Na podlagi 19. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) je Občinski svet občine Trebnje na 14. redni seji dne 11. 10. 2004 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu “Roje-Mirna”
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme Lokacijski načrt “Roje-Mirna”.
Predlog Lokacijskega načrta “Roje-Mirna” je bil izdelan ob upoštevanju:
– usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 46/00, 18/00, 7/02, 65/02, 59/04 in 82/04) in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 46/00, 18/00, 7/02, 65/02, 59/04 in 82/04) – v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine,
– posebnih strokovnih podlag in variantnih predlogov za Lokacijski načrt „Roje-Mirna“,
Lokacijski načrt je izdela firma DIA d.o.o. Ljubljana pod številko 107/03 – LN v letu 2003–2004.
2. člen
Obravnavano območje je umeščeno v urbanizirano telo mesta Mirna, vendar toliko na severnem obrobju, da je glede urbanih motenj ravno dovolj odmaknjeno od centra naselja in bolj obremenjenih prometnic, obenem pa dovolj blizu vsem mestotvornim dejavnostim (trgovini, pošti, šoli, avtobusni in železniški postaji pa tudi delovnim mestom), da je za bivanje zelo primerno.
Prostor je rahlo nagnjen proti jugozahodu z lepimi pogledi na naselbinsko jedro in Mirnsko dolino. Dostopi so urejeni iz omrežja obstoječih cest znotraj naselja, predvsem iz dostopov proti Rojam.
Meja območja poteka po vzhodnem robu Lunačkove ulice (od križišča s Sokolsko ulico) do križišča z Jamsko ulico, nato po južnem in zahodnem robu Jamske ulice do konca parcele št. 25/34, ki je delno vključena v lokacijski načrt, od tu se meja nadaljuje proti zahodu po parceli št. 25/86 (Sokolska ulica) do križišča z Lunačkovo ulico.
V območje Lokacijskega načrta »Roje-Mirna« so torej vključene naslednje parcele (vse k.o. Mirna):
+--------------+---------------------------------------------------------+
|1. v lasti |Številke 25/77, 25/78, 25/79, 25/80, 25/87, 25/88, |
|Občine |25/89, 25/90, 25/91, 25/92, 25/93, 25/94, 25/95, 25/96, |
|Trebnje: |25/97, 25/98, 25/99, 25/100, 25/112, 25/122 in 25/34 vse |
| |k.o. Mirna |
+--------------+---------------------------------------------------------+
|2. v privatni |Številki 25/81 in 25/123 k.o. Mirna |
|lasti: | |
+--------------+---------------------------------------------------------+
|3. v javni |Številka 25/74 (delno), 25/86, 25/103, 25/104 in 33/5 |
|lasti |vse k.o. Mirna |
|(ceste): | |
+--------------+---------------------------------------------------------+
Celoten obravnavan prostor obsega okrog 15.940 m2 (1,59 ha) še prostih površin, obdanih z obstoječimi prometnicami (cestami).
II. NAMEMBNOST PROSTORA
3. člen
Območje je predvsem namenjeno za organizirano stanovanjsko gradnjo manjših stanovanjskih objektov kot so: stanovanjske hiše, atrijske hiše in klasične individualne stanovanjske hiše.
