Na podlagi 14. člena Statuta Občine Šempeter-Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04) je Občinski svet občine Šempeter-Vrtojba na 18. seji, dne 7. oktobra 2004, sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine
Šempeter-Vrtojba
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta občine Šempeter-Vrtojba (v nadaljnjem besedilu: občinski svet), pravice in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svetniki), pristojnosti in delo delovnih teles Občinskega sveta občine Šempeter-Vrtojba (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa), postopek sprejemanja splošnih aktov ter druga vprašanja, pomembna za delo občinskega sveta.
2. člen
Posamezna vprašanja glede načina dela občinskega sveta, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali z drugim aktom občinskega sveta, v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Delovna telesa občinskega sveta za svoje delo smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, lahko pa sprejmejo svoj poslovnik.
4. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
5. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno, če ta poslovnik ne določa drugače.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskega sveta določa ta poslovnik.
6. člen
Občinski svet se sestaja na rednih, izrednih in slavnostnih sejah. Redne seje se praviloma skličejo enkrat, lahko tudi večkrat mesečno, morajo pa se sklicati najmanj štirikrat letno. Izredne seje se skličejo po določilih tega poslovnika ne glede na roke, ki veljajo za redne seje.
7. člen
Občinski svet ima svoj žig, ki ga uporablja v skladu z odlokom.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Prvo sejo, ki je hkrati konstitutivna seja novoizvoljenega občinskega sveta, skliče predsednik občinske volilne komisije najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi sveta.
9. člen
Do potrditve mandata županu vodi prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta najstarejši svetnik občinskega sveta. Na njegov predlog lahko občinski svet odloči, da prvo sejo vodi drug svetnik.
10. člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov.
11. člen
Občinski svet na svoji prvi seji izmed navzočih svetnikov imenuje mandatno komisijo za potrditev mandatov svetnikom in županu. Komisijo sestavljajo po en predstavnik z vsake liste, ki ima mandat v občinskem svetu.
Kandidate predlagajo prvoizvoljeni na svetniški listi.
Občinski svet glasuje o kandidatni listi. Če lista ni izvoljena, glasuje o vsakem kandidatu posebej.
Člani komisije izmed sebe imenujejo predsednika komisije, ki vodi njeno delo.
12. člen
Občinska volilna komisija predloži mandatni komisiji potrdila o izvolitvi svetnikov in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list kandidatov.
Pritožbe kandidatov ali predstavnikov list kandidatov se lahko vložijo samo do začetka prve seje občinskega sveta.
13. člen
Mandate svetnikov potrdi občinski svet na predlog mandatne komisije, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list kandidatov.
Občinski svet hkrati odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloči posebej.
Vsak svetnik se lahko udeleži razprave o poročilu mandatne komisije, dokler občinski svet o tem ne odloča. Svetnik, čigar mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov.
14. člen
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni svetniki, mandat dosedanjih pa preneha.
15. člen
Za potrditev mandata županu se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki določajo potrditev mandatov svetnikom.
16. člen
Po potrditvi mandatov svetnikom in županu občinski svet imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Z imenovanjem komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja preneha mandat dosedanji mandatni komisiji.
17. člen
Občinski svet najkasneje v tridesetih dneh po konstituiranju imenuje druga delovna telesa občinskega sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
18. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, zakonom, statutom, tem poslovnikom in drugimi predpisi občinskega sveta.
19. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih član je.
20. člen
Pod pogoji iz tega poslovnika ima svetnik skupaj z drugimi svetniki pravico ustanoviti svetniško skupino občinskega sveta (v nadaljevanju: svetniška skupina), se vanjo včlaniti, v njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti.
21. člen
Če svetnik ne more priti na sejo občinskega sveta ali delovnega telesa, mora to sporočiti županu oziroma za to pooblaščeni osebi najpozneje do začetka seje, razen če tega iz opravičenih razlogov ne more storiti.
Svetnik se lahko udeležuje tudi sej delovnih teles, katerih ni član, in na njih razpravljati, nima pa glasovalne pravice.
22. člen
Svetnik ima od župana, podžupanov, drugih občinskih organov in občinske uprave pravico zahtevati gradiva, obvestila in pojasnila, ki jih potrebuje za opravljanje dela svetnika.
Svetnik ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno za opravljanje njegovega dela. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve svetnika. Original zahteve ter odredba oziroma sklep o zavrnitvi zahteve se hranijo skladno s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in ustreznim aktom občinskega sveta.
23. člen
Za pripravo in delo v občinskem svetu in v delovnih telesih pripada svetniku denarno nadomestilo. To se uredi s posebnim aktom.
IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej
24. člen
Seje občinskega sveta sklicuje župan.
Župan skliče sejo na lastno pobudo, mora pa jo sklicati po sklepu občinskega sveta ter na pisno zahtevo nadzornega odbora ali najmanj štirih svetnikov.
Pisni zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen predlog dnevnega reda in gradivo.
Župan lahko dnevni red dopolni z novimi točkami.
Če župan seje ne skliče v sedmih dneh po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo predlagatelji, ki so jo zahtevali.
25. člen
Župan skliče redno sejo občinskega sveta praviloma vsak mesec, vendar najmanj štiri letno.
26. člen
Izredno sejo občinskega sveta skliče župan, kadar ni pogojev za sklic redne seje in ko bi neobravnavanje posameznih zadev utegnilo povzročiti škodo.
Izredno sejo skliče župan na svojo pobudo, na pobudo odbora občinskega sveta, na pobudo nadzornega odbora ali na pobudo najmanj štirih svetnikov.
Če župan na pobudo nadzornega odbora, delovnega telesa ali najmanj štirih svetnikov ne skliče izredne seje občinskega sveta, jo lahko skličejo predlagatelji, ki so dali pobudo.
27. člen
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan v sodelovanju s predlagateljem gradiva.
