami | | |Sodražica –|
| |smreka |raste ob cesti Loški| | |19 |
| | |Potok – Glažuta. | | | |
| | |Njena posebnost so | | | |
| | |izjemno goste | | | |
| | |iglice, ki se, | | | |
| | |predvsem spomladi, | | | |
| | |obarvajo rumeno. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|15 | Ogenca |Na Veliki Gori, | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| | |vzhodno od naselja |podzemeljska | |Sodražica –|
| | |Hrib – Loški potok, | | |19 |
| | |je jama manjših | | | |
| | |dimenzij. Znana je | | | |
| | |zlasti zaradi | | | |
| | |dogodkov med 2. | | | |
| | |svetovno vojno. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|16 | Loški potok|Po izvirih Pri | hidrološka, |ND |TTN 10 |
| | |malnih teče Loški | zoološka | |Sodražica –|
| | |potok preko precej | | |24 |
| | |široke ravnice proti| | | |
| | |vzhodu, kjer v | | | |
| | |Požiraku in občasnem| | | |
| | |ponoru pod poljsko | | | |
| | |potjo ponika. Je | | | |
| | |klasičen primer | | | |
| | |ponikalnice in ob | | | |
| | |Mežnarjevem potoku | | | |
| | |edini večji | | | |
| | |površinski vodni tok| | | |
| | |obravnavanega | | | |
| | |območja. Zaradi | | | |
| | |majhnega padca pri | | | |
| | |toku preko ravnice | | | |
| | |slikovito meandrira.| | | |
| | |Brežine so mestoma | | | |
| | |obrasle z močvirskim| | | |
| | |rastlinstvom. Je | | | |
| | |življenjski prostor | | | |
| | |ogroženih in | | | |
| | |zavarovanih dvoživk | | | |
| | |in kačjih pastirjev.| | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|17 | Pri malnih |Jugozahodno od | hidrološka, |ND |TTN 10 |
| | |naselja Travnik je | zoološka, | |Sodražica –|
| | |pod zatrepno steno | botanična | |24 |
| | |glavni izvir Loškega| | | |
| | |potoka. Ob strugi | | | |
| | |dolvodno od izvira | | | |
| | |je še več izvirov. | | | |
| | |Na izviru je vodno | | | |
| | |zajetje in jez, | | | |
| | |zaradi katerega se | | | |
| | |pod steno ustvarja | | | |
| | |manjše jezero z | | | |
| | |značilno vegetacijo.| | | |
| | |Je življenjski | | | |
| | |prostor ogroženih in| | | |
| | |zavarovanih | | | |
| | |živalskih vrst iz | | | |
| | |skupin dvoživk in | | | |
| | |kačjih pastirjev. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|18 | Požirak |Južno od naselja | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| | |Travnik je okoli 1,5|površinska, | |Sodražica –|
| | |metra pod nivojem | hidrološka | |24 |
| | |ravnice stalni ponor| | | |
| | |v aluviju. Ob nizki | | | |
| | |vodi v njem ponika | | | |
| | |Loški potok s | | | |
| | |pritokom Mežnarjevim| | | |
| | |potokom. Je v | | | |
| | |naravnem stanju. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|19 | Travnik – |Pri višji vodi | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |ponor |ponika Loški potok s|površinska | |Sodražica –|
| |Loškega |pritokom Mežnarjevim| | |24 |
| |potoka |potokom v obzidanem | | | |
| | |in z rešetkami | | | |
| | |zaprtem ponoru tik | | | |
| | |pod poljsko potjo | | | |
| | |pri naselju Travnik.| | | |
| | |Do njega vodi umetna| | | |
| | |struga. Ob visokih | | | |
| | |vodah se potok | | | |
| | |razlije po celotni | | | |
| | |uvali. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|20 | Veliko |Na severnem pobočju | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |brezno v |Goteniške gore, v |podzemeljska | |Sodražica –|
| |Sušjaku |Sušjaku, je brezno | | |24 |
| | |globine 266 metrov. | | | |
| | |Je najdaljši jamski | | | |
| | |objekt v Občini | | | |
| | |Loški potok. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|21 | Likeš potok|Mlaka za umetno | zoološka |ND |TTN 10 |
| |– mlaka |zajezitvijo. Je | | |Sodražica –|
| | |življenjski prostor | | |24 |
| | |ogroženih in | | | |
| | |zavarovanih vrst | | | |
| | |dvoživk. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|22 | Jama v |Na vzhodnem pobočju | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |Sodolih |Strahovca je nedaleč|podzemeljska | |Sodražica –|
| | |od ceste v Lazec | | |24 |
| | |vhod v poševno jamo | | | |
| | |dolžine 111 in | | | |
| | |globine 38 metrov. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|23 | Ponorna |Na dnu manjšega | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |vrtača v |podolja med Gmajno |površinska | |Sodražica –|
| |Pojdnu |in Brinohom je | | |24 |
| | |vrtača, v kateri | | | |
| | |ponikajo vode, ki ob| | | |
| | |obilnem deževju | | | |
| | |pritečejo iz | | | |
| | |hribovitega zaledja.| | | |
| | |Ohranjena je v | | | |
| | |naravnem stanju. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|24 | Ponorno |Sredi podolja med | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |območje |Gmajno in Brinohom |površinska | |Sodražica –|
| | V Pojdnu |je več ponornih | | |24 |
| | |vrtač. Dve sta | | | |
| | |zasuti do vrha, ena | | | |
| | |delno ostale pa so v| | | |
| | |naravnem stanju. | | | |
| | |Imajo zelo strm obod| | | |
| | |in majhno površino | | | |
| | |dna. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|25 | Ponor v |Zahodno od Lazca je | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |Pojdnu |vrtača ovalne oblike|površinska | |Sodražica –|
| | |v kateri občasno | | |24 |
| | |ponikajo vode, ki | | | |
| | |pritečejo iz | | | |
| | |hribovitega zaledja.| | | |
| | |Ogroža jo odlaganje | | | |
| | |smeti. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|26 | Ponor v |Ob kolovozu je | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |Pojdnu |globoka vrtača v |površinska | |Sodražica –|
| | |kateri občasno | | |24 |
| | |ponika voda, ki ob | | | |
| | |močnem deževju | | | |
| | |priteče iz zaledja. | | | |
| | |S treh strani je | | | |
| | |močno obraščena. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|27 | Brezno v |Na Goteniški gori je| geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |okolici |brezno globine 49 |podzemeljska | |Sodražica –|
| |Petelinove |metrov. Skupna | | |25 |
| |bajte |dolžina rovov je 57 | | | |
| | |metrov. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|28 | Velika Bela|Na jugozahodnem | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |stena |pobočju Turna na |površinska, | |Sodražica –|
| | |Veliki gori je |zoološka | |25 |
| | |ostenje, ki se vleče| | | |
| | |cca. 700 metrov v | | | |
| | |smeri od severa | | | |
| | |proti jugu. | | | |
| | |Predstavlja | | | |
| | |gnezditveni prostor | | | |
| | |ogroženim in | | | |
| | |zavarovanim vrstam | | | |
| | |ujed in sov. Kot | | | |
| | |poseben habitatni | | | |
| | |tip je zastopana s | | | |
| | |specifično favno | | | |
| | |nevretenčarjev. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|30 | Brezno pod |Pod Grelcem na | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |Bršljanovo |Veliki gori je |podzemeljska | |Ribnica – |
| |bajto |brezno globine 142 | | |21 |
| | |metrov in dolžine | | | |
| | |180 metrov. Je eden | | | |
| | |daljših jamskih | | | |
| | |objektov | | | |
| | |obravnavanega | | | |
| | |območja. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|31 | Brezno pri |Na južnem pobočju | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |konfinu 2 |Velike gore je |podzemeljska | |Ribnica – |
| | |brezno dolžine 52 in| | |21 |
| | |globine 35 metrov. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|32 | Čabranka |Levi pritok Kolpe | hidrološka, |ND, |TTN 5 Čabar|
| | |izvira v dolomitnem |zoološka |predlog |– 7, 8, 18 |
| | |povirju | |za NS |TTN 10 |
| | |severozahodno od | |ROI |Čabar – 5 |
| | |Čabra. Izvir ni | |(št. 43) | |
| | |izrazit in se glede | | | |
| | |na nivo vode | | | |
| | |prestavlja po | | | |
| | |strugi. Ob visokih | | | |
| | |vodah se izvir | | | |
| | |prestavi daleč proti| | | |
| | |severozahodu v sicer| | | |
| | |suhi dolini. Vodotok| | | |
| | |je dobro ohranjen, | | | |
| | |dolina pa zlasti v | | | |
| | |zgornjem toku | | | |
| | |slikovita. Čabranka | | | |
| | |predstavlja pomembno| | | |
| | |migracijsko pot | | | |
| | |ribam, njeno vplivno| | | |
| | |območje pa je | | | |
| | |bivališče ogroženih | | | |
| | |in zavarovanih vrst | | | |
| | |ptic, dvoživk, | | | |
| | |plazilcev, kačjih | | | |
| | |pastirjev, hroščev, | | | |
| | |stenic in dnevnih | | | |
| | |metuljev. Poleg tega| | | |
| | |poteka tukaj | | | |
| | |pomembna migracijska| | | |
| | |pot velikih sesalcev| | | |
| | |kot so ris, volk, | | | |
| | |rjavi medved in | | | |
| | |gams. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|33 | Draga – |Z obsegom 455 cm | dendrološka |ND, |TTN 10 |
| |goli brest |velja za | |predlog |Čabar – 5 |
| |pri hiši |najdebelejši znani | |za NS | |
| | |brest v Sloveniji. | |ROI | |
| | |Po ustnem viru | |(št. | |
| | |lastnice je bil | |1942) | |
| | |posajen pred več kot| | | |
| | |150 leti. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|34 | Draga – |Južno od vasi Draga | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |ponorne |so na travniku |podzemeljska | |Čabar – 5 |
| |rupe 1 |ponorne rupe | | | |
| | |občasnega potoka, ki| | | |
| | |ob obilnem deževju | | | |
| | |priteče izpod | | | |
| | |Travljanske gore. | | | |
| | |Rupe so ohranjene v | | | |
| | |naravnem stanju. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|35 | Draga – |Ob visokih vodah se | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |ponorne |tok občasnega potoka|podzemeljska | |Čabar – 5 |
| |rupe 2 |izpod Travljanske | | | |
| | |gore podaljša do rup| | | |
| | |južno od prvih. Rupe| | | |
| | |so ohranjene v | | | |
| | |naravnem stanju, v | | | |
| | |dokaj uravnanem | | | |
| | |terenu Dragarske | | | |
| | |doline so lepo | | | |
| | |vidne. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|36 | Grmovljanka|Severno od naselja | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |pri |Pungert je poševna |podzemeljska | |Čabar – 5 |
| |Pungartu |jama dolžine 60 in | | | |
| | |globine 18 metrov. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|37 | Šratlova |Severno od naselja | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |jama |Črni potok pri Dragi|podzemeljska, | |Čabar – 5 |
| | |je izvirna jama |hidrološka | | |
| | |Črnega potoka, | | | |
| | |levega pritoka | | | |
| | |Čabranke. Dolga je | | | |
| | |60 in globoka 18 | | | |
| | |metrov. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|38 | Žurgarska |Nad dolino Čabranke | geomorfološka|ND |TTN 10 |
| |stena |je vzhodno od Črnega|površinska, | |Čabar – 5 |
| | |potoka stena, ki |botanična, | | |
| | |predstavlja |zoološka | | |
| | |gnezditveni prostor | | | |
| | |ogroženim in | | | |
| | |zavarovanim vrstam | | | |
| | |ujed in sov. Kot | | | |
| | |poseben habitatni | | | |
| | |tip je zastopana | | | |
| | |tudi s specifično | | | |
| | |favno | | | |
| | |nevretenčarjev. | | | |
| | |Zanimivo rastlinstvo| | | |
| | |obsega med drugim | | | |
| | |tudi ilirske in | | | |
| | |submediteranske | | | |
| | |vrste. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
|39 | Izvir |Občasno prihaja na | hidrološka |ND |TTN 5 Čabar|
| |Čabranke |dan voda iz grušča | | |– 18 |
| | |pod manjšo steno. | | | |
| | |Struga dolvodno od | | | |
| | |izvira je razgibana,| | | |
| | |celotna dolina | | | |
| | |Čabranke pa je v tem| | | |
| | |delu slikovita. | | | |
+----+------------+--------------------+--------------+---------+-----------+
6.1.1. Cilji
Cilji varstva naravne dediščine:
– ohraniti samonikle rastlinske in živalske vrste, habitatne tipe, in ekosisteme ter njim lastne procese,
– ohraniti naravne znamenitosti,
– ohraniti logiko razvoja tipov krajine v skladu z naravnimi procesi,
– ohraniti biološko pestrost tega območja, predvsem endemične vrste in populacije na meji razširjenosti,
– ohraniti vse ekosisteme in habitatne tipe tega območja, ter zagotoviti njihov naravni razvoj,
– obnoviti prizadete naravne znamenitosti, habitate in ekosisteme.