Navedeni program tega lokacijskega načrta ima polno prioriteto. Kot programska dopolnitev stanovanjske pozidave so dopustni tudi manjši poslovni prostori v okviru stanovanjskih objektov, vendar zgolj za dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjski program in ki ne povzročajo nobenih motenj v bivalnem okolju kot so hrup, bistveno povečan promet in podobno. V poštev pridejo manjše, predvsem storitvene dejavnosti, kot so:
– Popravila izdelkov široke porabe (52.7)
– Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem (71.33); dejavnost videotek (71.402)
– Druge poslovne dejavnosti (74): pravne, računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; prostorsko načrtovanje, projektiranje in tehnično svetovanje; tehnično preizkušanje in analiziranje; oglaševanje; dejavnost posredovanja in zaposlovanja delovne sile; poizvedovalne dejavnosti in varovanje; čiščenje objektov in opreme; raznovrstne poslovne dejavnosti
– Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti (72)
Skupna bilanca
+----------------------+-----------+-------------+------------+--------------+
|Tip objekta | Štev. enot| Neto | Št. | Preb. Skupaj |
| | | pov./enoto | preb./enoto| |
+----------------------+-----------+-------------+------------+--------------+
|1. T1 Atrijske hiše | 4 | a 140 m2 | 5 | 20 |
+----------------------+-----------+-------------+------------+--------------+
|2. T2 Vrstne hiše | 12 | a 110-120 m2| 4-5 | 54 |
| (tip I) | | | | |
+----------------------+-----------+-------------+------------+--------------+
|3. T3 Individualne | 6 | a 200 m2 | 6-8 | 36-48 |
|hiše | | | | |
+----------------------+-----------+-------------+------------+--------------+
|Skupaj | 22 | | | 110-122 |
+----------------------+-----------+-------------+------------+--------------+
4. člen
Ob realizaciji programov iz prejšnjega člena je potrebno, skladno s fazami izgradnje izvesti primarno javno infrastrukturo in prometne ureditve.
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
5. člen
Program je dokaj podrobno opredeljen in določen, zlasti kar zadeva tip posameznega stanovanjskega objekta, mikrolokacijo v prostoru, gabarite objekta, dostope in komunalne priključke. Posamezni objekti so podrobneje opredeljeni v 6. členu tega odloka.
Notranja ureditev posameznih objektov je v lokacijskem načrtu zgolj nakazana, podrobnosti so prepuščene posameznim investitorjem.
Lokacijski načrt mora zadostiti predvsem vsem programskim zahtevam, pri tem pa mora omogočati fleksibilnost glede faznosti gradnje, seveda ob polnem upoštevanju omejitev, ki jih narekuje konfiguracija terena in komunalna infrastruktura.
Idejna zasnova prometne urediteve in komunalne infrastrukture je podana na nivoju lokacijskega načrta.
Izhodišča za urejanje prostora so:
– v celoti se upoštevajo programske zahteve potencialnih investitorje
– dokaj natančno se določijo osnovne cestne povezave, parkirne in garažne površine in osnovna komunalna infrastruktura
– opredelijo se gradbene linije objektov ter glavne smeri fasad in strešnih slemen. Prav tako se določi etažnost posameznih objektov, dopustna višina ter kota pritličja posameznih objektov z okvirno tlorisno površino
– določijo se osnovne usmeritve za zunanjo ureditev
– določijo se možna odstopanja.
6. člen
Usmeritve za oblikovanje posameznih tipov stanovanjskih objektov:
Atrijske hiše (T01)
Atrijske hiše so locirane v zahodnem delu območja. Gre za štiri praviloma pritlične objekte, dostopne iz Lunačkove ulice, odkoder je na severni strani urejen dostop za pešce in ob njem dostop za osebna vozila do garaže za dva osebna avtomobila. Na dostopu do garaže je prostor za parkiranje dveh avtomobilov.
Atrijske hiše so oblikovane v obliki črke »L« tako, da je ena stranica skoraj vzporedna z Lunačkovo ulico, druga pa zaključuje atrij na severni strani. Obe skupaj zapirata prostor atrija iz dveh strani. Proti sosedu je predvidena ograja na zidanem podstavku (škarpi), ki je lahko v celoti masivna, proti vzhodu pa je atrij odprt in se navezuje na dodatne vrtne površine. Objekti so med seboj, zaradi možnosti zunanjega dostopa do atrija in zaradi možne fazne gradnje, razmaknjeni za 2 metra.
Ker se Lunačkova ulica proti severu vzpenja se vzpenjajo tudi višinske kote posameznih objektov. Gre za razliko 1,5-1,65 metra. Višinska razlika se delno premosti s podstavnim zidom (škarpo) pod ograjo napram sosedu.