Če župan ni sklicatelj seje občinskega sveta, predlog dnevnega reda za to sejo pripravi sklicatelj.
28. člen
Obvestilo o sklicu redne seje občinskega sveta s predlogom dnevnega reda in gradivom se pošlje svetnikom najkasneje deset dni pred dnem, določenim za sejo.
Predlagatelj gradiva k določeni točki dnevnega reda seje gradivu priloži predlog odločitev, ki naj bi se na seji občinskega sveta sprejele.
Obvestilo o sklicu seje in gradivo za sejo se pošlje županu, tajniku, predstojnikom občinskih uradov, krajevnim odborom in političnim strankam z mandatom v občinskem svetu.
Vabilo za sejo s predlogom dnevnega reda in gradivom se pošlje sredstvom javnega obveščanja in vsem drugim, ki so vabljeni na sejo občinskega sveta najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Vabljenim na posamezne točke predloga dnevnega reda se pošlje v roku, določenem v prejšnjem stavku, le tisto gradivo, ki se tiče njihovega sodelovanja.
29. člen
Obvestilo o sklicu izredne seje s predlogom dnevnega reda in gradivom za izredno sejo občinskega sveta lahko župan oziroma drugi sklicatelj opravi tudi v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem členu.
Gradivo za izredno sejo se lahko svetnikom predloži tudi na sami seji.
30. člen
Župan skliče slavnostno sejo občinskega sveta v počastitev praznika občine ali drugih dogodkov, ki so pomembni za občino.
2. Vodenje in udeležba na seji
31. člen
Sejo občinskega sveta vodi župan, podžupan ali drugi, od župana pooblaščeni svetnik.
32. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta ter sodelovati pri delu in odločanju.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku seje po odmoru oziroma prekinitvi.
Za vodenje te evidence skrbi za to pooblaščena oseba.
33. člen
Pri delu občinskega sveta lahko sodelujejo tudi predlagatelj gradiva in njegovi predstavniki.
V skladu s statutom in tem poslovnikom na seji občinskega sveta sodelujejo: župan, tajnik ter predstojniki in drugi predstavniki občinskih služb.
34. člen
Če občinski svet sklene, da bo posamezno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, lahko taki seji prisostvujejo župan in druge osebe, če tako odloči občinski svet.
3. Potek seje
35. člen
Ko župan začne sejo, obvesti svetnike, kdo izmed svetnikov je opravičil svojo odsotnost.
Navzočnost svetnikov ugotovi župan na podlagi poročila o prisotnosti.
Ko župan ugotovi, da je na seji prisotna večina svetnikov, je občinski svet sklepčen.
Župan obvesti svetnike, kdo je bil na sejo povabljen.
Na začetku seje lahko župan pojasnjuje delo na seji in druga vprašanja.
36. člen
Preden občinski svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb in dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet z glasovanjem.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
37. člen
Občinski svet v nadaljevanju seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda občinski svet razpravlja in odloča po vrsti o:
– predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda,
– predlogih, da se dnevni red razširi ter
– predlogih za odločanje po hitrem postopku, razen o hitrem postopku sprejemanja odloka o izvrševanju proračuna.
Predlagatelj lahko točko z dnevnega reda umakne brez razprave in glasovanja.
38. člen
Občinski svet lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je zadeva take narave, da je nujna in neodložljiva takojšnja obravnava na seji občinskega sveta ter če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
39. člen
Po sprejetih odločitvah da župan na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
40. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Občinski svet lahko med sejo odloči, da se spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
Predlog za spremembo vrstnega reda obravnave lahko poda predlagatelj dnevnega reda ali svetnik.
41. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali od njega pooblaščena oseba oziroma predlagatelj, ko to ni župan, dopolnilno obrazložitev k točki dnevnega reda.
Dopolnilna obrazložitev praviloma ne sme trajati več kot petnajst minut.
Kadar občinski svet tako sklene, je župan oziroma predlagatelj, ko to ni župan, dolžan podati dopolnilno obrazložitev k posamezni točki dnevnega reda.
Če župan ni predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščena oseba mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa praviloma ne smeta trajati več kot deset minut.
Potem dobijo besedo svetniki in sicer po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme trajati več kot sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezni razpravljavec razpravlja dalj časa.
42. člen
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu, v nasprotnem primeru ga župan opomni. Če razpravljavec ne upošteva danega opomina, mu župan vzame besedo. Zoper županovo odločitev lahko razpravljavec ugovarja.
O ugovoru odloči občinski svet brez razprave.
43. člen
Občinski svet lahko na predlog župana ali svetnika pred začetkom razprave odloči, da lahko razpravljavec o istem vprašanju govori le enkrat.
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat. Razpravljavec ima pravico do ugovora po razpravi vsakega naslednjega razpravljavca. Ugovor mora biti konkreten in se mora nanašati na napoved ugovora, sicer ga lahko župan prepove. Ugovori smejo trajati največ tri minute.
44. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, predsedujoči prepusti besedo takoj, ko jo ta zahteva.
Nato poda župan pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo z namenom, da bi opozoril na napako ali da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da župan besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor praviloma ne sme trajati več kot pet minut.
45. člen
Ko župan ugotovi, da ni več razpravljavcev, razpravo zaključi, nakar občinski svet pristopi k odločanju.
46. člen
Seje občinskega sveta se sklicujejo najprej ob šestnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
Župan odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. Odmor lahko župan odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana občinskega sveta ali predlagatelja gradiva, če to ni župan, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov ali če odmor zaradi posvetovanja predlaga vodja svetniške skupine. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa župan sejo preloži na drugi dan.
47. člen
Župan lahko prekine obravnavo posamezne točke dnevnega reda seje občinskega sveta in določi datum nadaljevanja obravnave točke dnevnega reda, glede katere je bila prekinjena obravnava, v naslednjih primerih:
– če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge odločitev ali če je potrebno pridobiti strokovna mnenja,
– če ugotovi, da občinski svet ni sklepčen.