6.1.2. Razvojne naloge
V naslednjem obdobju bomo pripravili strokovne osnove za zavarovanje naslednjih območij in objektov:
– Kočevski park (varstveni režim za regijski park – obvezno izhodišče),
– Krajinski park Loški Potok,
– Krajinsko območje Dolge njive.
– lipa v Dolnjih Lazih,
– kačja smreka pod Martinovim vrhom,
– bukev pod Klaličim vrhom
– smreka pod Debelim Vrhom,
– brlog na Debelem Vrhu,
– bukev na Debelem Vrhu,
– Štercen studenec,
– smreka pri Glažuti,
– jelka na Sušnem bregu,
– brest na Črnem vrhu,
– smreka na Črnem vrhu,
– smreka v Medvedjakovem gozdu.
V skladu s pripravljenimi strokovnimi osnovami za varovanje naravne in kulturne dediščine, ki jih je izdelal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bomo pripravili program zavarovanj območij in objektov naravne dediščine s strokovnimi podlagami.
Skupaj s pristojnim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine bomo opredelili potrebne varstvene aktivnosti, ki se bodo izvajale na posameznih zavarovanih območjih in objektih naravne dediščine. To je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Loški Potok.
Namenska raba prostora na območjih naravne dediščine bo usklajena z ostalimi rabami. Raba prostora na teh območjih je možna pod pogoji varstva naravne dediščine in se bo usklajevala s prostorskimi izvedbenimi akti.
Seznam območij in objektov naravne dediščine ter varstveni režimi za normativno zavarovane znamenitosti so prikazani v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 4a.
6.2. Kulturna dediščina
Območja in objekti naravne in kulturne dediščine, ki bodo normativno zavarovana, oziroma tista, ki jih bomo varovali kot dediščino, so prikazana v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 4. Za področje naravne in kulturne dediščine so odgovorni: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Občina Loški Potok.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za kulturne dediščine, ki so navedeni v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Loški Potok (Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, OE Ljubljana, Ljubljana, september 2001), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Loški Potok.
Razvrstitev enot kulturne dediščine po kartah in oznakah
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|1 |2 |3 |4|5 |6|7 |8 |9|10 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511857 | |Bela Voda – Grob padlih |1|5 |3|7 |KD |–|Sodražica 39 |
| | |partizanov na Debelem vrhu | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511098 | |Bela Voda – Spom. znamenje |1|5 |3|7 |KD |–|Sodražica 37 |
| | |partizanu B. Roglju | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511855 | |Bela Voda – Spom. znamenje |1|5 |3|7 |KD |–|Sodražica 38 |
| | |v NOB padlim učiteljem | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511778 | |Črni potok pri Dragi – |1|2 |3|7 |KD |–|Čabar 20 |
| | |Most | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 1792 |Draga – Cerkev Marijinega |1|3 |3|7 |KD |–|Čabar 9 |
| | |obiskanja | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 510383 | |Draga – Hiša Draga 35 |1|2 |3|7 |KD |–|Čabar 9 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|KO 511908 | |Draga – Krajinsko območje |1|11 |1|7 |KD |–|Sodražica |
| | |Dolge njive | | | | | | |48,49,Čabar |
| | | | | | | | | |8,9 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|UR 510590 | |Draga – Niz hiš Draga |1|2 |2|7 |KD |–|Čabar 9 |
| | |20,24,26 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|U 511815 |# 14880|Draga – Pokopališče |1|3 |3|7 |KD |–|Čabar 9 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511863 | |Draga – Spom. plošča na |1|5 |3|7 |KD |–|Čabar 9 |
| | |kraju fašistične mučilnice | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511864 | |Draga – Spom. plošča |1|5 |3|7 |KD |–|Čabar 9 |
| | |narodnoosvobodilnemu | | | | | | | |
| | |gibanju | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511860 | |Draga – Spom. znamenje |1|5 |3|7 |KD |–|Čabar 9 |
| | |trem padlim talcem | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511861 | |Draga – Spomenik padlim v |1|5 |3|6 |KD |–|Čabar 9 |
| | |NOB | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511865 | |Draga – Spominska plošča |1|5 |3|7 |KD |–|Čabar 9 |
| | |Jakobu Turku | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511862 | |Draga – Spominski plošči |1|5 |3|7 |KD |–|Čabar 9 |
| | |Kočevarjem | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511866 | |Draga – Spominsko znamenje |1|5 |3|7 |KD |–|Čabar 9 |
| | |štirinajstim talcem | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|U 511816 |# 14881|Draga – Župnišče |1|3 |3|7 |KD |–|Čabar 9 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|U 511812 |# 14882|Glažuta – Kapela |1|3 |3|7 |KD |–|Sodražica 40 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511713 | |Hrib – Hiša Hrib 55 |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 27 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 181 |Hrib – Loški Potok – |1|2 |2|7 |KD |–|Sodražica 27 |
| | |Ambient treh kozolcev | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|U 511081 |# 2777 |Hrib – Loški Potok – |1|3 |3|7 |KD |–|Sodražica 27 |
| | |Kapela sv. Jošta | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|UR 511087 | |Hrib – Loški Potok – Niz |1|7 |1|7 |KD |–|Sodražica 27 |
| | |stanovanjskih objektov | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|U 500354 |# 2010 |Hrib-Loški Potok – Cerkev |1|3 |1|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |Sv. Barbare | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 2009 |Hrib-Loški Potok – Cerkev |1|3 |3|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |Sv. Lenarta | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|A 500359 |# 12733|Hrib–Loški Potok – |1|1 |1|7 |KD |–|Sodražica |
| | |Gradišče Tabor | | | | | | |26, 27 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511853 | |Hrib-Loški Potok – Grob |1|5 |3|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |partizana Bojana Roglja | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511852 | |Hrib-Loški Potok – |1|5 |3|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |Grobnica padlih v NOB | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511851 | |Hrib-Loški Potok – Spom. |1|5 |3|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |znamenje zamolčanim žrtvam | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511089 | |Hrib-Loški Potok – |1|5 |3|6 |KD |–|Sodražica 27 |
| | |Spomenik padlim v NOB | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511088 | |Hrib-Loški Potok – |1|5 |3|7 |KD |–|Sodražica 27 |
| | |Spominska plošča padlim v | | | | | | | |
| | |NOB | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 9362 |Lazec – Senik na domačiji |1|2 |2|6 |KS |7|Sodražica 48 |
| | |Lazec 11 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511715 | |Lazec – Hiša Lazec 17 |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 48 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511714 | |Lazec – Hiša Lazec 18 |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 48 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 7821 |Lazec – Kozolec na |1|2 |2|6 |KS |7|Sodražica 48 |
| | |domačiji Lazec 11 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511712 | |Mali Log – Hiša Mali Log |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |3,4 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511711 | |Mali Log – Hiša Mali Log |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 16 |
| | |45 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511858 | |Novi Kot – Spomenik padlim |1|5 |3|6 |KD |–|Čabar 7 |
| | |v NOB | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511776 | |Podplanina – Domačija |1|2 |2|7 |KD |–|Čabar 19 |
| | |Podplanina 7 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511774 | |Podplanina – Domačija |1|2 |2|7 |KD |–|Čabar 19 |
| | |Podplanina 9 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511775 | |Podplanina – Hiša |1|2 |3|7 |KD |–|Čabar 19 |
| | |Podplanina 11 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511612 | |Podplanina – Hiša |1|2 |3|7 |KD |–|Čabar 18 |
| | |Podplanina 14 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 510794 | |Podplanina – Kozolec |1|2 |3|7 |KD |–|Čabar 19 |
| | |Podplanina 10 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511717 | |Podpreska – Hiša Podpreska |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 48 |
| | |15 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511856 | |Podpreska – Spom. znamenje |1|5 |3|7 |KD |–|Sodražica 38 |
| | |zborovanju aktivistov OF | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|A 500358 |# 12734|Retje v Loškem Potoku – |1|1 |1|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |Arheološka lokaliteta | | | | | | | |
| | |okoli cerkve sv. Florijana | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 2011 |Retje v Loškem Potoku – |1|3 |3|1 |PKD|5|Sodražica 26 |
| | |Cerkev Sv. Florijana | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 12735|Retje v Loškem Potoku – |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |Hiša Retje 43 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 12736|Retje v Loškem Potoku – |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |Hiša Retje 72 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 9360 |Retje v Loškem Potoku – |1|2 |3|6 |KS |7|Sodražica 26 |
| | |Hiša Retje 73 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 12737|Retje v Loškem Potoku – |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |Hiša Retje 81 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 12738|Retje v Loškem Potoku – |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |Hiša Retje 97 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 12739|Retje v Loškem Potoku – |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |Kašča pri hiši Retje 78 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 12740|Retje v Loškem Potoku – |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |kovačnica Retje b.š. | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 8128 |Retje v Loškem Potoku – |1|11 |1|1 |PKD|1|Sodražica |
| | |Kulturna krajina | | | | | | |16,25,26 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 12745|Retje v Loškem Potoku – |1|11 |1|1 |KS |1|Sodražica 26 |
| | |Območje cerkve sv. | | | | | | | |
| | |Florjana | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 12741|Retje v Loškem Potoku – |1|2 |2|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |Seniki ob vaški cesti | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 616 |Retje v Loškem Potoku – |1|7 |1|3 |PKD|6|Sodražica 26 |
| | |Vas | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|KO 511907 | |Sodol – Krajinsko območje |1|11 |1|7 |KD |–|Sodražica |
| | | | | | | | | |37,38,48 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|U 511083 |# 14885|Srednja vas – Kapela |1|3 |3|7 |KD |–|Sodražica 27 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|U 511813 |# 1793 |Stari Kot – Cerkev sv. |1|3 |1|7 |KD |–|Čabar 8 |
| | |Frančiška Ksaverja | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|U 511814 |# 14883|Stari Kot – Kapela |1|3 |3|7 |KD |–|Čabar 8 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511859 | |Stari Kot – Skupni grob |1|5 |3|7 |KD |–|Čabar 8 |
| | |dveh padlih partizanov | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 9361 |Šegova vas – Hiša Šegova |1|2 |3|6 |KS |7|Sodražica 26 |
| | |vas 14 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 591848 | |Šegova vas – Hiša Šegova |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 26 |
| | |vas 7 | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|UR 510749 | |Šegova vas – Naselje |1|7 |1|7 |KD |–|Sodražica 26 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 1794 |Trava – Cerkev Sv. |1|3 |1|7 |KD |–|Čabar 19 |
| | |Lovrenca | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|U 511817 |# 14884|Trava – Kapelica sv. |1|3 |3|7 |KD |–|Čabar 19 |
| | |Antona Padovanskega | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|UR 511777 | |Trava – Naselje Trava |1|2 |1|7 |KD |–|Čabar 19 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511867 | |Trava – Skupni grob dveh |1|5 |3|7 |KD |–|Čabar 19 |
| | |padlih partizanov | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511085 | |Travnik – Hiša Travnik 2 |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 27 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|E 511086 | |Travnik – Hiša Travnik 5 |1|2 |3|7 |KD |–|Sodražica 27 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|KO 511091 | |Travnik – Krajinsko |1|11 |1|7 |KD |–|Sodražica 37 |
| | |območje Dolge njive | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
| |# 12714|Travnik – Partizanska |1|5 |1|2 |KS |4|Sodražica 28 |
| | |bolnišnica Ogenjca | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|U 511095 |# 14886|Travnik – Razpelo ob cesti |1|3 |3|7 |KD |–|Sodražica 37 |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511099 | |Travnik – Spom. plošča |1|5 |3|7 |KD |–|Sodražica 37 |
| | |kurirski postaji | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511090 | |Travnik – Spominska plošča |1|5 |3|7 |KD |–|Sodražica 27 |
| | |prvim loškim zapornikom | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
|Z 511854 | |Travnik – Spominsko |1|5 |3|7 |KD |–|Sodražica 37 |
| | |znamenje padlim talcem v | | | | | | | |
| | |Sodolu | | | | | | | |
+----------+-------+---------------------------+-+---+-+--+---+-+-------------+
Preglednica ima 10 stolpcev. Vsebina posameznih stolpcev je opisana v
nadaljevanju.