Južni krak atrija je nujno podkleten, severni pa le na željo investitorja. Objekti so praviloma pritlični, lahko pa je severni krak tudi povišan v mansardo, če bi to posamezni investitor izrecno želel.
Objekti zidani (opeka, beton..), na notranji strani priti atriju so lahko tudi iz suhomontažnih elementov, ometi v beli ali svetlo pastelnih barvah, streha je enokapna v naklonu 15 do 30°. Streha nad garažo je ravna. Barva kritine je opečno do temno rdeča.
Vrstne hiše (T02)
Vrstne hiše so razporejene v treh skupinah po štir (4) hiše ob južni in zahodni strani Jamske ulice iz katere so speljani tudi dostopi pešcev in vozil do garaže v nivoju. Garaža je dimenzionirana za en osebni avto, pred njo pa je prostor še za eno parkirno mesto. Vsak lastnik pa si lahko po želji uredi še dodatno parkiranje v prostoru med objektom in pločnikom (dodatno eno do dve parkirni mesti).
Vrstne hiše so oblikovane tako, da se po dva in dva stanovanjska dela povezujeta z dvojno garažo, ki je praviloma tudi podkletena. Stanovanjski del je zasnovan tako, da so bivalni prostori razporejeni v pritličju in mansardi (nadstropju), lahko pa so tudi vsaj delno v kletni etaži, ki je na spodnji strani v celoti nad terenom.
Objekti so predvidoma v celoti podkleteni, kjer so poleg shramb in pomožnih prostorov lahko tudi dodatni bivalni, delovni ali rekreacijski prostori. Na spodnji strani pritličij so predvideni balkoni po vsej širini.
Objekti so praviloma grajeni masivno (opeka, beton), fasade so obložene z ometom v beli ali svetlo pastelnih barvah, streha je dvokapna, sleme prečno na objekt, naklon strehe je 25–35°. Barva kritine je opečno do temno rdeča. Streha nad garažo je ravna in jo lahko uporabniki izkoristijo za pohodno teraso.
Individualne hiše (T3)
Šest klasičnih individualnih hiš je v treh parih razporejenih na severni strani podaljšane Sokolske ulice. V parih so razporejene zato, da se zmanjša število priključkov na javno prometnico in omogoči, ob dobrih sosedskih odnosih, lažje obračanje in parkiranje tudi večjega števila osebnih vozil. Dostopi za pešce in vozila so torej urejeni na severni strani Jamske ulice.
Objekti so programsko zasnovani tako, da je v nivoju spodnje etaže ob vsakem objektu dvojna garaža. Ta etaža je na južni strani dejansko pritličje, na severni strani pa, zaradi nagnjenosti terena, klet. V tej etaži so poleg shramb in pomožnih prostorov lahko delno tudi bivalni, delovni ali poslovni prostori. V naslednji etaži, ki ima na severni strani lahko neposreden stik s terenom, in mansardi (ali nadstropju) so stanovanjski prostori za eno večjo ali celo dve manjši družini.
Objekti so praviloma grajeni masivno (opeka, beton), fasade so obložene z ometom v beli ali svetlo pastelnih barvah, streha je dvokapna, sleme vzdolžno na objekt, naklon strehe je 25–35°. Barva kritine je opečno do temno rdeča. Streha nad garažo je ravna in jo lahko uporabniki izkoristijo za pohodno teraso.
Varianta T3 z več stanovanji:
Par stanovanjskih objektov T3, povezanih z dvema dvojnima garažama, je mogoče urediti tudi kot večstanovanjski objekt z več manjšimi stanovanji. Po 2+2 na etažo, skupaj do 8 manjših stanovanjskih enot na eno dvojno individualno hišo T3. V tem primeru je potrebno poleg štirih garažnih prostorov zagotoviti še 6–8 dodatnih garažno parkirnih mest (2–4 garažna mesta v pritlični etaži objektov in 4–6 parkirnih mest levo in desno ob uvozu.
