Na podlagi 19. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) in 23. člena v povezavi s 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – pop. in 58/03 – ZZK-1) je Občinski svet občine Trebnje na 14. redni seji dne 11. 10. 2004 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Mokronog (odlok objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 9/90, spremembe in dopolnitve v Uradnem listu RS, št. 13/04, v nadaljnjem besedilu: sprejeti odlok), ki se nanašajo na:
– uskladitev meje ureditvenega območja naselja Mokronog s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana Občine Trebnje ter posameznih območij urejanja znotraj le-tega glede na novo opredeljena stavbna zemljišča,
– opredelitev posebnih oziroma podrobnih meril in pogojev za posege v prostor za nova ureditvena območja (z oznako N1, N2, N3, O, P, R) ter sprememb posebnih oziroma podrobnih meril in pogojev za obstoječa ureditvena območja (G2, G3, G4, I2),
– povečanje posameznih ureditvenih območij (E, M),
– ukinitev posameznih ureditvenih območij (L2, L3),
– uskladitev kartografskega dela odloka s spremembami oziroma dopolnitvami iz prejšnjih alinej,
– določitev meril in pogojev za varstvo kakovosti obstoječih bivalnih in delovnih prostorov – osončenje in osvetlitev,
– uskladitev z zakonodajo – varstvo pred požarom, tresljaji in poplavnimi vodami,
– uskladitev z zakonodajo – varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– uskladitev z novimi strokovnimi podlagami s področja ohranjanja narave in varstvo kulturne dediščine ter
– uskladitev izrazov, uporabljenih v sprejetem odloku z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/03 in 47/04).

Območje naselja Mokronog, določeno v 2. členu sprejetega odloka in grafično prikazano v kartografskem delu sprejetega odloka se poveča na ureditveno območje naselja oziroma območje stavbnih zemljišč, opredeljenih s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 59/04 in št. 82/04), skladno s spremenjeno mejo pa se povečajo ali na novo opredelijo tudi posamezna območja urejanja znotraj le-tega.

Peta točka 3. člena sprejetega odloka se spremeni tako, da se glasi:
»5. merila in pogoje za določitev gradbene parcele,«.

Druga točka 4. člena sprejetega odloka se spremeni tako, da se glasi:
»2. kartografski del:
– prikaz meril in pogojev na temeljnih topografskih načrtih v M 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu v M 1:2000 kot čistoris kartografskega dela sprejeta odloka vključno s spremembami in dopolnitvami tega odloka.«
Zadnji odstavek istega člena se spremeni tako, da se v celoti glasi:
»Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, se nanašajo na gradnje, za katere je po veljavni zakonodaji predpisana obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja ter za gradnjo enostavnih objektov, ki so dovoljeni s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).«

Zadnja alinea 5. člena sprejetega odloka se črta.

V sprejetem odloku uporabljen izraz »vzdrževalna dela« se nadomesti z »redna vzdrževalna dela«, »adaptacije« z »investicijska vzdrževalna dela«, »poseg v prostor« pa z »gradnje«.

V 6. členu sprejetega odloka se besedilo 3. in 8. točke nadomesti z naslednjim besedilom:
»3. Gradnja enostavnih objektov, skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
8. Gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah.«

Besedilo 10. člena sprejetega odloka se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Za gradnjo pomožnih objektov se uporabljajo določbe Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).«

Zadnji odstavek 11. člena sprejetega odloka se spremeni in se glasi:
»Spominska obeležja na območju ali posameznih objektih, za katere veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se smejo postavljati in prestavljati le s soglasjem pristojne območne enote Zavoda RS za varstvo narave oziroma Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.«

Za 12. členom sprejetega odloka se doda novo podpoglavje z naslovom »1.6. Urbana oprema« ter doda nov 12.a člen, ki se glasi:
»Za namestitev urbane opreme veljajo naslednja merila in pogoji:
– urbana oprema naselja (svetilke, tlakovanje) mora biti poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table ipd.) in z arhitekturnim oblikovanjem območja,
– drobna urbana oprema naj bo poenotena v materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah.«
– izbor urbane opreme v območju A in B mora biti izveden v skladu soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Naslednje podpoglavje pred 13. členom se ustrezno preoštevilči.