Župan lahko prekine sejo v drugih primerih, če tako odloči občinski svet.
48. člen
Ob začetku nadaljevanja prekinjene seje župan ponovno ugotovi navzočnost svetnikov.
Če je bila seja prekinjena zaradi nesklepčnosti, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, župan sejo preloži na drugi dan.
49. člen
Občinski svet na županov ali svetnikov predlog lahko odloči, da bo razpravo in odločanje o določeni zadevi preložil na eno od naslednjih sej.
50. člen
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, župan zaključi sejo.
4. Vzdrževanje reda na seji
51. člen
Za red na seji skrbi župan.
Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu župan ne da besede.
Župan skrbi, da razpravljavca nihče ne moti med govorom.
Razpravljavca lahko opomni na red ali mu seže v besedo le župan.
52. člen
Za kršitev reda na seji lahko župan izreče naslednje ukrepe:
1. opomin:
– če razpravljavec ne razpravlja o vprašanju, ki je na dnevnem redu,
– če govori, ne da bi dobil besedo,
– če svetnik neupravičeno sega razpravljavcu v besedo ali kako drugače krši red na seji ali
– če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika;
2. odvzem besede: če svetnik ne upošteva izrečenega opomina in še naprej krši red na seji, čeprav je bil že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika;
3. odstranitev s seje ali z dela seje: če svetnik kljub odvzemu besede huje krši red na seji in onemogoča delo občinskega sveta.
53. člen
Svetnik, ki mu je bila odvzeta beseda, ima pravico do ugovora. O tem odloči občinski svet brez razprave.
Svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano.
Svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, ima pravico v treh dneh zoper županovo odločitev vložiti ugovor na občinski svet. O ugovoru odloči občinski svet na prvi naslednji seji.
54. člen
Župan lahko odredi, da se iz sejne dvorane odstrani vsak udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko župan odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
55. člen
V primeru, da župan z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda, sejo občinskega sveta prekine.
5. Odločanje
56. člen
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov.
57. člen
Občinski svet veljavno odloča z večino glasov navzočih svetnikov, kadar ni z zakonom, statutom občine ali tem poslovnikom določena drugačna večina.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh svetnikov, občinski svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
58. člen
Občinski svet praviloma glasuje javno.
Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali kadar občinski svet odloči, da se glasuje tajno. Predlog za tajno glasovanje lahko da vsak svetnik ali župan. O predlogu za tajno glasovanje se glasuje.
59. člen
Svetniki glasujejo tako, da se opredelijo »za« ali »proti« predlagani odločitvi.
Svetnik se lahko vzdrži glasovanja.
60. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Pred glasovanjem lahko svetnik obrazloži svoj glas.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in praviloma ne sme trajati več kot dve minuti.
61. člen
Javno glasovanje se opravi z dviganjem rok. Občinski svet lahko na predlog svetnika, župana, ko ni predlagatelj, ali od njega pooblaščene osebe odloči, da bo javno glasovanje potekalo s poimenskim izrekanjem, če tako odloči občinski svet.
62. člen
Z dviganjem rok se glasuje tako, da župan najprej vpraša, kdo je »za« predlog in nato kdo je »proti«. Svetniki se izrečejo tako, da pri posameznem vprašanju dvignejo roko.
Prisotni svetniki, ki se ne opredelijo »za« ali »proti«, se štejejo za vzdržane. Sklep je sprejet, če je večina navzočih »za«.
63. člen
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, župan poimensko kliče svetnike po abecednem redu njihovih priimkov. Svetnik se izreče z besedo »za« ali »proti« ali »vzdržan/se vzdržim«. Tajnik zapiše svetnikovo izjavo ali izjavo »se vzdržim«.
64. člen
Če svetnik neposredno po objavi izida glasovanja izidu utemeljeno ugovarja, se lahko glasovanje ponovi. O ponovitvi odloči občinski svet brez razprave, na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog župana.
65. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Za vsako glasovanje se pripravi 16 enakih glasovnic.
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi župan. Dva člana določi občinski svet na predlog župana. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. Pred začetkom glasovanja določi župan čas glasovanja:
Komisija vroči glasovnice svetnikom in sproti označi, kateri svetnik je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in v katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev »za« ali »proti«.
Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo »za« in »proti«.
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več, po abecednem redu njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve.
66. člen
Poročilo izida glasovanja obsega:
– datum in številko seje,
– predmet glasovanja,
– sestav glasovalne komisije,
– število nerazdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov »za« in »proti« oziroma v primerih, ko se pri volitvah in imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali ni izglasovan s predpisano večino oziroma kateri kandidat je izvoljen, kadar se pri volitvah in imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo.
O ugotovitvi sestavi tajnik občine zapisnik, ki ga podpišejo župan, svetnika – overitelja zapisnika in tajnik občine.
67. člen
Župan po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
6. Zapisnik seje
68. člen
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega:
– podatke o udeležbi na seji,
– glavne podatke o delu na seji,
– imena razpravljavcev,
– na seji predstavljene obrazložitve,
– predloge, o katerih se je glasovalo,
– predloge in pripombe, podane v razpravi o predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v dvofaznem postopku,
– zaporedno oštevilčene sklepe tekoče seje in
– izide glasovanja o posameznih predlogih.
Župan ali svetnik lahko zahteva, da se vsebina njegove razprave vnese v zapisnik.
Zapisnik se arhivira. Arhiviranemu zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.
69. člen
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
70. člen
Potek seje občinskega sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata svetnikov, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila snemana.
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. Svetnik ima pravico poslušati magnetogram, drug udeleženec seje pa le, če je za to dobil dovoljenje župana. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.
Svetnik lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni.