Objekti so praviloma grajeni masivno (opeka, beton), fasade so obložene z ometom v beli ali svetlo pastelnih barvah, streha je dvokapna, sleme v smeri sever-jug, naklon strehe je 25–35°. Streha nad garažo je ravna in jo lahko uporabniki izkoristijo kot pohodno teraso.
Pregled posameznih stanovanjskih enot:
+-----------+---------+---------+----------+
|Objekt | Površina|Zazidana | Bruto |
| | parcele | bruto | etažna |
| | v m2 |površina |površina v|
| | | v m2 | m2 |
+-----------+---------+---------+----------+
|01/1 | 903,51 | 192,00 |294-384,00|
|atrijska | | | |
|hiša (T01) | | | |
+-----------+---------+---------+----------+
|01/2 | 871,99 | 192,00 |294-384,00|
|atrijska | | | |
|hiša (T01) | | | |
+-----------+---------+---------+----------+
|01/3 | 713,71 | 192,00 |294-384,00|
|atrijska | | | |
|hiša (T01) | | | |
+-----------+---------+---------+----------+
|01/4 | 791,85 | 192,00 |294-384,00|
|atrijska | | | |
|hiša (T01) | | | |
+-----------+---------+---------+----------+
|01/1-4 | 3281,06 | 768,00 | 1176- |
|atrijske | | | 1536,00 |
|hiše skupaj| | | |
+-----------+---------+---------+----------+
+------------+---------+---------+---------+
|02/1 vrstna | 320,99 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/2 vrstna | 257,46 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/3 vrstna | 246,50 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/4 vrstna | 362,87 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/5 vrstna | 348,56 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/6 vrstna | 245,93 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/7 vrstna | 255,45 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/8 vrstna | 363,08 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/9 vrstna | 362,80 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/10 | 265,47 | 89,04 | 246,68 |
|vrstna hiša | | | |
|(T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/11 | 268,69 | 89,04 | 246,68 |
|vrstna hiša | | | |
|(T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/12 | 438,66 | 89,04 | 246,68 |
|vrstna hiša | | | |
|(T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/1-12 | 3736,46 | 1068,48 | 2960,16 |
|vrstne hiše | | | |
|skupaj | | | |
+------------+---------+---------+---------+
+------------+--------+---------+----------+
|03/1 | 663,50 | 150,00 | 390,00 |
|individualna| | | |
|stan. Hiša | | | |
|(T03) | | | |
+------------+--------+---------+----------+
|03/2 | 705,95 | 150,00 | 390,00 |
|individualna| | | |
|stan. Hiša | | | |
|(T03) | | | |
+------------+--------+---------+----------+
|03/3 | 579,13 | 150,00 | 390,00 |
|individualna| | | |
|stan. Hiša | | | |
|(T03) | | | |
+------------+--------+---------+----------+
|03/4 | 518,26 | 150,00 | 390,00 |
|individualna| | | |
|stan. Hiša | | | |
|(T03) | | | |
+------------+--------+---------+----------+
|03/5 | 571,02 | 150,00 | 390,00 |
|individualna| | | |
|stan. Hiša | | | |
|(T03) | | | |
+------------+--------+---------+----------+
|03/6 | 635,48 | 150,00 | 390,00 |
|individualna| | | |
|stan. Hiša | | | |
|(T03) | | | |
+------------+--------+---------+----------+
|03/1-6 ind. | 3673,34| 900,00 | 2340,00 |
|stan. hiše | | | |
|skupaj | | | |
+------------+--------+---------+----------+
+-----------+---------+----------+---------+
|04/1 | 151,29 | 10,79 | 10,97 |