Besedilo 13. člena sprejetega odloka se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Pogoji vodnogospodarskega urejanja:
– posegi na vodno zemljišče niso dovoljeni, razen del, ki izhajajo iz 37. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02),
– na poplavnem območju vodotoka so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi ob poplavi lahko imeli škodljiv vpliv na vode in vodno zemljišče ali bi povečevali poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu s 86. členom Zakona o vodah.«

Podpoglavje 1.8. Gradnja objektov za potrebe oboroženih sil in za namene v okviru programov SLO in DS se, skupaj s 16. členom sprejetega odloka, črta.

Prvi odstavek 23. člena sprejetega odloka se dopolni tako, da se v celoti glasi: »Za pomožne objekte iz 10. člena tega odloka veljajo enaki pogoji oblikovanja, kot so z objekte določeni v 20. in 21. členu sprejetega odloka.«
Tretji odstavek istega člena se v celoti črta.

Naslov poglavja pred 35. členom sprejetega odloka se spremeni tako, da se glasi: »5. Merila in pogoji za določitev gradbene parcele«, v 35. členu pa se izraz »funkcionalno zemljišče« nadomesti z »gradbena parcela« ter »lokacijska dokumentacija« s »posebni del projekta«.

Besedilo 38. člena sprejetega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Za pridobitev gradbenega dovoljenja ali spremenjeno namembnost proizvodnih in obrtnih dejavnosti je potrebno pridobiti strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
Pri dovolitvi gradnje objekta (novega ali rekonstruiranega objekta ali naprave, ki je vir hrupa) morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni z zgoraj citirano uredbo, in sicer:
– raven hrupa, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira, ne sme presegati predpisane mejne ravni za vir hrupa in
– zagotovljeni morajo biti ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa kot posledice uporabe ali obratovanja vira na najmanjšo možno mero.
V vseh območjih je treba:
– meriti hrup na obstoječih virih hrupa in po potrebi izdelati sanacijske programe in zmanjšati hrup do dovoljene ravni;
– izvesti aktivno in/ali pasivno zaščito s protihrupnimi ovirami ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov in naprav povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni;
– spremeniti namembnost ali dejavnost tako, da se v posameznih območjih ne presežejo dovoljene ravni hrupa.
V stanovanjskih območjih so dopustne take spremljajoče dejavnosti, ki niso vir prekomernega hrupa za stanovanjska območja.«

Prvi stavek 39. člena sprejetega odloka se spremeni tako, da se glasi:
»V skladu z odlokom o varovanju vodnih virov pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine pitne vode (Uradni list RS, št. 75/96, 28/00 in 49/02) veljajo za vodotoke Mokronoga naslednji splošni pogoji:«
Četrta alinea istega člena se črta.

V poglavju 6. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje bivalnega okolja se za 40. členom dodajo nova podpoglavja in novi členi, ki se glasijo:
»6.5. Varstvo kakovosti obstoječih bivalnih in delovnih prostorov – osončenje in osvetlitev

Nedopustno je z novimi posegi zmanjšati osončenost obstoječih objektov.
Ne glede na zgoraj navedeno je tak poseg dovoljen le v primeru, če se oškodovanemu objektu zagotovi drugačna ustrezna osvetlitev prostorov, skladno z veljavnimi predpisi in zakonodajo.
6.6. Varstvo pred tresljaji

Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva tresenje terena – (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne objekte in naprave in podobno), je potrebno predhodno izdelati študijo vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako, da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente gradnje v vplivnem območju in na stabilnost in trdnost temeljnih tal pod njimi.
6.7. Merila in pogoji za varstvo pred požarom

Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Kadar gre za objekte, ki so združeni, je potrebno zagotoviti protipožarno ločitev.
Pri vseh spremembah namembnosti, kjer bodo skladiščene vnetljive ali eksplozivne snovi, je potrebno zagotoviti ustrezno protipožarno zaščito.
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil.
Na vseh območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje, je nujna postavitev hidrantov, kot to predvidevajo protipožarni predpisi. V območjih kjer to ni mogoče, mora biti zagotovljena zadostna količina vode za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka prek primerno opremljenega odjemnega mesta.
Posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora za gradnjo, spremembo namembnosti iz tretjega odstavka tega člena ali rekonstrukcijo objektov mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino prejšnjih odstavkov tega člena.«