71. člen
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
7. Vprašanja in pobude svetnikov
72. člen
Na rednih sejah občinskega sveta je predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
Predloge in pobude lahko podajo tudi drugi udeleženci seje občinskega sveta, če dobijo pravico razprave.O sprejemu pobude odloča občinski svet.
73. člen
Svetnik ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Svetnik ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
74. člen
Vprašanje se postavi v pisni obliki ali ustno, vendar mora biti jasno postavljeno ter naslovljeno na naslovnika iz tretjega odstavka 74. člena.
75. člen
Organ, na katerega se vprašanje nanaša, poda odgovor v pisni obliki, in sicer do prve naslednje seje, oziroma do roka, ki se določi že na seji. Na predlog organa, na katerega se vprašanje nanaša, lahko občinski svet podaljša rok za pripravo odgovora.
Organ, na katerega se vprašanje nanaša, lahko poda odgovor že na seji. V tem primeru se pisnega odgovora ne pripravi, razen če svetnik, ki je vprašanje postavil, tega izrecno ne zahteva.
76. člen
O podanem odgovoru na vprašanje svetnika se praviloma ne razpravlja, razen če tako odloči občinski svet na predlog svetnika, ki je vprašanje postavil.
77. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo za ureditev določene problematike ali za sprejem ukrepov.
Svetnik pobudo praviloma odda v pisni obliki skupaj z obrazložitvijo.
Svetnik predloži pobudo županu, ta pa z njo najkasneje do naslednje seje seznani druge svetnike.
O pobudi odloči občinski svet.
78. člen
Če se pobuda nanaša na zadeve iz pristojnosti župana, le-ta pripravi stališče do naslednje seje občinskega sveta, oziroma do kasnejšega roka, če tako odloči občinski svet.
Če se svetnikova pobuda nanaša na delo občinskega sveta, jo mora obravnavati župan oziroma pristojno delovno telo občinskega sveta. Če svetnik ni zadovoljen z županovim stališčem, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji občinskega sveta.
Če se pobuda nanaša na subjekte, ki niso v pristojnosti občinske uprave, župan pridobi njihovo mnenje in ga posreduje občinskemu svetu.
V. PROGRAMIRANJE DELA OBČINSKEGA SVETA
79. člen
Občinski svet za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti sprejme enoletni okvirni program dela. Predlog programa pripravi župan.
Občinski svet lahko sprejme program dela tudi za krajše obdobje.
VI. SVETNIŠKE SKUPINE
80. člen
Svetniki občinskega sveta imajo pravico, da ustanovijo svetniške skupine občinskega sveta.
Svetniško skupino ustanovi lista, ki ima najmanj dva mandata v občinskem svetu.
Svetnik te politične stranke ali liste ima položaj svetniške skupine.
Svetniška skupina imenuje vodjo skupine.
Svetnik občinskega sveta je lahko član le ene svetniške skupine.
81. člen
Svetniki iste liste lahko ustanovijo le eno svetniško skupino.
82. člen
Svetniki, ki ne pristopijo k nobeni svetniški skupini ali izstopijo iz svetniške skupine ali jih posamezna svetniška skupina izloči iz svojega članstva in ne pristopijo k drugi, že ustanovljeni svetniški skupini, imajo pravico ustanoviti samostojno svetniško skupino.
VII. NADZORNI ODBOR
1. Postopek imenovanja
83. člen
Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinski svet z večino glasov vseh občinskih svetnikov imenuje člane nadzornega odbora.
84. člen
Kandidate za člane nadzornega odbora predlagajo svetniki. Kandidaturi mora biti priložena predstavitev kandidata, soglasje in izjava kandidata.
Predlogi kandidatur se vložijo pisno pri komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi prejetih predlogov. Na listi kandidatov je lahko toliko kandidatov, kolikor jih šteje nadzorni odbor.
85. člen
Če lista kandidatov ni dobila potrebne večine, se na isti seji občinskega sveta opravi posamično glasovanje o kandidaturi. Če na ta način niso imenovani vsi člani odbora, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed predhodno prejetih predlogov in novih predlogov kandidatov predlaga nove kandidate, o katerih se opravi posamično glasovanje. Če tudi na ta način ne pride do imenovanja vseh članov nadzornega odbora, se glasovanje nadaljuje na naslednji seji občinskega sveta, vendar samo glede manjkajočih članov.
2. Postopek za razrešitve
86. člen
Občinski svet lahko razreši nadzorni odbor v celoti ali posameznega člana.
Predlog za razrešitev lahko poda najmanj četrtina svetnikov ali predsednik nadzornega odbora.
Predlog se poda v pisni obliki in mora vsebovati razloge za razrešitev. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pozove tistega, na katerega se zahtevek za razrešitev nanaša, da poda svoj zagovor na razloge, ki so navedeni za razrešitev. Komisija predlog za razrešitev obravnava skupaj z zagovorom. Če ugotovi, da je predlog utemeljen, o tem obvesti župana, ki je dolžan predlog uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje občinskega sveta, a najkasneje v roku šestdeset dni od prejema obvestila.
Nadzorni odbor ali posamezni član nadzornega odbora je razrešen, če je za razrešitev glasovala večina vseh svetnikov občinskega sveta.
87. člen
Če je član nadzornega odbora nastopil funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo člana v nadzornem odboru, mora o tem nemudoma obvestiti nadzorni odbor.
Članstvo v nadzornem odboru preneha tudi zaradi izgube statusa občana, zaradi spremembe stalnega bivališča v drugo občino, zaradi odstopa ali zaradi smrti.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na prvi naslednji seji občinskega sveta ugotovi nezdružljivost funkcije člana v nadzornem odboru in hkrati predlaga nadomestnega člana nadzornega odbora.
VIII. PODŽUPANA
88. člen
Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta.