|obstoječa | | | |
|TP | | | |
+-----------+---------+----------+---------+
|04/2 eko | 27,87 | 0 | 0 |
|otok | | | |
|(ločeno | | | |
|zbiranje | | | |
|odp.) | | | |
+-----------+---------+----------+---------+
|04/3 skupna| 418,57 | 0 | 0 |
|parkovna | | | |
|površina | | | |
+-----------+---------+----------+---------+
|04/4 javna | 166,75 | 0 | 0 |
|površina ob| | | |
|vzh. | | | |
|priključku | | | |
+-----------+---------+----------+---------+
|04/1-4 | 764,48 | 0 | 0 |
|skupne | | | |
|površine | | | |
|skupaj | | | |
+-----------+---------+----------+---------+
+----------+---------+-------+-------------+
|04/5 | | | |
|površina | 4485,32 | 0 | 0 |
|obodnih | | | |
|javnih | | | |
|cest in | | | |
|pločnikov | | | |
+----------+---------+-------+-------------+
|SKUPAJ |15.940,66|2736,48| 6.476,16- |
| | | | 6836,16 |
+----------+---------+-------+-------------+
IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREDITEV OBMOČJA
7. člen
Prometno omrežje
Ceste
Načrtovana pozidava znotraj tega lokacijskega načrta je neposredno navezana na obstoječe obodne ceste: Lunačkovo (cesta A) in Jamsko ulico (cesta B) ter obstoječo in podaljšano Sokolsko ulico (cesta C).
Obstoječe obodne ceste bodo delno rekonstruirane, Sokolska ulica pa bo skoraj v celoti preurejena in podaljšana do Jamske ulice na vzhodni strani. Znotraj obravnavanega območja, razen hišnih priključkov, novih prometnic ne bo.
Glede na to, da so tudi vsa sosednja območja pozidana s pretežno ienodružinskimi stanovanjskimi objekti, da so obstoječe prometnice sorazmerno ozke in da pločniki v soseščini še niso urejeni, je potrebno na celotnem območju omejiti hitrost na 30 km/h. Vozno hitrost 30 km/h omogočajo predvideni horizontalni elementi (Rmin 30 km/h).
Širina vozišča: Na rekonstruirani cesti A (Lunačkova ulica) in B (Jamska ulica) ter na skoraj povsem novi cesti C (Sokolska ulica) je v vseh primerih širina vozišča 6 metrov z bankino ali brežino 0,50–0,75 metra.
Hodniki za pešce: Vzdolž vseh obodnih cest je na notranji strani predviden nov hodnik za pešce v širini 1,60 metra z bermo ali bankino 0,50 metra.
Odvodnjavanje meteorne vode je predvideno preko vtočnih jaškov Ø 45cm s peskolovom in vtokom pod robnikom. Iz vtočnih jaškov se meteorna voda izteka v predvideno kanalizacijo.
Po končanih gradbenih delih bo potrebno ceste opremiti z vertikalno in horizontalno signalizacijo. Prometna oprema je razvidna iz prometne situacije, ki je sestavni del lokacijskega načrta.
8. člen
Vodovod
Današnji glavni napajalni vod DN 300 mm bo potrebno prestaviti in ukiniti obstoječ hidrantski vod PVC 90 mm. Za oskrbo nove pozidave znotraj lokacijskega načrta bo potrebno izgraditi nov hidrantski vod, ki bo potekal po pločnikih novoprojektiranih cest. Nov sanitarno požarni vod bo omogočal dvosmerno oskrbo in hkrati gašenje morebitnega požara.
Kolikor »DANA« ne bo več obremenjevala omrežja z večjimi odvzemi, bodo pritiski v naselju na meji dovoljenega. V nasprotnem primeru bi morali na odcepu za oskrbo območja predvideti hidroforsko postajo, ki bi ob padcu tlaka v omrežju ob požaru dvigovala pritisk
9. člen
Kanalizacija
Na območju lokacijskega načrta ni zgrajene javne kanalizacije. Sosednja stanovanjska naselja se odvodnjavajo po obodnih straneh s kanalizacijo proti čistilni napravi in preko razbremenilnikov v potok Mirna.