Legenda:
1. številka predloga za vpis v ZRD
2. Evidenčna številka dediščine (EŠD)
3. ime enote
4. šifra vrste dediščine
5. šifra tipa enote
6. šifra obsega enote
7. status enote
8. vrednostne stopnje
9. šifra varstvene skupine
10. karta TTN5
(1) Številka predloga za vpis v ZRD
Ker je ZRD še v fazi vnosa podatkov, večje število enot še nima
določene EŠD. V takšnih primerih je vpisana številka predloga za vpis v
ZRD (zap št. predloga / leto). Številka predloga predstavljata tudi
identifikacijsko oznako objekta KD na karti TTN 5.
(2) Evidenčna številka dediščine (EŠD)
EŠD predstavlja identifikacijsko številko enote KD, ki je vpisana v
Zbirni register dediščine (ZRD) in tudi identifikacijsko oznako objekta
KD na karti TTN 5.
(3) Ime enote
Je povzeto po ZRD. Ime enote sestavlja najprej krajevna oznaka in
potem lastno ime. S tem pravilom se spreminja poimenovanje enot, ki so že
bile plansko varovane.
(4) Šifra vrste dediščine
Določa osnovno razdelitev dediščine:
1 nepremična KD
3 integralna dediščina
(Šifri 2 in 4, ki opredeljujeta ND in premično KD, se v seznamu ne
pojavljata).
(5) Šifra tipa enote
Določa osnovno tipološko razvrstitev KD:
1 arheološka dediščina
2 profana stavbna dediščina
3 sakralna stavna dediščina
4 sakralno profana stavbna dediščina
5 memorialna dediščina
6 vrtnoarhitekturna dediščina
7 naselbinska dediščina
11 kulturna krajina
12 zgodovinska krajina
13 ostalo
(Šifre od 8 do 10 so namenjene ND in se v seznamu KD ne pojavljajo.)
(6) Obseg enote
Določa fizično pojavnost enote:
1 območje
2 skupina objektov
3 objekt
(7) Status KD
Določa pravno podlago posameznega objekta oziroma območja:
1 razglašen kulturni spomenik državnega pomena
2 razglašen kulturni spomenik lokalnega pomena
3 začasno razglašen kulturni spomenik državnega pomena
4 začasno razglašen kulturni spomenik lokalnega pomena
5 predlog za razglasitev za spomenik za državni pomen
6 predlog za razglasitev za spomenik za lokalni pomen
7 kulturna dediščina
(8) Vrednostne stopnje KD
PKD – enota je v seznamu pomembnejše kulturne dediščine (ROI)
KS – enota ima lastnosti kulturnega spomenika
KD – kulturna dediščina
(9) Varstvena skupina
Je določena le za enote, ki imajo status kulturnega spomenika oziroma
so v seznamu pomembnejše kulturne dediščine:
1 kult. zg. spomenik in naravna znamenitost
2 kult. zg. spomenik
3 arheološki spomenik
4 zgodovinski spomenik
5 umetnostni arhitekturni spomenik
6 urbanistični spomenik
7 etnološki spomenik
8 tehniški spomenik
15 spomenik oblikovane narave
17 ostalo
(Šifre od 9 do 14 ter 16 obravnavajo kategorije ND in jih ni v
seznamu KD)
(10) Lega na karti TTN 5
Je določena z vpisom kvadranta in številke posameznega lista
Temeljnega topografskega načrta v merilu 1: 5000 (npr. Sodražica 48).
6.2.1. Cilji
Na področju kulturne dediščine so:
– učinkovito gospodarili (ohranitev in izboljšanje stanja)
– varovali kulturno dediščino
– zavarovali območja in objekte kulturne dediščine
– opredelili varstvene posege
– sanirali objekte kulturne dediščine, ki so potrebni obnove
– zagotovili javni dostop do objektov kulturne dediščine in omogočili njihovo preučevanje in raziskovanje.
Usmeritve za razvoj kulturne dediščine:
Arheološka dediščina
Namenska raba na 1. območju varovanja ostaja nespremenjena. Izraba območij 2. in 3. stopnje varovanja pa bo določena s prostorskimi izvedbenimi akti.
Umetnostno zgodovinska dediščina
Umetnostna zgodovinska dediščina obsega sakralno, meščansko in grajsko arhitekturo. Pogoji varstva in spremembe namembnosti bodo podani v prostorskih izvedbenih aktih.
Naselbinska dediščina
Naselbinska dediščina obsega elemente varovanja kulturne krajine, in sicer: varovanje značilnih vedut na naselja, varovanje pomembnejših silhuet naselij, varovanje historičnih dominant, varovanje prostih nezazidanih površin, zaščita tlorisne mreže naselij, zemljiške parcelacije ter prostorske zasnove naselij, značilne gmote ter posamezne etnološko pomembne stavbe. Interese varstva naselbinske dediščine in interese družbenega razvoja bomo usklajevali s prostorskimi izvedbenimi akti.
Varstvo tega območja in interese družbenega razvoja bomo usklajevali s prostorskimi izvedbenimi akti.
6.2.2. Razvojne naloge
Na področju kulturne dediščine bomo:
– pripravili strokovne osnove za varovanje območij in objektov kulturne dediščine za naslednja območja in objekte,
– pripravili program zavarovanja območij in objektov kulturne dediščine,
– opredelili vrste aktivnosti, ki se bodo izvajale na posameznih zavarovanih območjih in objektih kulturne dediščine.
V naslednjem obdobju bomo pripravili strokovne osnove za zavarovanje naslednjih območij in objektov:
– stanovanjski objekt Retje 73,
– gospodarska objekta senik in kozolec pri hiši Lazec 11,
– naselje Retje.
Seznam območij in objektov kulturne dediščine ter varstveni režim za normativno zavarovanje znamenitosti so prikazani v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 4b.
Usmeritev za razvoj kulturne dediščine:
Arheološka dediščina
Namenska raba na 1. območju varovanja ostaja nespremenjena. Izraba območij 2. in 3. stopnje varovanja pa bo določena s prostorskimi izvedbenimi akti.
Umetnostnozgodovinska dediščina
Umetnostnozgodovinska dediščina obsega sakralno, meščansko in grajsko arhitekturo. Pogoji varstva in spremembe namembnosti bodo podani v prostorskih izvedbenih aktih.
Naselbinska dediščina
Naselbinska dediščina obsega elemente varovanja kulturne krajine, in sicer: varovanje značilnih vedut na naselja, varovanje pomembnejših silhuet naselij, varovanje historičnih dominant, varovanje prostih nezazidanih površin, zaščita tlorisne mreže naselij, zemljiške parcelacije ter prostorske zasnove naselij, značilne gmote ter posamezne etnološko pomembne stavbe. Interese varstva naselbinske dediščine in interese družbenega razvoja bomo usklajevali s prostorskimi izvedbenimi akti.
7. Rekreacija v naravnem okolju
7.1. Obstoječa območja za rekreacijo v naravnem okolju
V Občini Loški Potok so opredeljena naslednja območja za rekreacijo v naravnem okolju:
– krajinska območja s poudarjeno naravovarstveno in rekreacijsko funkcijo,
– turistično rekreacijski center Glažuta,
– območja za pohodništvo ter gozdne učne poti.
Območja so označena v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 5.
7.2. Cilji
Na področju rekreacije v naravnem okolju bomo:
– učinkoviteje gospodarili,
– varovali območja rekreacije,
– sanirali obstoječa območja.
– zavarovali območja za rekreacijo.
7.3. Razvojne naloge
V naslednjem obdobju bomo za potrebe rekreacije v naravnem okolju pripravili Program urejanja območij v Občini Loški Potok za rekreacijo v naravnem okolju. Program je definiran kot organizacijska naloga in bo vključeval tudi naslednje vsebine:
– ureditev smučarskih prog, vlečnic in skakalnice v Retjah,
– ureditev manjšega turistično rekreacijskega centra v Glažuti,
– ureditev območja za sprehode in piknike – Retijska gmajna,
– ureditev planinskega doma na Mošnevcu,
– ureditev pešpoti Črni Potok – Trava,
– ureditev rekreacijskih površin v obvodnem svetu,
– ureditev turističnega naselja z rekreacijskim centrom ob mejnem prehodu Novi Kot,
– ureditev rekreacijskih površin ob turistično izobraževalnem centru Glažute,
– ureditev smučišča s smučarskimi progami in vlečnico nad Lazcem,
– ureditev nogometnega igrišča ob naselju Mali Log.
Uskladitev rekreacijske rabe prostora z ostalimi rabami je organizacijska naloga. Odgovoren je župan Občine Loški Potok.
8. Sanacija naravnih virov
8.1. Obstoječa območja
V Občini Loški Potok niso evidentirana divja odlagališča komunalnih odpadkov.
Vode v Občini Loški Potok vode so po kvaliteti razvrščene v II. In III. kakovostni razred (Kartografski del Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 6).
Za potrebe vodovodnih sistemov Občine Loški Potok je sprejet Odlok o varovanju krajevnih vodnih virov (Kartografska dokumentacija Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok).
Komunalni odpadki se iz območja celotne občine vozijo na komunalno odlagališče Mala gora v Občini Ribnica. To odlagališče komunalnih odpadkov se skupno za občine Sodražica, Ribnica in Loški Potok. Upravljavec odlagališča je Komunala Ribnica. Odpadki iz čistilne naprave se bodo vozili na ČN v Ribnici, ki je opremljena s tehnologijo za predelavo blata.
Sekundarni odpadki se bodo zbirali na območju industrijske cone Mali Log in se od tu odvažali v predelavo.
V posameznih naseljih je neustrezno urejena meteorna kanalizacija.
8.2. Cilji
Cilji na področju sanacije naravnih virov so:
– učinkovitejše ekološko gospodarjenje z naravnimi resursi,
– preprečevanje razvrednotenja naravnih virov,
– saniranje naravnih virov,
– preprečevanje lokacij določenih vrst onesnaževalcev v ogrožena območja.
8.3. Razvojne naloge
Za pripravo in realizacijo nalog s področja sanacije naravnih virov je odgovorna Občina Loški Potok.
Razvojne naloge so naslednje:
– sanacija območij varovanja vodnih virov,
– za vsa naselja izdelati predlog odvajanja odpadnih voda,
– izdelati geološke raziskave za lokacijo čistilne naprave,
– sanacija vodnega režima in posameznih odsekov vodotokov,
– sanacija divjih odlagališč komunalnih odpadkov,
– sanacija zraka,
– sanacija degradiranih površin,
– ureditev prostora za gradbeni material ter prostora za pokop živali,
– skupno iskanje možnosti za ureditev medobčinske komunalne deponije.