Z aktom o imenovanju podžupana določi občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata župana in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
V primeru predčasnega prenehanja mandata župana občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, odloči ali bo podžupan opravljal funkcijo župana poklicno ali nepoklicno. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, mora pred izdelavo predloga pridobiti privolitev podžupana.
IX. DELOVNA TELESA
1. Stalna in občasna delovna telesa
89. člen
Občinski svet ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
90. člen
Stalna delovna telesa občinskega sveta so naslednji odbori in komisije:
– Odbor za gospodarski razvoj,
– Odbor za okolje in prostor,
– Odbor za družbene dejavnosti-sociala in zdravstvo,
– Odbor za družbene dejavnosti-šolstvo, predšolsko varstvo, kultura in šport,
– Statutarno pravna komisija,
– Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– Komisija za mednarodne odnose,
– Komisija za vloge in pritožbe.
91. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet;
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta;
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev;
– predlaga občinskemu svetu kandidate za občinske nagrade in priznanja;
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
92. člen
Odbor za gospodarski razvoj ima sedem članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma) in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskem svetu poda stališče s predlogom odločitve, lahko pa poda tudi pobude iz tega področja.
93. člen
Odbor za okolje in prostor ima sedem članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju planiranja, varstva okolja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve, lahko pa poda tudi pobude iz tega področja.
94. člen
Odbor za družbene dejavnosti – sociala in zdravstvo ima sedem članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju socialne problematike, zagotavljanja in urejanja socialne varnosti in dejavnosti s področja zdravstva, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve, lahko pa poda tudi pobude iz tega področja.
95. člen
Odbor za družbene dejavnosti – šolstvo, predšolsko varstvo, kultura in šport ima sedem članov.
Odbor obravnava predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju šolstva, izobraževanja, mladinske problematike, dejavnosti predšolske vzgoje, kulture in športa, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve, lahko pa poda tudi pobude iz tega področja.
96. člen
Statutarno pravna komisija občinskega sveta ima pet članov.
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema občinski svet. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališča glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov in sklepov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne usklajenosti z drugimi veljavnimi akti občine.
Komisija je dolžna podati mnenje o skladnosti odlokov z veljavno zakonodajo.
Gradivo za sejo komisije mora biti članom komisije poslano najmanj deset dni pred sejo sveta.
Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva župan, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta.
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta.
97. člen
Komisija za mednarodne odnose občinskega sveta ima pet članov, člani komisije so lahko le člani občinskega sveta.
Komisija obravnava predloge s področja mednarodnih odnosov, v sodelovanju s svetom in županom pripravlja program aktivnosti za povezovanja z občinami izven države Slovenije s poudarkom na sodelovanju z zamejskimi občinami. Člani komisije se po pooblastilu župana udeležujejo vseh oblik manifestacij mednarodnega sodelovanja med našo in zamejskimi občinami.
Komisija predlaga svetu v sprejem predloge s področja mednarodnega sodelovanja zamejskimi občinami.
98. člen
Komisija občinskega sveta za vloge in pritožbe šteje pet članov.
Komisija obravnava vloge in pritožbe posameznikov, ki so se s svojimi primarnimi vlogami in pritožbami obrnili za rešitev zadeve na občinski svet. Komisija pripravlja odgovore na vloge in pritožbe, ki jih svet pri svojem delu upošteva v dokončni odločitvi.
99. člen
Obravnavo je dolžan vsak odbor ali komisija opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora vsak odbor ali komisija predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
100. člen
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
Za posamezne zadeve ali za izvršitev posameznih nalog lahko občinski svet s sklepom imenuje tudi druga delovna telesa, ki imajo praviloma začasen značaj.
101. člen
Delovno telo občinskega sveta dela na seji. Sejo skliče predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, mora pa jo sklicati tudi, če to zahteva občinski svet, župan ali trije člani delovnega telesa.
102. člen
Delovno telo veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov.
103. člen
O seji delovnega telesa se obvestijo župan in vodje svetniških skupin, ki lahko sodelujejo na seji brez pravice glasovanja.
Na sejo delovnega telesa se lahko vabi tudi druge, ki s svojim strokovnim znanjem pripomorejo k kvalitetnejši obravnavi predlogov.
Gostje in drugi prisotni nimajo pravice glasovanja.
104. člen
Na dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve iz njegove pristojnosti in zadeve, ki so mu dodeljene v obravnavo.
O obravnavi zadeve na seji delovno telo oblikuje poročilo za občinski svet. Poročilo vsebuje stališča in predloge, o katerih je v občinskem svetu mogoče glasovati.
Poročilo poda na seji občinskega sveta predsednik delovnega telesa. V primeru njegove odsotnosti poročilo poda namestnik predsednika ali član, ki ga določi delovno telo.
105. člen
Delovno telo ima pravico od župana zahtevati gradiva, pojasnila in druge podatke, ki jih potrebuje za svoje delo.
106. člen
Na sejo delovnega telesa so vabljeni predstavniki predlagatelja, ki lahko sodelujejo v razpravi, ko delovno telo obravnava njihove predloge.
Župan se udeleži seje delovnega telesa, če to zahteva njegovo navzočnost, zlasti v primerih, ko obravnava predloge odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih vložijo drugi predlagatelji.
107. člen
O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik, ki vsebuje podatke o udeležbi in vodenju seje, dnevni red in sprejete sklepe. Na zahtevo člana delovnega telesa se v zapisnik vnesejo tudi podatki o zavrnjenih predlogih in o rezultatih glasovanj.
108. člen
Strokovna in druga opravila za delovna telesa opravlja občinska uprava po županovi odločitvi.
2. Sosveti
109. člen
Za posamezna ožja področja (varnost, odvisnost ali drugo) lahko župan ali občinski svet imenuje stalne sosvete.
Člani sosveta so lahko občani ali predstavniki drugih strokovnih organov.