Zahtevan je ločen sistem odvodnjavanja. Navezava novega naselja na obstoječo kanalizacijo je neugodna, zato je potrebno nov sekundarni kanal sanitarnih odplak speljati glede na konfiguracijo terena tako, da se na najnižjem delu priključi na obstoječ kanal Ø 20 cm, ki poteka med obstoječimi bloki in se pri glavni cesti priključi na kanal mešanega sistema Ø 60 cm vezanega na čistilno napravo.
Meteorna voda s streh in obodnih asfaltnih površin je speljana s skupnim kanalom v Mirno. Pred iztokom je predviden razbremenilni jašek in lovilec olja z usedalnikom za intenziteto kritičnega naliva.
Zaradi nagibnega terena je predviden pretok drenaže ob kanalu za meteorno vodo.
10. člen
Elektroenergetsko omrežje
Elektrifikacija območja pozidave bo izvedena iz dveh samostojnih kabelskih izvodov iz obstoječe TP 20/0,4 kV Mirna Roje III. Oba samostojna voda morata biti dimenzionirana za napajanje stanovanjskih objektov s predimenzioniranjem v določenem obsegu, kot to narekuje razvoj na področju naselja Mirna.
Zagotoviti je potrebno trifazno moč odjemalcem cca 55kW z možnostjo razširitve le te na mikro lokacijah odjema električne energije. Meritve električne energije bodo izvedene v podometnih omaricah na stanovanjskih objektih, ki se izvedejo s pomočjo nameščene merilne garniture. Omarice se namestijo na prednjo (cestno) stran ali ob strani objekta.
Za izvedbo elektrifikacije je potrebno položiti in priklopiti dva napajalna tokokroga, ki na mestih priklopa objektov dovoljujeta dovolj veliko rezervo kablovoda. Varovanje kabelskih izvodov in varovanje pred udarom z električno napetostjo bo izvedeno v transformatorski postaji. Kabla potekata po travnatih in povozno pohodnih površinah. Kjer kabel poteka po travnatih površinah se lahko zakoplje v zemljo na globino pod 0,8 metra, kabel pa se v zemlji obda z mavčno oblogo. Na povoznih in pohodnih površinah se kabel položi na globino pod 1,20 metra in zagotovi mehanska zaščita.
V skladu z veljavnim ZGO-1 je izgradnja elektrifikacije tega območja klasificirana kot enostaven – pomožni infrastrukturni objekt. Stroški izvedbe bremenijo v celoti investitorja infrastrukturnega objekta.
Javna razsvetljava je na obravnavanem območju predvidena z izvedbo samostojnega kabelskega izvoda iz obstoječe TP 20/0,4 kV Mirna Roje III, ki napaja svetilka javne razsvetljave. Zagotoviti je potrebno električno enofazno moč do svetilk javne razsvetljave. Svetilke javne razsvetljave so locirane poleg pohodne površine na oddaljenosti ca. 1-2 metra na zelenih površinah.
Za izvedbo javne razsvetljave je potrebno položiti in priklopiti napajalni tokokrog, ki na mestih priklopa svetilk dovoljuje dovolj veliko rezervo kablovoda. Varovanje kabelskih izvodov in varovanje pred udarom z električno napetostjo bo izvedeno v transformatorski postaji. Kabel potekata po travnatih in povozno pohodnih površinah. Kjer kabel poteka po travnatih površinah se lahko zakoplje v zemljo na globino pod 0,8 metra, kabel pa se v zemlji obda z mavčno oblogo. Na povoznih in pohodnih površinah se kabel položi na globino pod 1,20 metra in zagotovi mehanska zaščita.
Predvidene so svetilke v natrijevi izvedbi. Svetilno telo je iz Al pločevine, pritjeno na nosilne, antikorozijsko zaščitene drogove.
11. člen
Telefonsko omrežje
Obstoječe telekomunikacijsko omrežje ima še proste kapacitete v kabelskem razvodišču KRII pri stanovanjskem bloku Roje 5.