Popis lokacij divjih odlagališč in mrhovišč ter program sanacije teh območij je organizacijska naloga.
Priprava sanacijskih programov s področja sanacije naravnih virov je organizacijska naloga. Odgovorna je Občina Loški Potok.
Sanacije naravnih virov so prikazane v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Loški Potok, na karti št. 6.
9. Poselitev
9.1. Obstoječa ureditvena območja naselja
Na celotnem območju Občine Loški Potok imajo za vsa naselja določena ureditvena območja in se urejajo z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 12/99, 69/99, 30/01 in 87/03).
Glede na glavne kulturno krajinske tipe in glede na obstoječe omrežje poselitve ter organizacijo dejavnosti, je območje Občine Loški Potok razdeljeno na dve ureditveni enoti:
+--------------+------------+-------------------+----------------+------------+
|Ureditvena |Oznaka |Naziv |Namembnost |Način |
|enota |ureditvenega| | |urejanja s |
| |območja | | |prostorsko |
| | | | |izvedbenimi |
| | | | |akti PIA |
+--------------+------------+-------------------+----------------+------------+
|LP1 |S1 |Mali log |stanovanjska |PUP |
|KS Loški Potok|S1 – S3 |Mali log |stanovanjska |PUP do OLN |
| |I1 |Mali log |industrijska |PUP |
| |S2 |Retje |stanovanjska |PUP |
| |S2 – S1 |Retje |stanovanjska |PUP do OLN |
| |S3 |Šegova vas |stanovanjska |PUP |
| |S4 |Hrib-Loški Potok |stanovanjska |PUP |
| |S4 – S2 |Hrib – Loški Potok |cent. |UN |
| |S5 |Srednja vas |dejavnosti |PUP |
| |S6 |Travnik |stanovanjska |PUP |
| |I2 |Travnik |stanovanjska |PUP |
| |S6 – S10 |Bela voda |industrijska |PUP |
| |N1 |Krajinski park |stanovanjska |PUP |
| |S 11 |Loški Potok |naravovarstvena |PUP |
| |S 12 |Dednik |stanovanjska |PUP |
| | |Matevljek |stanovanjska | |
+--------------+------------+-------------------+----------------+------------+
| |I1 |Mejni prehod |centralna dej. |LN |
|LP2 |S1 |Podplanina |stanovanjska |PUP |
|KS Draga |S2 |Lazec |stanovanjska |PUP |
| |S3 |Podpreska |stanovanjska |PUP |
| |S4 |Stari kot |stanovanjska |PUP |
| |S5 |Draga |stanovanjska |PUP |
| |S6 |Srednja vas pri |stanovanjska |PUP |
| |S7 |Dragi |stanovanjska |PUP |
| |P1 |Trava |cestna povezava |LN |
| |S8 |Podplanina |stanovanjska |PUP |
| |S9 |Podplanina -Vurhi –|stanovanjska |PUP |
| |S9- LP 16 |most |počitniško |OLN |
| |S9- LP 17 |Črni potok pri |naselje |OLN |
| |S9- LP 18 |Dragi |rekreacijsko |OLN |
| |S10 |Novi kot |obm. |PUP |
| |T1 |Novi kot |centralne dej. |PUP do OLN |
| |P2 |Novi kot |stanovanjska |LN |
| |S 11 |mejni prehod Novi |turistična |PUP |
| |S 12 |kot |infrastruktura |PUP |
| | |Pungert |stanovanjska | |
| | |Glažuta |stanovanjska | |
| | |Cesta Črni potok – | | |
| | |Podplanina | | |
| | |Vici | | |
| | |Vurhi | | |
+--------------+------------+-------------------+----------------+------------+
Ureditvene enote so opredeljene tudi v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 7.
Ureditvena območja naselij so označena v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 1. in 7. (M 1 : 25000) in v Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta v merilu 1 : 5000. Vsako ureditveno območje ima določeno tudi šifro.
9.2. Cilji
Na področju poselitve bomo v Občini Loški Potok skrbeli za:
– učinkovitejše delovanje sistema naselij,
– učinkovitejše gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– pravočasno pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč,
– prenova naselij,
– zagotavljanje lokacij storitvenim in oskrbnim dejavnostim po pomembnejših naseljih,
– zagotavljanje lokacij proizvodnim dejavnostim po pomembnejših naseljih,
– pravočasno pripravljanje prostorskih izvedbenih aktov (PIA),
– oživljanje opuščenih domačij in objektov.
9.3. Razvojne naloge
Strategija razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v omrežju naselij.
Osnovni pogoj za skladnejši družbenoekonomski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočalo na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje v naseljih mestnega značaja in ostalih naselij, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno uporabljanje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali naslednjo strategijo razvoja:
– Demografski razvoj (ki bo temeljil na naravni rasti) bo potekal skladno z že obstoječo občinsko politiko policentričnega razvoja, pri tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni porast prebivalstva ostajal znotraj posameznih krajevnih skupnosti. Pozitivni selitveni saldo prebivalstva pa bomo koncentrirali v naseljih mestnega značaja in ostalih naseljih občinskega pomena. S takšno strateško usmeritvijo bomo ohranjali vitalnost celotnega prostora Občine Loški Potok.
– Z omrežjem naselij in usmeritvami za razvoj naselij po omrežju naselij bomo v prostoru Občine Loški Potok ustrezno razmestili prebivalstvo in (sekundarne, terciarne in kvartarne) dejavnosti v prostoru.
– Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva s hribovitih in manj razvitih območij občine bomo zagotovili boljšo prometno povezanost teh krajev v omrežju naselij, z možnostjo zaposlitve za kmete – delavca z ustanavljanjem manjših obratovalnic v bližini naselij, z ureditvijo osnovnega komunalnega standarda, s kapacitetami snovne preskrbe in z drugimi aktivnostmi.
– Razvoj primarnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstva, gozdarstva) bomo primarno pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva.
– Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje, za izboljšanje sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, degradirana območja) bomo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali ukrepe sanacije.
– Naravno in kulturno dediščino bomo vrednotili in pripravili smernice ter upravljalni načrt za njeno ohranjanje. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij.
Projekcija gibanja prebivalstva po krajevnih skupnostih Občine Loški Potok in po Ureditvenih območjih pomembnejših naselij:
+------------------+-------+------+--------+
|KS, ureditveno |1991 |2000 |2002 |
|območje | | | |
+------------------+-------+------+--------+
|KS Loški Potok |1635 |1738 |1502 |
+------------------+-------+------+--------+
|KS Draga |514 |546 |464 |
+------------------+-------+------+--------+
|Skupaj |2149 |2248 |1966 |
+------------------+-------+------+--------+
Operativne usmeritve za razvoj naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvsem kvaliteten premik v procesu urbanizcije.
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s:
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
– prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda,
– dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij,
– dvigom komunalnega standarda,
– izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji,
– učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami.
Na osnovi teh operativnih usmeritev bodo pri razvoju naselij prioritetne naslednje naloge:
– v pomembnejših naseljih (občinsko središče, pomembnejše lokalno središče):
– pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve bomo snovali takšne oblike, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje disperzne individualne gradnje, vendar bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju,
– pri opredeljevanju površin za razvoj bomo gradnjo prvenstveno usmerjali na slabša kmetijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo,
– pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo zagotovili s koncentracijo v posameznih zaključnih območjih,
– v prvem obdobju bomo pri razvoju naselij usmerjali gradnjo k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo in oživitev že pozidanih območij.
V lokalnih središčih ter drugih naseljih:
– gradbeni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij s poudarkom na usmerjanju posameznih funkcij naselij v primerno opremljena in urejena območja naselij, sanacijskim programom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost,
– območja razpršene gradnje so definirana z evidenco obstoječe pozidave, v bodoče naj ne bi pospeševali razpršene gradnje.
Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v omrežju naselij
Za organizacijo mreže naselij so podane tudi globalne usmeritve za razvoj terciarnih, sekundarnih in kvartarnih dejavnosti v omrežju naselij:
– večje industrijske komplekse bomo razvijali pretežno na obstoječih lokacijah z boljšim koriščenjem prostora in fleksibilnimi zasnovami. Manjše obrate pa bomo odpirali v lokalnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti,
– površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih centrov naselij,
– osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati razvoj kmetijstva in gozdarstva kot osnovne funkcije tega prostora. Samo na osnovi razvitega kmetijstva in gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot so turizem, drobno gospodarstvo itd.,
– ureditev pokopališča in nova kapelica v naselju Trava,
– za potrebe proizvodnih dejavnosti – ureditev sušilnice lesa in pomožnih prostorov v Podpreski (LIK),
– adaptacija OŠ v Podpreski,
– širitev območja za stanovanjsko pozidavo v naselju Novi kot.
Usmeritve razvoja sekundarnih počitniških bivališč
Problem sekundarnih bivališč v Občini Loški Potok je potrebno reševati skladno z razvojem poselitve in razvojem turizma. To pomeni:
– obravnavati sekundarna bivališča kot posebno stanovanjsko gradnjo z vsemi prostorskimi in funkcionalnimi zahtevami in pogoji – varovati turistično razvojno zanimiva območja pred tovrstnimi posegi – v celotnem prostoru občine bomo do leta 2000 odpirali nova zazidljiva območja za sekundarna počitniška bivališča le v območjih, kjer ima turizem prednostno funkcijo oziroma bomo dopustili le smiselno dopolnjevanje že obstoječih območij sekundarnih bivališč, prenovo ter adaptacijo obstoječih objektov v sklopu naselij ali objektov samotnih domačij.
Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj sekundarnih počitniških bivališč so:
– gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno urejenih parcelah, zato bo potrebno za že opredeljena območja izdelati ustrezne prostorsko izvedbene akte,
– preureditev opuščenih kmetijskih objektov je mogoča ob upoštevanju usmeritev strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. V hribovitih območjih je mogoča gradnja posameznih počitniških hiš znotraj naselja, ob upoštevanju gabarita in temeljnih arhitektonskih elementov grajene strukture,
– nadaljnja gradnja sekundarnih počitniških bivališč bo temeljila na kompleksni in podrobni proučitvi že obstoječih ali potencialno primernih območij.
Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v omrežju naselij za zagotavljanje boljše kvalitete bivanja.
Za enakomernejši razvoj celotnega območja Občine Loški Potok ter zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega družbenega standarda bomo v Občini Loški Potok razvijali posamezne tipe naselij kot pomembnejše nosilce nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja.
Središče občinskega pomena
Hrib – Loški Potok bomo razvijali kot središče občinskega pomena za Občino Loški Potok. Zaradi omejitve širjenja na I. območje kmetijskih zemljišč bo stanovanjska gradnja potekala na manjših površinah. Skladno z razvojem industrije bomo razvijali tercialne in kvartalne dejavnosti. Skladno s povečanjem naselja bomo v naselju gradili tudi infrastrukturo.
V ožje gravitacijsko območje naselja Hrib – Loški Potok spadajo tudi naselja Retje, Šegova vas, Srednja vas in Travnik, zato jih v Urbanistični zasnovi obravnavamo skupaj. Ta naselja bodo prevzemala tudi del stanovanjskih površin za potrebe naselja Hrib – Loški Potok.
Pomembnejša lokalna središča
Drago bomo razvili v pomembnejše lokalno središče Občine Loški Potok, ki bo omogočalo gravitacijskemu območju KS Draga oskrbo in zaposlitveno središče. Na ta način bomo zaustavili proces praznjenja vasi v tej krajevni skupnosti.
Ostala naselja so bolj ali manj pretežno ruralnega značaja. Vse prostorske posege v teh naseljih bomo podrejali izboljšanju bivalnih pogojev domačega prebivalstva in razvoju kmetijskih gospodarstev. Dolgoročni razvoj v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva in gozdarstva in na osnovi teh dejavnosti razvijati turizem in drobno gospodarstvo.
Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v omrežju naselij za zagotavljanje boljše kvalitete bivanja je prikazana v Kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, kartogram št. 1.
Usmeritve za novogradnje in prenove
Novogradnje bomo usmerjali predvsem na komunalno opremljena zemljišča v ureditvenih območjih naselij.
Prenove stanovanj bomo izvajali predvsem v centralnih naseljih (Hrib – Loški Potok, Retje, Šegova vas, Srednja vas, Draga...) in v naseljih, ki imajo večjo kulturno dediščinsko vrednost.
Prenova proizvodnih, oskrbnih, storitvenih in drugih objektov bo potekala v vseh centralnih naseljih.
9.3.1. Izgradnja, širitev in prenova naselij z urbanistično zasnovo ter urejanje območij s krajinsko zasnovo
Razvoj naselij in območij s poudarjenimi centralnimi in turističnimi in rekreacijskimi funkcijami bomo usmerjali z urbanističnimi zasnovami naselij in krajinskimi zasnovami območij:
a) urbanistična zasnova za naselje Hrib – Loški Potok bo sestavni del dolgoročnega in družbenega plana in je definirana kot organizacijska naloga,
b) krajinska zasnova za območje KS Loški Potok je sestavni del tega dolgoročnega plana in se bo v prihodnje novelirala – organizacijska naloga.
9.3.1.1. Krajinska zasnova Loškega Potoka
Čeprav je kraška uvala Loški Potok le del zakrasele velikopotoške planote in ne predstavlja po vseh kriterijih posebne krajinske makroenote, ga zaradi izredne krajinske slikovitosti obravnavamo s posebno krajinsko zasnovo. Naselja Travnik, Šegova vas, Hrib – Loški Potok in Retje dajejo poleg naravnih prvin prostoru poseben pečat. Čeprav geografsko relativno oddaljen, je Loški Potok dokaj gosto obljuden, posledica tega pa je visoka stopnja kulturne krajine. Sedanje oblikovne in ambientalne zasnove naselij pričajo o skrbno pretehtanih odločitvah za lokacije oziroma smeri širjenja pozidave. Tako sta naselji Retje in Šegova vas že opredeljeni kot urbanistična spomenika, kar zahteva še posebno pozorno izbrane lokacije za nadaljnje širitve naselij, predvsem pa skrbno izdelano izvedbeno dokumentacijo.
Območje Loškega Potoka je bogato z gozdnim svetom, še posebej v Retijški, banjasto izoblikovani uvali in v travniški uvali.
Prostorska integracija teh naravnih vrednosti z njivskimi in travniškimi površinami kot vzorci kulturne krajine ter arhitektonsko, urbanistično skrbno oblikovanimi naselji daje krajinsko skladno podobo celotnega območja Loškega potoka.
Ob istočasnem ohranjanju vrednot Loškega Potoka pa bomo poskrbeli za zagotovitev nadaljnjega razvoja tega območja. Le z obstojem prebivalstva bo zagotovljen tudi obstoj kulturne krajine ter tudi vseh drugih vrednot, v skladu s temi pa mora biti vsak razvoj tudi načrtovan.
Uvala Loški Potok predstavlja s svojo lego sredi visokega planotastega, pretežno gozdnatega sveta izjemen krajinski pojav. Obilica naravnih, krajinsko ekoloških vrednot, elementov kulturne krajine in urbanistično-arhitektonsko skladnih oblik naselij so tisti dejavniki, ki dajejo prostoru pečat skladnosti. Dno uvale, ki je v S in J delu včasih poplavljeno, kar je posledica številnih kraških izvirov, je intenzivno obdelano. Pravilni njivski vzorci izkazujejo visoko stopnjo razvoja kulturne krajine. Z rahlim dvigom nad Hribom – Loškim Potokom ter proti Matevljeku opažamo spremembe v strukturi kmetijskih zemljišč. Večja pojavnost travnikov in pašnikov z vmesnimi živicami in posamičnimi drevesi, za razliko od strmih njiv v dolini, priča o drugačni rabi teh površin kot posledica človekovega prilagajanja ekološkim zakonitostim.
Prizadevali si bomo za nadaljnje intenziviranje kmetijske proizvodnje ter za preprečitev zaraščanja pašniških površin z gozdom, a še vedno upoštevali ekološke kriterije. Zavarovali bomo krajinsko ekološko vredne ambiente, ki bi kot največji rekreacijski potencial pomenili nove vrednote prostora.
Površine za nadaljnjo poselitev bomo iskali na manj vrednih zemljiščih na drugem območju ter se izogibali velikim kompleksom novogradenj.
9.3.2. Območja prenove
Prenovo bomo usmerjali predvsem v starejše dele naselij s kvalitetno urbanistično in stavbno dediščino in v degradirane dele naselij z namenom zagotoviti boljše bivalno in delovno okolje ter višji komunalni standard.
9.3.3. Izgradnja in širitev ostalih naselij
Izgradnja in širitev ostalih naselij bo potekala v skladu z zastavljenim programom dela in v okviru finančnih, organizacijskih in strokovnih možnosti.
9.3.4. Izvajanje razvojnih nalog
Za posamezna območja v občini bodo pripravljeni varstveni in varstveno razvojni programi, ki jim bo sledila izvedba v prostoru, ki ima naslednje faze:
A – priprava strokovnih osnov (odločitev o pristopu k investiciji, predhodna dela in idejni projekt),
B – plansko usklajevanje (usklajevanje v prostoru z območjem izključne in omejene rabe),
C – pridobitev izvedbenih aktov in upravnih dovoljenj (izdelava in sprejem PIN, izdaja lokacijskega dovoljenja, priprava in sprejem investicijskega programa, izdelava tehnične dokumentacije in izdaja gradbenega dovoljenja),
D – gradnja (od začetka do zaključka gradnje, tehničnega pregleda objekta z izdanim uporabnim dovoljenjem).
9.4. Usmeritev, kriteriji, pogoji in naloge za gradnjo na stavbnih zemljiščih
– usmeritev, kriteriji (kot osnove za gradnjo na območjih razpršene gradnje):
– dostopnost in komunalna opremljenost,
– lokacija ne sme biti vedutno izpostavljena,
– dejavnost ne sme biti moteča za okolje;
– pogoji za urejanje stavbnih zemljišč:
– strnjen kompleks,
– možnost priključitve na javna komunalna omrežja in naprave,
– usmeritve in naloge komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč:
– priključitev na infrastrukturna omrežja in naprave,
– programske zasnove za ureditev:
– Osrednji del naselja Hrib – Loški Potok,
– Nova povezovalna obmejna cesta na odseku Most čez Čabranko – Vurhi – Vici – Podlanina,
– KS Draga – T1 – Glažuta – turistično rekreacijski center.
9.4.1. Programska zasnova za ureditveno območje osrednjega dela naselja Hrib – Loški Potok
Lega
Območje urejanja LP1 – S4 – S2 leži v osrednjem delu naselja Hrib, pod Taborom s cerkvijo Sv. Barbare na prevoju med dvema dolinama, in sicer uvalo nad vasjo Retje in poljem pod Travnikom.
Območje omejuje:
– na zahodu hrib Tabor s cerkvijo,
– na jugu kapelica na razpotju med Hribom proti Travniku in Šegovi vasi,
– na zahodu se obdelava konča z zaledjem stanovanjskih hiš, ki niso več dostopne iz osrednje komunikacije – regionalne ceste,
– na severu z vstopom v naselje iz štirih smeri in obcestno raztegnjeno pozidavo.
Območje urejanja meri ca. 30.800 m2.
Meja območja
Območje urejanja je opredeljen kot osrednji del naselja Hrib in vključuje naslednje parcele: LP1 – S4 – S2 Hrib:
*202, *319, 140/1 del, 140/2, 141, 184 del, 185/1, 185/2 del, 187, 188/1, 188/2, 190/2, 190/3, 193/1 del, 203, 212, 215/1, 215/2, 215/12, 216/1, 216/2, 217, 231/1 del, 231/2, 233/1, 235/3, 237, 238, 238/2, 238/4, 244/1, 244/2, 246, 249, 250, 251, 252, 254/1, 254/2, 254/3, 256, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 264, 265, 267, 273, 278, 279, 281, 281/2, 281/3, 282, 285/1, 285/2, 285/4, 287/2, 287/3, 291, 299, 306, 318, 320, 321, 2136 del, 2137/1 del, 2137/4 del, 2141/1 del, vse k.o. Hrib.
Organizacija dejavnosti
Območje je v osrednjem delu naselja Hrib, ki je opredeljeno kot občinsko središče s sedežem krajevne skupnosti. Po dolgoročnem planu je osrednji del tega naselja namenjen strnjeni mešani gradnji s centralnimi funkcijami širšega območja, oziroma zagotavljanju javnih funkcij za področje Občine Loški Potok.
Srednjeročni plan Občine Loški Potok predvideva v območju urejanja naslednje posege v prostor:
– izgradnjo križišča cest iz smeri Sodražica (R 373), Nova vas in Stari trg,
– izgradnjo križišča cest iz smeri Travnik (R 373) in Šegova vas,
– ureditev zadostnega števila parkirnih mest za dejavnosti v območju urejanja,
– preureditev osnovne šole in vrtca,
– izgradnjo telovadnice,
– prestavitev športnega igrišča z izgradnjo tribun,
– preureditev objekta „Bombažne predilnice Tržič“,
– nadomestitev objektov Kmetijske zadruge in kinodvorane z novim poslovno stanovanjskim objektom,
– preureditev stare šole za poslovne prostore in upravo občine,
– ureditev ploščadi za tržnico,
– postavitev turistično-informatorskega kioska s kletnim spremljajočim programom,
– prestavitev spomenika izpred zdravstvenega doma ob poslopje nove občine,
– postavitev simbolnega kipa „sekača“ kot oznako kraja in občine,
– širitev igrišča za enoto vrtca,
– ureditev igralnih površin za prvo triado osnovne šole,
– ureditev dvoriščnega dela šole,
– ureditev dovoza za trgovino – Mercator (železnina, bela tehnika, skladišča),
– ureditev zelenih in parkovnih površin.
Okvirna kapaciteta
Program je zasnovan na podlagi že obstoječih dejavnosti v območju obravnave, konkretnih potreb ter razvojne vizije Občine Loški Potok.
Izobraževalno-vzgojni in športni program 7.200 m2
Javen program ob osredni komunikaciji 10.350 m2
Poslovno stanovanjski
program (v treh otokih) 2.870 m2
1.910 m2
1.580 m2
Individualna stanovanjska zazidava 6880m2
Skupaj 30.790 m2.
Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Vsi novi posegi so načrtovani glede na prostorske danosti in omejitve obstoječega stanja. Kljub temu pa je nujno tudi nekatere obstoječe grajene strukture preurediti v smislu zadovoljevanja sodobnih potreb širšega območja.
Telovadnica je predvidena kot dozidava na severo-zahodni strani. Objekt bo močno vkopan v teren. Velikost telovadnice je zasnovana glede na velikost normalnega košarkarskega igrišča. Pritličje telovadnice bo na nivoju prvega nadstropja šole. Glavni vhod bo preko šole. Dodatni izhodi pa so na teren iz veznega trakta prizidka.
Športno igrišče se iz osrednjega dela naselja tik ob glavni regionalni cesti prestavi na zaledno stran zdravstvenega doma. Velikost igrišča je normalno rokometno igrišče. Igrišče je izsekano v padajoč teren, zato lahko na delu pod njim izzidamo klubske prostore, garderobe, sanitarije ter nekaj garažnih boksov. V teren na zahodni strani pa so vpete tribune. Dovoz je iz južne strani. Glavni dostop je iz strani šole. Tribune se napajajo na peš povezovalno pot nad igriščem in telovadnico.