Sosveti spremljajo in obravnavajo razmere iz svojega področja ter skupaj z županom predlagajo rešitve.
X. POSTOPEK SPREJEMANJA AKTOV OBČINSKEGA SVETA
1. Uvodne določbe
110. člen
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.
Na izvirnike aktov se da pečat občinskega sveta. Izvirnike aktov hrani služba občinskega sveta.
111. člen
Statut, odloki in drugi splošni akti se objavijo v uradnem glasilu, ki je določeno v statutu.
Veljati začnejo petnajsti dan po objavi, če v njih ni drugače določeno.
2. Postopek za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
112. člen
Odlok lahko predlaga vsak svetnik, župan in delovna telesa občinskega sveta.
Predlagatelj pošlje predlog odloka županu, kadar ta ni predlagatelj odloka.
113. člen
Predlog besedila odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Obrazložitev obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo sprožil sprejem odloka.
114. člen
Če župan ugotovi, da predlog odloka ni sestavljen v skladu s poslovnikom, pozove predlagatelja, da ga v 30 dneh dopolni. Če predlagatelj tega v danem roku ne stori, župan zavrne uvrstitev predloga na dnevni red seje občinskega sveta.
115. člen
Župan lahko zahteva od pristojnega delovnega telesa, da o delovnem gradivu odloka ali drugega akta poda svoje mnenje še pred uvrstitvijo predloga na dnevni red seje občinskega sveta.
116. člen
Kadar predlagatelj ne more prisostvovati obravnavam odloka na sejah občinskega sveta, lahko določi in na sejo pošlje svojega predstavnika.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar ni predlagatelj.
117. člen
Župan poda svoje mnenje k predlogu odloka, kadar sam ni predlagatelj odloka.
118. člen
Župan pošlje predlog odloka svetnikom hkrati z obvestilom o sklicu seje, na katero je odlok uvrščen.
119. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
120. člen
Če občinski svet presodi, da je pred odločitvijo o odloku potrebno pridobiti dodatna strokovna mnenja, lahko sprejme sklep o prekinitvi obravnave odloka.
121. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik odloka do konca prve obravnave.
Če občinski svet zavrne predlog za umik predloga odloka, se lahko predlagatelj odpove vlogi predlagatelja odloka.
Občinski svet lahko naloži županu, če ta ni bil predlagatelj odloka, ali delovnemu telesu pripravo odloka za nadaljnjo obravnavo, lahko pa postopek za sprejem odloka ustavi.
3. Prva obravnava
122. člen
V prvi obravnavi odloka se opravi predstavitev odloka, razprava o razlogih za sprejem, o ciljih in načelih odloka in se podajo stališča, pripombe in predlogi, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka za drugo obravnavo. Stališča, pripombe in predlogi se vnesejo v zapisnik seje občinskega sveta.
123. člen
Predlagatelj odloka oziroma njegov predstavnik lahko na začetku prve obravnave predloga odloka poda kratko dopolnilno obrazložitev. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo s pojasnili, mnenji in predlogi.
124. člen
Prva obravnava predloga odloka se zaključi tako, da občinski svet s sklepom odloči, da:
1. se na isti seji ali na eni od naslednjih sej opravi druga obravnava predloga odloka;
2. predlagatelj odloka v določenem roku pripravi besedilo predloga odloka za drugo obravnavo, upoštevaje stališča, pripombe in predloge iz prve obravnave, ki so bili podani na seji občinskega sveta, in pisna stališča in pripombe, prispele v roku, ki ga določi občinski svet (predlagatelj stališč in pripomb so lahko vsak svetnik, župan in delovna telesa občinskega sveta);
3. se prva obravnava odloka odloži in nadaljuje na naslednji oziroma na eni od naslednjih sej;
4. se predlog odloka ne sprejme.
Če se občinski svet odloči, da se na isti seji opravi druga obravnava predloga odloka, se obravnava nadaljuje po določbah tega poslovnika o skrajšanem postopku za sprejem odloka.
4. Druga obravnava
125. člen
Predlogu odloka, ki je pripravljen za drugo obravnavo, mora biti priložena obrazložitev, iz katere je razvidno, pri katerih členih in kako so bila upoštevana podana stališča, pripombe in predlogi občinskega sveta oziroma posameznih svetnikov.
126. člen
Druga obravnava predloga odloka se začne z dnem, ko je svetnikom skupaj z obvestilom o sklicu seje in gradivom za sejo dostavljeno besedilo predloga odloka.
Druga obravnava poteka v dveh delih. V splošni obravnavi predlagatelj, pristojna delovna telesa in župan podajo splošna mnenja o spremembah, do katerih je prišlo do začetka druge obravnave.
V drugi obravnavi predloga odloka lahko spremembe in dopolnitve z amandmaji predlagajo trije svetniki, predlagatelj in delovna telesa. Po zaključku splošne obravnave se odloča o amandmajih.
Župan lahko predlaga amandmaje, tudi kadar ni predlagatelj.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki ter obrazložen. Amandma je treba dostaviti županu tri dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo potekala druga obravnava predloga odloka.
Amandma lahko poda skupina najmanj treh svetnikov, predlagatelj odloka, župan, če ni predlagatelj, tudi do zaključka splošnega dela druge obravnave odloka.
Na seji mora biti podan amandma pisno.
K amandmaju morata podati svoje mnenje predlagatelj odloka in župan.
Vsak svetnik, predlagatelj ali župan, kadar ni predlagatelj, lahko poda amandma na amandma do zaključka splošnega dela druge obravnave odloka.
127. člen
Pred glasovanjem o amandmajih se opravi razprava. Po končani razpravi se o vsakem amandmaju k predlogu odloka glasuje posebej.
Če je k posameznemu členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, svetniki najprej glasujejo o amandmajih, ki najbolj odstopajo od vsebine posameznih členov, nato o drugih amandmajih, in sicer glede na vsebinsko odstopanje amandmajev od osnovnega besedila.