Naslov poglavja 7. Merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine se nadomesti z naslednjim besedilom: »7. Merila in pogoji za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine« ter dodata naslova dveh podpoglavij ter besedili 41. in 42. člena nadomestita tako, da se v celoti glasita:
»7.1. Merila in pogoji za ohranjanje narave

Na območju naselja Mokronog ni evidentiranih območij naravnih vrednot oziroma naravne dediščine.«
7.2. Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine

Vse objekte, ki so evidentirani kot kulturna dediščina je potrebno urejati v skladu s Strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine, ki jih je v letu 2002 izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto in v fazi priprave projektne dokumentacije pridobiti projektne pogoje le-tega.
Na objektih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne in zgodovinske spomenike oziroma za objekte, ki so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili razglasitvenega dokumenta in pod strokovnim vodstvom pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Na območju POKD 23 Mirenska dolina – območje z večjim številom kulturnih spomenikov in kulturne dediščine so naslednji varovani objekti:

731     – Mokronog – Cerkev Žalostne Matere božje
          na Žalostni gori
2051    – Mokronog – Cerkev sv. Egidija
2052    – Mokronog – Cerkev sv. Florijana
5476    – Mokronog – Območje Žalostne gore
9259    – Mokronog – Svete stopnice s kapelami na
          Žalostni gori
9553    – Mokronog – Trško naselje
11233   – Mokronog – Strelov turn
710143  – Mokronog – Spomenik NOB na pokopališču
710144  – Mokronog – Spomenik NOB
710280  – Mokronog – Spominsko znamenje
710324  – Mokronog – Vila Vera.«

V sprejetem odloku uporabljen izraz: »Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine« se nadomesti z izrazom »pristojni območni enoti Zavoda RS za varstvo narave oziroma Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.«

V prvem odstavku 46. člena se doda alinea, ki se glasi:
– ob Gubčevi cesti je dopustna tudi gradnja objektov namenjenih le oskrbnim, storitvenim in obrtnim dejavnostim.
Druga alinea prvega odstavka 48. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
– obstoječe sejmišče se ohranja; dovoljene so vse ureditve, ki so po posebnih predpisih nujne za njegovo funkcioniranje.

Besedilo prvega odstavka 49. člena sprejetega odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Območje G1
A) Glede vrste gradenj:
– dovoljena so vzdrževalna dela (redna in investicijska) in rekonstrukcije obstoječih objektov, spremembe namembnosti ter dozidave oziroma novogradnje za potrebe industrijsko-proizvodne in obrtne dejavnosti,
– izgradnja notranjih prometnih poti in parkirišč,
– možna je zasaditev drevoreda ob cesti na JV robu območja.«
B) Glede oblikovanja objekta:
– rekonstrukcije obstoječih objektov ter dozidave oziroma novogradnje morajo biti oblikovane v skladu z namembnostjo in funkcijo proizvodnih dejavnosti, pri čemer pa morajo biti upoštevani tudi pogoji glede oblikovanja objektov, določeni v 20. členu tega odloka, za območje G2.
– rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in novogradnje morajo biti oblikovane tako, da ne bodo s svojimi višinskimi gabariti zakrivale pogleda na trško jedro s Strelovim turnom in slemeni streh ter na zgornjo tretjino župnijske cerkvene ladje.«
Zadnji odstavek pod naslovom Območje G2 se črta.

Za 49. členom sprejetega odloka se dodajo dodatni členi, od 49.a do 49.c, ki se glase:

»Območje G2
A) Glede vrste gradenj:
– dovoljene so novogradnje za potrebe poslovnih, proizvodnih, storitvenih in sejemskih dejavnosti ter dejavnosti za rekreacijo in prosti čas, razstave, tržnico in podobnih dejavnosti, ureditev parkirišč in dostopov do obstoječih objektov ter postavitev ograj, pomožnih infrastrukturnih, začasnih in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči);
B) Glede oblikovanja objektov veljajo splošna merila in pogoji ter:
– horizontalni gabarit objekta(ov) lahko zavzame(jo) max. 60% površine gradbene parcele, pod pogojem da je(so) objekt(i) odmaknjen(i) od sosednjih parcelnih meja min. 4 m in da je na parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za potrebe dejavnosti, dimenzioniranih po veljavnih normativih,
– vertikalni gabarit objekta je max višine 12,50 m nad najnižjo koto urejenega terena, dovoljeni so nižji objekti, pri tem naj bodo objekti postavljeni v prostor tako, da ne bodo s svojimi višinskimi gabariti zakrivali pogleda na trško jedro s Strelovim turnom in slemeni streh ter na zgornjo tretjino župnijske cerkvene ladje,
– max višina ne velja za dimnike ali najnujnejšo tehnološko opremo, vendar je potrebno pri njihovem oblikovanju upoštevati zahtevo, da s svojo podobo, višino ali širino ne zakrivajo pogleda na trško jedro s Strelovim turnom in slemeni streh ter na zgornjo tretjino župnijske cerkvene ladje,
– dovoljene so vse vrste in oblike streh s tem, da je pri strehah z naklonom le-ta 20°– 35°, kritina je obvezno temno rdeče barve, drobne strukture. Odstopanje od naklona je dovoljeno le v primeru izvedbe mansardne strehe,
– konstrukcija je betonska, zidana ali jeklena, dovoljeni so tudi montažni objekti,
– fasada se prilagaja konstrukciji, mora biti členjena, material je omet, beton, steklo, različne obloge, možna je kombinacija materialov. Barve fasade so lahko kombinirane, vendar obvezno svetlih in neupadljivih tonov. Prepovedana je uporaba reflektirajočega materiala ali barv,
– v primeru ureditve sejemskega prostora, oziroma tržnice veljajo pogoji oblikovanja objektov kot v 49.c členu tega odloka za območje G4,
– potrebno je zagotoviti koridor za komunalno infrastrukturo iz območja G3 ali zgraditi zadostno zmogljivo infrastrukturo v območju G2 za priključitev iz območja G3;
C) Glede urejanja okolice:
– na gradbeni parceli mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, enotna dovozna pot in mesto za posode za odpadke. Peš površine se obvezno tlakujejo, parkirišča so lahko asfaltirana ali tlakovana. Proti javnim površinam se obvezno uredijo zelenice min. širine 3 m, ki se lahko zasadijo z visokimi drevesi ali nizkim grmičevjem. Ograje so max. višine 2,50 m, žičnate, zelene ali sive barve, lahko se predvidi tudi lesena ograja ob njih se proti javni površini lahko zasadi živa meja, ki pa mora biti od cestnega telesa odmaknjena min. 2 m.

Območje G3
A) Glede vrste gradenj:
G3-a
– parkovne in parterne ureditve ter postavitve začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme v skladu s Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči
G3-b
– dovoljene so novogradnje za potrebe stanovanjskih, poslovnih in stanovanjsko poslovnih dejavnosti oziroma storitvenih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, storitvene obrti ipd…) ter postavitve enostavnih objektov na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči;
B) Glede oblikovanja objektov veljajo splošna merila in pogoji, in sicer:
G3-a
– območje je izpostavljeno pogledom in predstavlja »vhod« v naselje, zato se tu predvidi ureditev parkovne površine z ohranjenim drevoredom ob cesti ali ureditev parkovno urejenih parkirišč.
G3-b
– min. površina gradbene parcele je 600 m2, max pa ½ celotnega območja G3-b. Dovoljene so manjše površine gradbenih parcel, kolikor se gradi niz manjših in funkcionalno zaključenih enot;
– horizontalni gabarit objekta se prilagodi velikosti gradbene parcele, s tem da se upošteva odmik od sosednje parcelne meje min. 2 m in zagotovi potrebno število parkirišč na lastni parceli. Kolikor se gradijo objekti v nizu, ki se držijo drug drugega, odmika od mej sosednjih parcel ni treba upoštevati;
– dovoljeni so različni tlorisi objekta, ki morajo omogočati drobno strukturo pozidave tega območja;
– vertikalni gabariti objekta so K+P+1+Po s tem, da je klet v celoti vkopana;
– gradbena linija objektov je definirana le ob regionalni cesti na severu in stanovanjski cesti na jugu območja, in sicer mora biti od vozišča obstoječe ceste oddaljena 8 m. Dovoljeno je odstopanje od gradbene linije za 1,40 m, vendar največ za ⅓ dolžine fasade;
– streha objekta je v osnovi simetrična dvokapnica naklona 35°–40°, z možnostjo kombinacij drugih oblik strehe, vendar največ do ⅓ površine celotne strehe. Kritina je opečna, opečno rdeče barve, drobne strukture;
– konstrukcija je dovoljena zidana, betonska, jeklena, montažna;
– fasada je omet, možno v kombinaciji s steklom, lesom ali kamnom;
C) Glede urejanja okolice:
G3-a
– v primeru ureditve parkirišč se ta izvedejo s travnatimi ploščami in obvezno vmesno zasaditvijo z visokimi drevesi.
G3-b
– na gradbeni parceli mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, enotna dovozna pot in mesto za posode za komunalne odpadke;
– peš površine se obvezno tlakujejo, dovozne poti in parkirišča so asfaltirana ali tlakovana, prostor med objektom in javno površino ceste se uredi kot zelenica min. širine 3 m z živo mejo višine 1,20 m, oddaljene od cestnega telesa 2 m ali kot parkirni prostor poslovnega (dela) objekta, ki je v neposredni povezavi z javnim prostorom.