Igrišče vrtca je potrebno nujno povečati na predvideno kapaciteto vrtca ca. 56 otrok. Teži se k zagotavljanju normirane potrebne zunanje površine za vrtec, ki je izračunana 840 m2. Obstoječa javna peš povezava pred vrtcem se s povečanjem zunanjih površin vrtca ukine.
Na severno vzhodnem delu šole se na nivoju prvega nadstropja uredi manjša igralna površina za potrebe prve triade osnovne šole, ki je direktno dostopna iz učnega trakta.
Nujen minimalen prostor oziroma urejeno ploščad za potrebe tržnice je možno urediti iz novo zgrajene ploščadi na južni strani objekta trgovine – Mercator. Na ca. 1 m višjem platoju od pritličja tega objekta se na stebrih z mestno oblikovano ograjo oblikuje galerija, ki služi tržnim potrebam.
Pod platojem se primerno uredi normalen dovoz za potrebe skladiščnih in trgovskih potreb spodnje etaže. V hribino pod šolsko igrišče za najmlajše se uredi prostor za obračanje vozil. Polkrožni zaključek na spodnjem nivoju lahko pozida s turističnim ali dopolnilnim programom.
Ob tem objektu je predvideno javno stopnišče, ki omogoča dostop na zgornji nivo, kjer se pojavi turistično informacijski center kot manjši objekt, ki oblikuje ulični poudarek.
V nadaljevanju arkadnega dela se lahko pod parkirnimi prostori ob regionalni cesti ob zadostni višini pojavijo zaprti deli sekundarnih objektov, ki pa morajo vidno ohraniti oblikovanost osnovnega arkadnega rastra.
Poslovno-stanovanjski objekt, ki se pojavi na severnem delu vstopa v osrednji del kot nadomestna gradnja treh dotrajanih objektov ter novi deviaciji regionalne ceste, je zasnovan kot objekt, ki je prislonjen na padajoč teren in ima v pritličnem delu – spodnji nivo urejene lokale ali poslovne prostore, ki so dostopne tudi strankam. Zgornji nivo pa je stanovanjski. Višinski gabarit naj ne presega P + 2N + M. Objekt je zasnovan kot enotna stavbna masa z lahko tudi razgibano tlorisno zasnovo, ki na eni strani sledi konfiguraciji terena, na drugi strani pa upošteva glavne smeri objektov širše okolice.
Zasnova prometne ureditve
Načrtujemo izgradnjo dveh novih križišč, ki sta obe locirani na vstopu v centralni del naselja. Zaradi konfiguracije terena in neugodnih obstoječih priključkov lokalnih in dovoznih cest na regionalno cesto R III 653 je potrebno nujno urediti bolj pregledne in varne priključke.
Za takšno kompleksno preureditev posegamo na širše območje in je nujno potrebno odstraniti tudi en starejši stanovanjski objekt. Premagovanje višinskih razlik zahteva izgradnjo ene mostne konstrukcije ter več opornih zidov.
Mirujoč promet
Parkirne površine za potrebe vseh dejavnosti se urejajo na večjih lokacijah, in sicer:
– prečno ob regionalni cesti z delnim posegom na obstoječe igrišče,
– pred prenovljenim poslovnim stanovanjskim objektom (Tržič) vse do zdravstvenega doma je večje novo parkirišče in zadaj za stanovalce,
– pred šolo za zaposlene, na zgornjem nivoju pred zdravstvenim domom za službena vozila in urgenco,
– ob novem poslovno-stanovanjskem objektu na spodnjem nivoju za poslovni del, na zalednem delu pa za stanovalce.
Peš promet
Pešpoti so zasnovane vzdolž glavnih prometnih cest. V osrednjem delu pa so dodane tudi pešpoti, ki prečkajo vzdolžne smeri in predstavljajo horizontalne povezave za hitrejše dostope do glavnih objektov. Glavna peš povezava na zaledni strani šolsko-športnih objektov je preoblikovana v parkovno urejeno pot, ki napaja športno igrišče s tribunami, izhodi iz telovadnice ter peš dostop iz južnega dela naselja na Tabor do cerkve Sv. Barbare.
Posamezni peš dostopi so zaradi reliefne pogojenosti ali ustvarjenih novih platojev povezani s stopnišči.
Urgentni promet
Urgentni promet bo organiziran po poteh in utrjenih površinah okrog obstoječih in predvidenih objektov v skladu s pogoji soglasodajalcev.
Za del območja je sprejet ureditveni načrt: Odlok o ureditvenem načrtu za osrednji del naselja Hrib-jug – LP1-S4-S2-jug (Uradni list RS, št. 55/99).
9.4.2. Programska zasnova za novo povezovalno obmejno cesto Most čez Čabranko – Vurhi – Vici – Podplanina
Lega
Naselja in zaselki Črni Potok, Vurhi in Vici ležijo ob reki Čabranki, ki je mejna reka s Hrvaško. Medsebojna cestna povezava obstaja le po hrvaškem ozemlju, kakor tudi dostop do regionalne ceste R III 653/ 1364 Trava – Čabar (oziroma Hrib – Podplanina), po kateri imajo občani dostop do občinskega središča.
Obravnavana cestna povezava Črni Potok – navezava na Travo – Čabar je zajeta v republiškem projektu „Zelena meja“, ki s povezovanjem obkolpskih cestnih povezav odpira možnost razvoju in odpiranju obmejnega področja.
Zaradi topografsko zahtevnega in geološko problematičnega terena ter bližine reke Čabranke oziroma meje s Hrvaško, izdelovalci posebnih strokovnih podlag in izdelave tehnične dokumentacije predlagajo v izbor tri variante.
Obseg območja
Predlagana cestna povezava zajema rekonstrukcijo obstoječega kolovoza Črni Potok – Vurhi – Vici – Podplanina. Obstoječe cestne povezave naselij Vici – Vurhi in Črni Potok po slovenskem ozemlju predstavljajo obstoječi kolovozi, ki se jih rekonstruira za namen transporta z motornimi vozili.
Neposredne obstoječe cestne povezave po levem bregu reke Čabranke med naseljema Vici in ca. 1 km oddaljenem mejnem prehodu Podplanina, zaradi neugodne konfiguracije terena, sploh ni. Za ta del so izdelane štiri variantne rešitve.
Organizacija v območju
Obravnavano območje urejanja predlagan poseg v prostor deli na dva odseka, in sicer:
1. Odsek od mostu (križišče z odcepom za naselje Črni Potok) čez Čabranko preko naselja Vurhi do naselja Vici.
2. Odsek nove povezovalne obmejne ceste povezuje zaselek Vici z mejnim prehodom Podplanina oziroma z regionalno cesto R III 653 / 1364 Trava – Čabar. Pripravljene so štiri možne variante:
2.1 „Osnovna trasa“, ki povezuje naselje Vici z R III 653 in poteka po pobočju nad Čabranko ter se navezuje na regionalno cesto ca. 0,7 km pred državno mejo.
2.2 Varianta „Ob Potoku“ poteka bliže oziroma neposredno ob Čabranki in se priključuje na R III 653 ca. 50 m pred objekti na mejnem prehodu oziroma ca. 150 m pred državno mejo.
2.3 Trasa je iz smeri Vici najprej identična trasi „Ob Potoku“, sam priključek na regionalno cesto pa je nekoliko nižje. Priključek se izvede med objekti mejnega prehoda in državno mejo ca. 70 m pred državno mejo.
2.4 Trasa „V pobočju“ je bila preverjena na pobudo občana in poteka tako, da se pred zaselkom Vici odcepi ali zavije v strmo pobočje in se na višinski koti 585 m priključi na regionalno cesto Trava – Podplanina.
Okvirne tehnične zasnove
Za boljšo predstavitev predlaganih rešitev ali možnosti cestnih povezav je v prilogi izdelana skica cestnih povezav.
Prvi odsek Most čez Čabranko do naselja Vici poteka od križišča z odcepom ceste do naselja Črni Potok od nadmorske višine 448 m n.m. preko naselja Vurhi na nadmorski višini ca. 458 m n.m. do naselja Vici na nadmorski višini 468 m n.m. Prvi odsek je dolg 1,164 km.
V zaselku Vici se cesta naveže na prvi odsek pri 468 m n.m. Predlagane so variantne rešitve, ki imajo naslednje tehnične okvire:
1. „Osnovna trasa“ je predvidena nova cesta v dolžini 0.987 km in se priključuje na R III 653 na višini 539 m n.m.,
2. „Ob Potoku“ je predvidena dolžina nove ceste 1,150 km in se priključuje na R III 653 na višinski koti 506 m n.m.,
3. korigirana varianta „Ob Potoku“ pa je predvidena dolžina 1.126 km in se priključuje na višini 491 m n.m..
Tehnične in druge usmeritve
Planiramo izvesti povezovalno obmejno cesto z naslednjimi tehničnimi elementi:
– teren je uvrščen v hribovit (mestoma gorski),
– računska hitrost je 40 km/h oziroma 30 km/h (Rmin = 40 oziroma 25 m),
– prometna obtežba bo minimalna, 5. prometni razred,
– normalni prečni prerez je 3,50 m vozišca in 2 X 0,50 m bankine,
– maksimalno dovoljen vzpon nivelete ja 12%.
Pri posegu v prostor je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:
– funkcionalno zaokrožitev mejnega prehoda in pogoje varovanja mejnega prostora,
– upoštevati je nujno potrebno obstoječe sobivanje zdajšnjih ekosistemov gozda, travnika in reke,
– posebno pozornost je treba posvetiti pri posegih v poplavne ravnice ob Čabranki ter strm gozdnat breg,
– preveriti možnost ohranjanja naravnega slovenskega brega Čabranke in krajinske slike doline,
– varianti ob Čabranki zahtevata sprotno reševanje vodotoka z vsemi hidrotehničnimi objekti,
– v posebnih strokovnih podlagah je nujno potrebno obdelati tudi vse hidrološke in hidravlične tehnične elemente reke Čabranke,
– niveleta nove ceste mora biti na višjem nivoju stoletnih računskih gladin Čabranke,
– brežina reke mora biti ustrezno zavarovana in naj omogoča dostope iz ceste za vzdrževanje vodotoka,
– za nemoteno odvodnavanje širšega območja je nujno potrebno kvalitetno rešiti tudi vse hudournike ter križanja s prometnimi površinami.
Za območje je sprejet Odlok o lokacijskem načrtu cestne povezave ob mostu čez Čabranko pri Črnem Potoku do priključku na regionalno cesto R3-653/ 1364 Trava – Podplanina (Uradni list RS, št. 22/03).