Če je k amandmaju vložen amandma, svetniki najprej glasujejo o amandmaju amandmaja.
Za sprejem amandmaja je potrebna enaka večina kot za sprejem odloka v celoti.
5. Tretja obravnava
128. člen
Pri sprejemanju statuta in drugih aktov, na katere je podanih več predlogov ali več amandmajev in za katere se ugotovi, da je potrebno izdelati čistopis, se lahko opravi tretja obravnava.
6. Glasovanje o odloku
129. člen
Ko je končan splošni del druge oziroma tretje obravnave predloga odloka in razprava ter glasovanje o amandmajih, občinski svet glasuje o predlogu celotnega odloka.
130. člen
Če predlagatelj odloka ugotovi, da je s sprejetimi amandmaji porušena medsebojna skladnost določb odloka, pred glasovanjem o celotnem predlogu na to opozori občinski svet.
V tem primeru občinski svet na predlog predlagatelja odloka odloči, da le-ta takoj, če se to da, pripravi predlog za uskladitev določb odloka. Če se to ne da, se odločanje o predlogu odloka preloži na naslednjo sejo občinskega sveta.
7. Hitri postopek za sprejem odloka
131. člen
Če zahtevajo izredne potrebe občine, ob naravnih in drugih nesrečah, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda, razen kadar ta poslovnik določa drugače.
132. člen
Pri hitrem postopku je mogoče vlagati pisne amandmaje vse do konca splošnega dela druge obravnave, vendar mora biti vsak amandma obrazložen. Obrazložitev je lahko ustna.
8. Skrajšani postopek za sprejem odloka
133. člen
Na predlog predlagatelja odloka lahko občinski svet po zaključku prve obravnave predloga sklene, da se takoj in že na isti seji nadaljuje z drugo obravnavo predloga odloka, če do zaključka prve obravnave niso bile podane pripombe oziroma so te take narave, da se lahko o njih odloča in odlok sprejme takoj.
V tem primeru se druga obravnava predloga odloka nadaljuje po določbah tega poslovnika o hitrem postopku.
9. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
134. člen
Če je občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži sprejem sprememb in dopolnitev splošnega akta v uradnem prečiščenem besedilu.
135. člen
Občinski svet lahko na lastno pobudo naloži predlagatelju sprememb in dopolnitev splošnega akta, da pripravi uradno prečiščeno besedilo in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
10. Postopek za sprejem proračuna
136. člen
Župan je dolžan predložiti predlog proračuna občinskemu svetu v roku 30 dni od predložitve državnega proračuna v Državnem zboru Republike Slovenije.
V fazi priprave osnutka proračuna župan pozove večje porabnike proračunskih sredstev, da predložijo predlog financiranja lastnih nalog in potreb.
Šteje se, da je predlog proračuna predložen občinskemu svetu, ko je poslan svetnikom občinskega sveta.
137. člen
Ko je predlog proračuna poslan svetnikom, župan objavi razglas o začetku splošne razprave o proračunu občine, v kateri s predlogi županu lahko sodelujejo svetniške skupine, delovna telesa občinskega sveta in krajevna odbora.
138. člen
Splošna razprava o proračunu občine se zaključi na eni od naslednjih sej občinskega sveta.
139. člen
Vsak predlagatelj iz 137. člena lahko najkasneje v sedmih dneh pred zaključkom splošne razprave o proračunu predloži županu pisne pripombe in predloge.
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
Vsak predlagatelj mora pri predlogu oziroma pripombi upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
140. člen
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da:
1. nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine po tem poslovniku in po statutu, s sklepom pa naloži predlagatelju dopolnitev proračuna, ki pomembneje spreminja usmeritve občine v naslednjem proračunskem letu;
2. bo, ker ni bilo bistvenih pripomb in predlogov v splošni razpravi, razpravljal in odločal o sprejetju predloga proračuna na isti seji tako, da bo smiselno uporabil določila poslovnika o skrajšanem postopku;
3. predloga proračuna ne sprejme, hkrati pa določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine.
141. člen
Če svet po končani splošni razpravi sklene po 1. točki 141. člena, župan pripravi dopolnjen predlog proračuna občine in skliče sejo občinskega sveta, na kateri bo svet razpravljal in odločal o sprejetju proračuna.
142. člen
Na dopolnjen predlog proračuna lahko svetniki najkasneje v sedmih dneh vložijo pisne amandmaje skladno z določbami tega poslovnika.
Predlagatelj amandmaja mora smiselno upoštevati določila drugega odstavka 139. člena.
Amandmaji se v roku, določenem v prvem odstavku tega člena, dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
O amandmajih se glasuje po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja odlokov.
143. člen
Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotavlja, ali je proračun notranje usklajen.
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti.
144. člen
Če proračun ni sprejet, občinski svet določi rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občinski svet obravnava in o njem odloči po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
145. člen
Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katerega se sprejme proračun.
V izjemnih primerih, ko to ni možno, se uporabljajo določila zakona o začasnem financiranju.
146. člen
Odlok o izvrševanju občinskega proračuna sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika za sprejem odloka po hitrem postopku. O hitrem postopku sprejemanja tega odloka se ob sprejemanju dnevnega reda ne glasuje.
147. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine prejema občinski svet po določbah tega poslovnika za sprejem odloka o izvrševanju proračuna. Predlog amandmaja k rebalansu proračuna občine mora biti predložen pisno in obrazložen po določbah drugega odstavka 139. člena.
11. Postopek za sprejem obvezne razlage akta
148. člen
Vsak, ki ima pravico predlagati akt, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena, predlog besedila obvezne razlage ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku.
12. Sprejem drugih aktov občinskega sveta
149. člen
Druge akte občinskega sveta lahko predlaga svetnik, delovno telo občinskega sveta in župan.