Za LN Roje Mirna je predvidenih 22 priključkov enodružinskih stanovanjskih hiš na telekomunikacijsko omrežje Telekom. Za vsako hišo je potrebno zagotoviti najmanj dva priključka, tako je skupna kapaciteta na strani izhodiščne točke pri razvodišču KRII 50 priključkov.
Izgraditi je potrebno 1x2 cevno kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi Ø 110 mm od obstoječega razvodišča KRII do obravnavanega območja. Trasa kabelske kanalizacije poteka po robu lokacijskih mej in v pločniku prenovljene krožne povezovalne ceste. Za izvedbo odcepa do vsake hiše so od glavne trase projektirani kabelski jaški 1,2x1,2x1,2 m. Na vsaki hiši je predvidena podometna omarica PO 250x350 cm z opremo za vključitev kabla.
12. člen
Ogrevanje
Objekti bodo ogrevani preko lastnih kotlovnic na oljno ali plinsko gorivo v individualni hrambi. Plinifikacija območja v dosegljivem planskem obdobju ni predvidena.
13. člen
Odvoz odpadkov
Gospodinjski odpadki se zbirajo v zbirnih posodah ob uvozu v vsako stanovanjsko enoto. Zbirno mesto za ločeno zbiranje odpadkov pa je v neposredni bližini ob večstanovanjskih objektih, kjer je še dovolj rezerve za ločno zbiranje odpadkov iz obravnavanega območja. V kolikor pa bi se uporabniki odločili za lastno zbirno mesto, je zanj rezerviran prostor ob križišču med cesto A in cesto B.
V. OSTALI POGOJI ZA GRADNJO
14. člen
Varovanje naravne in kulturne dediščine
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave na obravnavanem območju nima evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali ekološko pomembnih območij. Zato je, skladno s petim odstavkom 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 in 119/02), omenjeni Zavod podal izjavo, da za Lokacijski načrt Roje-Mirna izdelava Naravovarstveni smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja ni potrebna.
Podobno je glede varovanja kulturne dediščine. Obravnavano območje se sicer nahaja na robu pomembnejšega območja kulturne dediščine (Mirenska dolina POKD 23) in se hkrati dotika enote kulturne dediščine Mirna – Spomenik NOB na Rojah (št. 710137), vendar Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ocenjuje, da izdelava posebnih strokovnih podlag varstva kulturne dediščine ni potrebna in da se območje tega LN lahko obravnava v sklopu urejanja naselja Mirna. Pri tem pa je potrebno upoštevati naslednje smernice:
– nova pozidava ne sme posegati v varovano območje spomenika na Rojah
– nova pozidava ne sme gabaritno izstopati ter s tem spreminjati podobo varovanega območja v širšem prostoru
– morebitne nove dejavnosti ne smejo onesnaževati okolja, kar bi med drugim lahko negativno vplivalo tudi na prezentacijo spomenika (npr.: smrad, hrup itd.).
15. člen
Usmeritve za izboljšave človekovega okolja
Načrtovana raba obravnavanega območja ne uvaja dejavnosti, ki bi okolje močneje obremenjevali, saj gre le za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, eventuelno dopolnjenih z okolju neškodljivo dopolnilno dejavnostjo (male storitvene dejavnosti v sklopu stanovanjskih objektov), ki ne proizvajajo škodljivih emisij v podtalnico ali zrak, ki niso hrupne in niso izrazito prometno obremenjujoče, zato posebnih varovalni ukrepi niso predvideni.
Varstvo pred hrupom
Hrup iz okolja danes na tem področju ne presega dovoljenih ravni hrupa. Glede na značaj območja, pa bo takšno stanje potrebno ohraniti tudi v bodoče. Povečanje hrupa zaradi načrtovane pozidave ni pričakovati, saj gre za izključno mirne dejavnosti.