9.4.3. Programska zasnova za ureditveno območje KS Draga – T1 – Glažuta
+-----------------+-----------------------------------------------------------+
|Vsebina |Opredelitev |
+-----------------+-----------------------------------------------------------+
|Opredelitve |– ureditveno območje – območje jase – Glažuta |
|dolgoročnega |– namembnost po dolgoročnem planu – turistično |
|plana |izobraževanje v naravnem okolju |
| |– zahtevani prostorski izvedbeni akt – ureditveni načrt |
+-----------------+-----------------------------------------------------------+
|namenska raba |Ureditveno območje LP2 KS Draga – T1 – Glažuta je namenjeno|
| |predvsem dejavnostim izobraževanja v naravnem okolju, |
| |turizmu in rekreaciji; učne poti, predavalnica na prostem, |
| |prenočišča, gostinska ponudba, rekreacijske poti, igrišča, |
| |smučišče. |
| |S programskimi zasnovami je v območju predvidena izgradnja |
| |novega objekta z gostinsko ponudbo (objekt z nadstreškom in|
| |teraso), predavalnica na prostem (leseni nadstrešek) in |
| |nadstreški za pokrita parkirna mesta, v širšem območju za |
| |ureditev, parkovnega gozda, razgledišča in igrišč. |
| |Lokacija novega objekta za gostinsko ponudbo s sanitarijami|
| |in teraso je predvidena neposredno ob uvozu v dvorišče |
| |obstoječega kompleksa. Predavalnica na prostem je kot |
| |leseni nadstrešek predvidena na območju rezervoarjev, kar |
| |bi zavarovalo in vizualno nevtraliziralo ta objekt. |
| |Nadstreški za parkirna mesta so predvideni vzporedno z |
| |objektom s prenočišči. |
| |Ureditev učnih poti in trim steze je predvidena v ograjenem|
| |območju zasajenem z eksotičnimi iglavci. Prav tako tudi |
| |teniško igrišče. |
+-----------------+-----------------------------------------------------------+
|usmeritve za |V soglasju z Regionalnim zavodom za varstvo naravne in |
|varstvo naravne |kulturne dediščine so možne zgoraj naštete novogradnje, |
|in kulturne |katerih oblika in materiali morajo biti skladni s tipiko in|
|dediščine |zgodovinskim izročilom tega kraja. V celoti je potrebno |
| |ohraniti lokacijo gozdnega roba in preprečiti zaraščanje |
| |jase. |
+-----------------+-----------------------------------------------------------+
|usmeritve za |Obstoječe objekte je potrebno notranje sanirati v smislu |
|izboljšanje |kvalitetnejših pogojev za bivanje. |
|bivalnega in |Ureditev dovoza in odprtega prostora v celoti predstavlja |
|delovnega okolja |osnovni namen programskih zasnov, da bo v prostoru dosežena|
| |boljša orientacija in identiteta prostora. |
+-----------------+-----------------------------------------------------------+
|promet |Urediti je potrebno notranje dvorišče z jasno opredelitvijo|
| |parkirnih mest. Uvoz v območje objektov je potrebno |
| |sanirati z nasutjem in tlakovanjem, kar bo zmanjšalo |
| |obstoječi naklon in omogočilo dovoz tudi v zimskem času. |
+-----------------+-----------------------------------------------------------+
|komunalna |Nujna je celotna sanacija komunalne infrastrukture. |
|infrastruktura |Predvidena je prestavitev in izgradnja nove greznice ter |
| |izgradnja zajetja za kapnico. |
+-----------------+-----------------------------------------------------------+
|Vsebina |Opredelitev |
+-----------------+-----------------------------------------------------------+
|obseg |– gostinski objekt s teraso (P) |
|novogradenj |– lesena učilnica na prostem (P) |
| |– leseni objekt ob teniškem igrišču (P) |
| |– nadstrešek za parkirna mesta (45m x 45m) |
| |– razgledni stolp (5m x 5m). |
+-----------------+-----------------------------------------------------------+
9.4.4. Programske zasnove za lokacijski načrt za območja:
LP – 16 počitniško območje,
LP – 17 rekreacijsko območje,
LP – 18 centralne dejavnosti in mejni prehod Novi Kot
9.4.4.1. Opredelitev območja
Območje se nahaja izven ureditvenega območja strnjenega naselja v obmejnem pasu.
Obstoječa pozidava na celotnem območju naselja Novi Kot ima tipičen vzorec razsejanih posameznih poselitvenih jeder.
Predlog ureditve sledi formiranju centralnega oskrbovalnega središča. Centralni del naselja se formira v obmejnem pasu v zaledju novega mejnega prehoda. Poselitev sledi razvejanim obstoječim potem in združevanju posameznih domačij v novo razvojno območje.
Mejni prehod se postavi na javni poti na prehodu meje z Republiko Hrvaško.
Zaledje mejnega prehoda je namenjeno oskrbnim dejavnostim (LP-18).
Ob poteh se vmesen prostor ter prostor obstoječega peskokopa urejuje v rekreacijsko območje (LP-17).
V polporaslem območju zaokrožuje novo razvojno jedro območje namenjeno postavitvi počitniških hišic oziroma turističnih kapacitet (LP-16).
9.4.4.2. Usmeritve organizacije dejavnosti
Zemljišča obravnavanega območja so v prvotni rabi: najboljša in druga kmetijska zemljišča in del gozdnih površin.
Obstoječim kmetijam je določen normalen funkcionalen prostor. Domačije lahko ohranijo obstoječo dejavnost in obenem je možen razvoj dopolnilnih dejavnosti ali osnovne proizvodnje.
Obremenitev prostora z novimi dejavnostmi je postavljena z upoštevanjem razvejanih poti, ki se tudi ohranjajo za normalo funkcioniranje bodočih dejavnosti.
Navezava centralnega dela z oskrbnimi dejavnostmi je ob mejnem prehodu. Oskrba je namenjena tranzitnemu prometu, turističnim obiskovalcem parkovnih površin na obeh straneh meje in ne nazadnje domačinom.
Vmesen pas ob kmetijah in poteh bo namenjen rekreaciji v naravnem okolju. Predviden program rekreacije mora biti vezan na gibanje v naravnem okolju. V tej celoti je predvidena možnost zbiranja ljudi na zunanjih prireditvah. Znotraj območja je možno urediti tudi taborniške prostore.
Območje na delno zaraščajočih površinah z odmikom od hrupnih območij, kjer se lahko giblje ali zadržuje večje število ljudi se predvidi gradnja počitniških objektov. Turistične kapacitete bodo izvedene v drobni gradnji, kar ustreza gradnji bungalovov in počitniških hišic.
V posamezni enoti so predvideni izhodniščni programi, ki jih je na podlagi konkretizacije s strani bodočih investitorjev potrebno prilagoditi.
Predvideni programi:
Območje LP-18 – centralne dejavnosti:
– mejni prehod z zelenim pasom, ki je razvojno namenjen dopolnitvi objektom mejnega prehoda,
– osnovna preskrba lokalnega prebivalstva in turistov:
trgovina,
gostinski lokal,
bencinski servis,
avtopralnica,
telefonska govorilnica,
postajališče javnega prometa,
enota pošte in banke;
– za turistični program:
turistični INFO center,
menjalnica,
urejeni prostori za počitek.
promocijska prodajalna izdelkov lokalnega prebivalstva.
Celotno območje mora imeti urejene normalne dovoze ter zadostno število parkirišč in odstavnih mest. Posamezni objekti naj bodo postavljeni v prostor z vmesnimi urejenimi parkovnimi površinami.
Območje LP-17 – območje domačij in rekreacije
Osnova turistične ponudbe je gibanje v naravnem okolju in spoznavanjem naravne vrednote izredno bogatega območja. Območje je vpeto v tri naravno zavarovana območja: park Snežnik, Obkolpski prostor in park Risnjak.
Za potrebe športnih površin se sanira peskokop in se zgradijo igrišča.
Predviden je naslednji program:
Košarkarsko igrišče,
Tenis igrišča,
Plezalna stena.
Adrenalinski center.
Ob domačijah ali kot njihova dopolnilna dejavnost je možnost najema koles, konj in športne opreme za planinarjenje. Domačije tudi nudijo vodenje za skupine (po zgodovinskih poteh, naravoslovne poti, spoznavanje flore in favne) ter izobraževalne seminarje, tabore in doživljajske prireditve.
V okviru te celote je predviden večji prireditveni amfiteatralni prostor za razne prireditve: gledališče, koncerti, seminarji, proslave, družabne igre, plesi, veselice, šah z živimi figurami, itd. Kot dopolnitev prireditvenega prostora je v obliki kozolca predvidena večja nadstrešnica za zadrževanje udeležencev prireditev v primeru slabega vremena.
Dopolnitev med posameznimi prostori je v osrednjem delu predviden kamp za taborjenje obiskovalcev. Kamp ima osrednji sanitarni objekt, ki pokriva sanitarne potrebe rekreacijskih prostorv.
Območje LP-18 – območje turističnih kapacitet
Počitniško naselje se navezuje na rakreacijsko območje in je nekako nadaljevanje tabornih in prireditvenih prostorov. Notranja členitev počitniškega naselja je izpeljana krožna napajalna pot, ki se priključuje na razpotje ob obstoječi domačiji, prireditveni prostor in dostop do centralnih dejavnosti. Ob stičišču poti se formira manjši trg, ki služi za logistiko naselja in manjše zbirališče.
Počitniško naselje je namenjeno izgradnji bungalovov. Objekti so nizki in drobno členjeni. V predlogu so izpeljani bungalovi z dvema spalnima ali počitniškima enotama, ki se navezujeta z nadstreškom za parkiranje vozi. Vsaka bivalna enota ima dostop do prostih zelenih površin. Del objektov je lahko enojnih. Pri izdelavi izvedbenega načrta se upošteva postavitev objektov z zelenjem, kjer so zadostno prisotne vmesne površine, brez večjih zunanjih utrjenih površin in manjšimi gostotami.
9.4.4.3. Zasnova infrastukturnih omrežij
Območje je komunalno neopremljeno, vendar v neposredni bližini poteka izgradnja opremljanja s komunalnimi vodi. Del investicij se izvaja zaradi potreb mejnega prehoda, del pa zaradi zagotovitve oskrbe obstoječih domačij. Območje bo možno priključiti na obstoječe omrežje, ki je v izgradnji pod pogoji upravljavcev infrastrukturnih omrežij.
9.5. Priprava za planske naloge
V okviru ureditvenih območij naselij:
a) bomo z zazidalnimi načrti urejali:
– območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrtno, športno-rekreacijsko in komunalno dejavnost,
– območja zahtevnih objektov;
b) z ureditvenimi načrti bomo urejali že pozidano strukturo naselja, in sicer:
– v naseljih Hrib – Loški Potok, Retje (kvalitetna mesta in vaška jedra),
– v ostalih naseljih, ki so pomembna za ohranitev naravne in kulturne dediščine in za turistični razvoj – posege v prostor, ki niso namenjeni graditvi, vendar pomenijo v prostoru spremembo (zelene rekreacijske površine, pokopališča) Glažuta,
– območja agrarnih operacij (hidromelioracija Retje, Travnik);
c) s prostorsko ureditvenimi pogoji bomo urejali:
– že zgrajene dele naselij,
– manjše zapolnitve naselij,
– območja, ki niso opredeljena za razvoj,
– manjše infrastrukturne objekte in naprave,
– odprti prostor (KS Loški Potok, KS Draga),
– krajinska območja in območja krajinskih parkov;
d) z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav.
Izven ureditvenih območij naselij bomo z (s):
– ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracijskih območij, območij varovanja naravne dediščine, ki bodo razglašene za naravno znamenitost in kulturni spomenik),
– lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav in turistično-rekreacijskih komunikacij (ureditveno območje cesto za odcep Most čez Čabranko – Podplanina ter za cesto Črni Potok – Podplanina),
– prostorsko ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor s sodelovanjem vseh dejavnosti prisotnih v tem prostoru.
Opredelitev kulturno krajinskih tipov in usmeritev za varstvo, oblikovanje in nego krajine je organizacijska naloga.
10 Promet
10.1. Ceste
10.1.1. Obstoječe omrežje cest
V Občini Loški Potok je 33 km regionalnih cest. Te so:
– R III-653 Sodražica – Loški Potok – Draga – Podplanina (meja RH)
– R III-915 Medvedjek – Draga
Za območje regionalnih cest je odgovorna Direkcija RS za ceste.