150. člen
Predlog odloka o dolgoročnem in srednjeročnem prostorskem planu oziroma prostorskem izvedbenem aktu pripravi župan na podlagi predhodno izvedenega postopka.
151. člen
Predhodni postopek je iz naslednjih faz:
1. Izdelovalec skupaj s strokovno službo pripravi predlog odloka z grafičnim in tekstualnim delom za javno razgrnitev, ki ga sprejme župan. Pred razgrnitvijo mora izdelovalec pridobiti ustrezna soglasja.
2. Župan predloži predlog odloka v 30-dnevno javno razgrnitev, ki se izvede v prostorih občinskega urada, pristojnega za prostorsko načrtovanje, ter v krajevnih odborih, katerih območja urejajo obravnavani dokumenti. Sklep o javni razgrnitvi se objavi v uradnem glasilu. V času javne razgrnitve se opravi najmanj ena javna obravnava.
3. Po poteku javne razgrnitve in opravljene javne obravnave, župan ob sodelovanju pristojnega delovnega telesa občinskega sveta obravnava pripombe in predloge iz javne razgrnitve ter zavzame do njih stališče.
4. Na podlagi stališč do pripomb se predlog odloka dopolni, s pridobljenimi soglasji pristojnih organizacij pa se pripravijo druge potrebne tehnične rešitve.
152. člen
Tako dopolnjen predlog se posreduje občinskemu svetu v obravnavo in sprejem. Občinski svet sprejme prostorski akt ali plan z odlokom.
13. Potrjevanje in dajanje soglasij k statutom javnih podjetij, javnih zavodov in skladov
153. člen
Občinski svet daje soglasje k statutom javnih podjetij, javnih zavodov in skladov, ko je tako določeno v zakonu, statutu občine ali odloku občinskega sveta.
Če občinski svet ne da soglasja, se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev.
Tudi če občinski svet soglasje da, lahko sklene, da mora javno podjetje, javni zavod ali sklad v določenem roku uskladiti statut in o tem obvestiti občinski svet.
XI. VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
1. Uvodne določbe
154. člen
O odločitvah se praviloma glasuje javno. Tajno se glasuje, kadar tako določa zakon ali kadar občinski svet tako sklene.
155. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se priimki kandidatov na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino vseh veljavnih glasov.
Če nobeden od kandidatov ni dobil potrebne večine glasov, se glasovanje opravi v drugem krogu, v katerem se glasuje o dveh kandidatih, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.
Na glasovnici v drugem krogu sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
156. člen
Pri glasovanju o več kandidatih za isto funkcijo se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata.
Če poteka tajno glasovanje o enem kandidatu za eno funkcijo ali o listi kandidatov za članstvo v kolektivnem organu ali delovnem telesu, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali beseda »proti«. Besedi sta navedeni na dnu glasovnice.
157. člen
Kandidat ali posamezen organ je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina svetnikov občinskega sveta, določena s statutom občine, tem poslovnikom ali drugim aktom, pri čemer se upoštevajo oddane veljavne glasovnice.
2. Imenovanje članov organov javnih podjetij, javnih zavodov in skladov
158. člen
Člane organov javnih podjetij, javnih zavodov in skladov imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z zakonom, statutom in občinskimi odloki ter s statuti javnih podjetij, javnih zavodov in skladov.
3. Postopek za razrešitev
159. člen
Občinski svet razrešuje imenovane po enakem postopku, kot je določen za njihovo imenovanje, oziroma po postopku, določenem v zakonu, statutu občine in tem poslovniku.
Predlog za razrešitev lahko poda vsak, ki lahko predlaga kandidaturo. Predlog mora biti zapisan in obrazložen ter vložen na komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija v sedmih dneh pozove osebo, na katero se nanaša predlog za razrešitev, da se do predloga opredeli. Komisija nato predlog za razrešitev poda občinskemu svetu v odločanje.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino, ki je določena za imenovanje.
4. Odstop članov občinskega sveta in drugih imenovanih
160. člen
Vsak svetnik občinskega sveta, delovno telo ali njegov član oziroma drugi imenovan s strani občinskega sveta ima pravico odstopiti in svoj odstop obrazložiti.
Odstopna izjava mora biti v pisni obliki poslana županu. Ta mora svetnike obvestiti o odstopu na prvi naslednji seji občinskega sveta.
Navedenim v prvem odstavku tega člena preneha funkcija oziroma imenovanje na dan seje, ko je občinski svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
XII. JAVNOST DELA
161. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Javnost dela občinskega sveta se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posebnimi pisnimi obvestili občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določata statut in poslovnik.
Župan in tajnik obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, župana in občinske uprave.
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv ter odločitve sveta in drugih občinskih organov.
XIII. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNIH RAZMERAH
162. člen
V vojnem ali izrednem stanju dela občinski svet po določbah tega poslovnika, pri čemer so zaradi razmer dopustna odstopanja od določb tega poslovnika:
– v rokih sklicevanja sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles,
– v načinu sklicevanja sej in pošiljanja gradiva,
– v obravnavi odlokov in drugih splošnih aktov,
– v javnosti dela in obveščanju javnosti o delu.
163. člen
V vojnem ali izrednem stanju morajo svetniki sproti obveščati župana o naslovu in telefonu, na katerem so dosegljivi.
XIV. RAZLAGA POSLOVNIKA
164. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, poslovnik med sejo razlaga župan. Izven seje poslovnik razlaga statutarno-pravna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala statutarno-pravna komisija, odloči občinski svet.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
165. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta občine Šempeter-Vrtojba, ki je bil sprejet dne 27. 5. 1999.
166. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 030-41-7/2004-15
Šempeter pri Gorici, dne 7. oktobra 2004.
Župan
Občine Šempeter-Vrtojba
Dragan Valenčič l. r.