Pri načrtovanju in izvedbi objektov je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter Uredbo o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
Varstvo zraka
Škodljivih emisij v zrak zaradi načrtovane gradnje v tem prostoru ni pričakovati, prav tako danes ni v neposredni bližini onesnaževalcev zraka, zaradi katerih bi bile presežene dovoljene količine.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
Varstvo plodne zemlje
Izvajalci posameznih investicijskih objektov morajo ob izkopu plast plodne zemlje deponirati v delovnih pasovih višine največ 2 m ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice itd).
Varstvo vegetacije
Območje načrtovane pozidave je danes travniška oziroma vrtna površina brez pomembnejših dreves in grmovnic. Ohranjene zelene površine bodo v okviru zunanjih ureditev posameznih objektov parkovno in vrtno obdelane in posajene z okrasnim in sadnim drevjem in grmičevjem. Glede na načrtovano namembnost območja bo varstvo vegetacije v okolici zagotovljena.
Varstvo voda
Na meteorno kanalizacijo bodo priključene le tiste vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Meteorne odpadne vode bodo speljane po ločenem kanalu v vodotok, pred katerim bo urejen skupen lovilec maščob.
Varstvo pred požarom
Varstvo pred požarom vseh objektov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi. Obrobne in nova notranja prometna povezava omogočajo dostop intervencijskih vozil do vseh objektov vsaj, poleg tega pa bo hidrantno omrežje dopolnjeno tako, da bodo zagotovljene zadostne količine požarne vode.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Protipotresni ukrepi bodo zagotovljeni z upoštevanjem določil Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
Območje ni poplavno ogroženo in ni nevarnosti plazenja. S strani Ministrstva za obrambo ni posebnih zahtev in v tem območju ne bo objektov iz 64. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).
Poseg na kmetijska zemljišča
Poseg na kmetijska zemljišča na obravnavanem območju je bil že usklajen v okviru dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90).
VI. FAZNOST GRADNJE
16. člen
Realizacija pozidave znotraj tega lokacijskega načrta bo po pričakovanjih potekala več let, saj gre za pretežno individualno stanovanjsko gradnjo, kjer so le tri skupine po štiri vrstne hiše vezane na sočasnost vsaj do tretje gradbene faze, vsi ostali objekti pa se lahko gradijo brez medsebojne časovne soodvisnosti. Celo pri vrstnih hišah bi bilo mogoče skupino deliti na dva dela, če bi bilo to izrecna želja posameznih graditeljev. Tudi gradnja infrastrukture je možno graditi fazno za posamezne sklope.
VII. LASTNIŠTVO ZEMLJIŠČ, PARCELACIJA IN ELEMENTI ZAKOLIČENJA
17. člen
Lastništvo
Robna parcelacija in robna parcelacija posameznih stanovanjskih enot sta prikazani na posebni grafični prilogi skupaj z elementi zakoličbe objektov. Elementi cest so prikazani na posebni grafični prilogi prometnic.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU LOKACIJSKEGA NAČRTA
18. člen
Pred izdajo gradbenega dovoljenja za primarno komunalno opremo zemljišča ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja za stanovanjske, oziroma stanovanjsko poslovne objekte.
19. člen
Dopolnilna gradnja enostavnih objektov je možna v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list SR, št. 114 z dne 21. 11. 2003).
20. člen
Program opremljanja kot sestavina prilog k lokacijskemu načrtu bo pripravljen naknadno.
IX. ODSTOPANJA
21. člen
Možna so odstopanja do 10% od določil tega lokacijskega načrta, razen v primeru, kjer je fiksnost določena v zakoličbi.
X. KONČNE DOLOČBE
22. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega lokacijskega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, enota Novo mesto.
23. člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Trebnje.
24. člen
Program opremljanja zemljišč bo pripravljen naknadno in bo sestavina prilog lokacijskega načrta.
25. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-00092/2002
Trebnje, dne 11. oktobra 2004.
Županja
Občine Trebnje
Marica Škoda, univ. dipl. ek. l. r.