V Občini Loški Potok je 27.965 m lokalnih cest. Lokalne ceste so naslednje:
+------+------+----------+-----------------------+----------+-------+---------+
|Zap. |Št. |Začetek |Potek ceste |Konec |Dolžina|V sos. |
|št. |ceste |na/v | |na/v |m |ob. m |
+------+------+----------+-----------------------+----------+-------+---------+
|1 |231010|C 653 |KRIŽPOTJE – MALI LOG – |C 229052 |3112 | |
| | | |GRDA DOLINA | | | |
+------+------+----------+-----------------------+----------+-------+---------+
|2 |229052|Z MEJA O |STUDENEC – RAVNE – |C 653 |6801 |3515 |
| | | |LOŠKI POTOK | | | |
+------+------+----------+-----------------------+----------+-------+---------+
|3 |229102|Z MEJA O |MARKOVEC – R. GORA – |C 653 |4445 |5702 |
| | | |LOŠKI POTOK | | | |
+------+------+----------+-----------------------+----------+-------+---------+
|4 |231020|C 653 |HRIB – TABOR |Z CERKEV |513 | |
+------+------+----------+-----------------------+----------+-------+---------+
|5 |231030|C 653 |HRIB – VRH HRIBA |C 653 |1355 | |
+------+------+----------+-----------------------+----------+-------+---------+
|6 |231040|C 653 |HRIB – ŠEG. VAS – SRE. |C 653 |1565 | |
| | | |VAS – INLES | | | |
+------+------+----------+-----------------------+----------+-------+---------+
|7 |231050|C 653 |TRAVNIK – ČRPALIŠČE |Z ČRPALI |1297 | |
+------+------+----------+-----------------------+----------+-------+---------+
|8 |231060|C 653 |LAZEC – STARI KOT – |M R. HRV |8877 | |
| | | |NOVI KOT – MEJA | | | |
+------+------+----------+-----------------------+----------+-------+---------+
Za omrežje lokalnih cest je odgovorna Občina Loški Potok. Lokalne ceste vzdržuje koncesionar.
Obstoječo cestno omrežje (glavne, regionalne in občinske) je prikazano v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Loški Potok, Karta št. 8 in Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
10.1.2. Cilji (ostane enako)
10.1.3. Razvojne naloge
Prva in druga alinea ostaneta, tretja pa se glasi:
Direkcija RS za ceste na območju Občine Loškega Potoka regionalnih cest v dolgoročnih planih predvideva naslednje investicije:
– rekonstrukcija ali obvoznica RIII-653 Travnik Lazec (4,5 km)
– obnova RIII-653 Sodražica – Loški Potok (10 km)
– modernizacija odseka RIII-653 Trava – Podplanina
– ureditev priključka ceste za Vurhi – Vici na RIII-653 (pri MP)
– rekonstrukcija RIII-915 Borovec – Draga
– Zelena meja – izgradnja cestnih povezav:
a) Osilnica – Črni potok – Podplana
b) Črni Potok – Pungert
Občina Loški Potok bo na področju lokalnih cest v občini izvedla naslednje investicije:
+--------------+--------------------------------------------------+
|KS Loški Potok| |
+--------------+--------------------------------------------------+
|KS Draga |– modernizacija cestne povezave Draga – Dargarji, |
| |– izgradnja cestnih povezav “Zelena meja”, |
| |– rekonstrukcija ceste Trava – Borovec |
+--------------+--------------------------------------------------+
Vse planirane investicije so prikazane v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 8. Pri cestah skozi zavarovana območja in KRP je potrebno sodelovanje službe za varstvo narave.
11. Zveze
11.1. Obstoječi objekti in naprave
Za območje Loški Potok je vozliščna avtomatska telefonska centrala (VATC) v Ribnici. Končne avtomatske telefonske centrale pa so v Hribu in v Dragi.
Razporeditev avtomatskih telefonskih central (ATC) v območju Občine Loški Potok je prikazana v kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 8.
Odgovorni za omrežje zvez so Ministrstvo za promet in Občina Loški Potok. Upravljalec telefonskega omrežja v Občini Loški Potok je Telekom Ljubljana PE Ljubljana.
11.2. Cilji
Na področju PTT prometa bomo skrbeli za:
– povečanje učinkovitosti PTT prometa
– povečanje zmogljivosti PTT naprav
– izboljšanje dostopnosti do uslug in zvez
– povečanje oskrbljenosti območij s PTT storitvami
– izboljšanje slišnosti in vidnosti RTV programov.
11.3. Razvojne naloge
V Občini Loški Potok bomo skrbeli predvsem za telefonsko povezavo večjih naselij z ustreznimi telefonskimi linijami in primernim številom priključkov. Predvidene aktivnosti so:
– povečanje kapacitet ATC oziroma KATC v Loškem Potoku
– povečanje naročniškega TT omrežja
– gradnja medkrajevnih telefonskih govorilnic.
Za KS Loški Potok in KS Draga je kot organizacijska naloga definirana priprava programa razvoja telefonskega omrežja z idejnimi rešitvami. Vse naročniške linije, ki segajo na ozemlje sosednje drzave, se bodo prestavile na slovensko stran. Za deficitarna področja občine je predvidena ojačitev radijskih signalov.
Za koordinacijo je odgovorna Občina Loški Potok.
Planirane investicije so opredeljene v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 8.
Predvidena je gradnja komunikacijskega omrežja, in sicer: KTV Loški Potok – Draga.
12 Energetika
12.1. Obstoječi objekti in naprave
Odgovorni za elektroenergetsko omrežje so Ministrstvo za energetiko Republike Slovenije in Občina Loški Potok.
Upravljalec nizkonapetostnega elektroenergetskega sistema v Občini Loški Potok je Elektro Ljubljana – Poslovna enota Kočevje.
Potek elektroenergetskega omrežja in razporeditev transformatorskih postaj je prikazan v Kartografskem delu Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok, karta št. 9 in v Kartografski dokumentaciji Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok.
12.2. Cilji
Na področju energetike bomo skrbeli za:
– povečanje učinkovitosti prenosa distribucije električne energije,
– povečanje zmogljivosti elektroenergetskih objektov,
– izboljšanje zanesljivosti in kakovost oskrbe območij,
– varčevanje z energijo.
12.3. Razvojne naloge
Spodbujali bomo racionalno rabo energije z aktivnimi in pasivnimi ukrepi – predvsem s toplotno izolacijo objektov, s koncepti in organizacijo poselitve ter uporabo alternativnih in komplementarnih energetskih virov. Naloge na tem področju bodo tudi v bodoče sodile med prednostne naloge.
Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru elektroenergetskega sistema Slovenije.
V dolini reke Kolpe se bodo rušili daljnovodi, ki potekajo preko ozemlja sosednje države, ali so navezani na energetski sistem Elektro Primorje. Zgradili se bodo novi daljnovodi, ki bodo povezani z električnim omrežjem, ki ga upravlja Elektro Kočevje. Speljani bodo tudi v manjša naselja.
Izgradnja 110 kV objektov se bo odvijala po načrtih za izgradnjo teh objektov, istočasno pa se bodo gradili še objekti, ki so se pričeli graditi v prejšnjem obdobju.
Razvoj oziroma graditev 220 kV objektov distribucije se bo odvijal s takim tempom, da bo pri upoštevanju vseh ekonomsko tehničnih parametrov na vseh konzumnih področjih preskrbovalnega območja, prvenstveno zagotovljena normalna dobava električne energije tudi v primeru izpada najbolj obremenjenega elementa v njegovem sklopu.
Novogradnje
– 20 kV daljnovod Šegova vas in TP Šegova vas,
– 20 kV daljnovod Šegova vas Matevljek za TP Matevljek,
– 20 kV daljnovod Travnik – Dednik za TP Dednik,
– 20 kV daljnovod Ribnica – V. Gora – Loški Potok,
– RP 20/20 Loški Potok,
– RP Travnik,
– TP Mali Log – obrtna cona,
– TP Lazec Podpreska - proizvodna cona.
Rekonstrukcije
– rekonstrukcija omrežja Črni Potok.
Kot organizacijska naloga je definiran Program električne oskrbe za slabo oskrbovana naselja ter proučitev možnosti gradnje malih hidroelektrarn.
3. člen
13. Program dodatnih raziskav, analiz in študij
Za kvalitetnejše strokovno odločanje o bodočem dolgoročnem ekonomskem družbenem in prostorskem razvoju občine bo potrebno izdelati naslednje naloge:
13.1. Nastavitev evidenc za potrebe prostorsko informacijskega sistema:
– nastavitev geo-informacijskih podatkov,
– vzpostavitev digitalne oblike komunalnih katastrov,
– banka cestnih podatkov,
– vzpostavitev prostorskih aktov občine,
– zavarovana območja,
– programska in strojna oprema ter aplikacije,
– izobraževanje;
13.2. Kmetijstvo
– usmerjanje v ekološko kmetovanje,
– izdela se program urejanja kmetijskih zemljišč, ki na podlagi produktivne sposobnosti opredeli ukrepe proti zaraščanju in ukrepe za premostitev sušnih obdobij,
– proučitev razvojnih možnosti za kmetijstvo,
– možnosti razvoja turizma na kmetijah za posamezna naselja in za večja območja;
13.3. Gozdarstvo
– uskladitev gozdne meje s kmetijskimi površinami,
– usmeritev porabe bio mase;
13.4. Poselitev
– tipologija naselij v Občini Loški Potok,
– avtomatizacija postopka izdelave lokacijske informacije,
– urbani stroški v pomembnejših centralnih naseljih,
– revitalizacija opuščenih naselij Glažuta in Medvejk,
– možnosti za razvoj naselij v okviru omejitev Kočevskega regijskega parka,
– prenova starih mestnih jeder,
– za razvoj podeželskega turizma se razvijejo novo turistično počitniška naselje v Novem Kotu;
13.5. Infrastrukturno omrežje
– kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvijo njihovih zmogljivosti,
– odvajanje in čiščenja odpadnih voda se zagotovi za območje celotne občine,
– možnost uporabe plinovoda v Občini Loški Potok,
– možne lokacije obvoznic za naselje Loški Potok,
– varovanje vodnih virov kot medobčinska organizacijska naloga;
13.6. Ostalo
– kataster onesnaževalcev,
– kataster smetišč,
– kataster urejenih zelenih površin.
14. Seznam obveznih izhodišč za Občino Loški Potok
Zasnova kmetijskih zemljišč:
– najboljša kmetijska zemljišča
Zasnova gozdov:
– varovalni gozd
Zasnova varstva naravne dediščine:
– Kočevski regijski park
Zasnova varstva kulturne dediščine:
– pomembni kulturni spomenik
Zasnova cestnega omrežja:
– regionalna cesta
Zasnova elektroenergetskega omrežja:
– DV 110 kV.
4. člen
15. Seznam ureditvenih območij
V seznamu so prikazana ureditvena območja po planskih celotah in so grafično razvidna v kartografski dokumentaciji.
V tabeli so prikazane naslednje vsebine:
– razporeditev po planskih celotah
– oznaka ureditvenega območja – UO
– oznaka lista 1:5000 na katerem se nahaja ureditveno območje v kartografski dokumentaciji
– ime ureditvenega območja
– namembnost
– nova površina
– površina širitve
– način urejanja, oziroma razporeditev v PUP.
Razlaga pomena oznak namembnosti oziroma funkcije območja, ki je primarna:
S – stanovanjska
P – proizvodna
K – kmetijski objekti in kmetijske površine
T – turistična
I – infrastrukturni objekt ali naprava
ON – opuščena naselja
O – oskrbna dejavnost
R – rekreacija
N – naravovarstvena
Seznam poselitvenih območij je prikazan v preglednici v poglavju 9.1. Obstoječa ureditvena območja naselij.
16. Grafične priloge
Sestavni del Prostorskih sestavin Dolgoročnega in Družbenega plana Občine Loški Potok je kartografski del, ki je sestavljen iz:
16.1. Tematskih kart (TK 25)
Karta 1 – zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudarstva, poselitve, obstoječih stavbnih zemljišč in sanacij
Karta 2 – zasnova agrarnih operacij
Karta 3 – zasnova vodnega gospodarstva
Karta 4 – zasnova naravne in kulturne dediščine
Karta 5 – zasnova rekreacije v naravnem okolju
Karta 6 – zasnova sanacij
Karta 7 – zasnova urbanega omrežja
Karta 8 – zasnova prometnega omrežja in omrežja zvez
Karta 9 – zasnova energetskega omrežja
Publikacijskih kart
P 1 zasnova funkcij naselij v omrežju naselij
in zasnova poselitve
Ureditvene enote in ureditvena območja
naselij (publikacijska karta in TTN 5000)
II. Kartografska dokumentacija k planu
(PKN 1:5000)
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-01/04-8
Loški Potok, dne oktobra 2004.
Župan
Občine Loški Potok
Janez Novak, inž. l. r.