Območje G4
A) Glede vrste gradenj:
– dovoljene so sejemske in dejavnosti za rekreacijo in prosti čas, razstave, tržnica in podobne dejavnosti, namenjene zbiranju široke javnosti, ureditev parkirišča ter dostopne poti do objektov ter postavitev ograj in pomožnih infrastrukturnih ter začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči)
B) Glede oblikovanja objektov veljajo splošna merila in pogoji, in sicer:
– dovoljene so parterne ureditve, kot je tlakovanje z drobnimi tlakovci, oporni zidovi višine do 0,60 m, stopnice, fontana in podobno, ki morajo biti iz lokalnega naravnega kamna, ograje so kovinske ali lesene, višine do 1,20 m;
– dovoljene so postavitve začasnih objektov kot so šotori, nadstrešnice, oder, kulise ipd.;
– dovoljena je gradnja le enega pritličnega, podolgovatega, zidanega objekta kot pokrite tržnice ali (in) kot shrambe za stojnice ipd. Max širina objekta je 8 metrov in max. višina do kapi 2,60 m. Objekt naj bo lociran ob stiku z industrijskim območjem. Streha pritličnega objekta je simetrična dvokapnica naklona 35°–40°, kritina je opečna, opečno rdeče barve. Objekt je lahko zidan ali delno lesen, fasada je kamen ali omet v kombinaciji z naravnim kamnom ali lesom. Poleg tržničnega objekta se dovoljuje tudi vkopani ali delno vkopani objekt (shramba ipd), površine do 30 m2, ki ima ravno streho, ki je hkrati pohodna terasa, namenjena sejemski in podobni dejavnosti.
C) Glede urejanja okolice:
– Celotna površina se tlakuje s tlakovci drobne strukture, možna je barvna kombinacija. Dovoljena je zasaditev visokega drevja.

Besedilo 55. člena sprejetega odloka, za območje L2 in območje L3, se v celoti črta.

Novo besedilo 55. člena sprejetega odloka se glasi:
»Območje L2/1
A. Glede vrste gradenj:
– dovoljene so gradnje objektov visokih gradenj po predhodni strokovni preveritvi posamezne lokacije,
– poleg novogradenj so dovoljene spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe kmetijske, oskrbne, storitvene in obrtne dejavnosti, ki so združljive s stanovanjsko namembnostjo območja.
B) Glede oblikovanja objektov veljajo splošna merila in pogoji ter:
– gabariti P+1+M in možnost gradnje večstanovanjskih objektov do 6 stanovanj,
– obrtne in proizvodne dejavnosti le v pritličnih delih objektov.
C) Glede urejanja okolice:
– na gradbeni parceli več-stanovanjskega objekta mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, enotna dovozna pot in pokrito mesto za posode za komunalne odpadke.

Besedilo 56. člena sprejetega odloka se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Območje M
A) Glede vrste gradenj:
– dovoljene so novogradnje objektov, investicijska vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dograditve, spremembe namembnosti ter nadomestne gradnje stanovanjskih objektov, kmetijsko gospodarskih poslopij, poslovnih objektov in enostavnih objektov;
– spremembe namembnosti stanovanjskih in kmetijskih objektov so dopustne za potrebe kmetijske, oskrbno-storitvene in obrtne dejavnosti, ki so združljive s stanovanjsko namembnostjo območja.
B) Glede oblikovanja objektov veljajo splošna merila in pogoji ter:
a) Stanovanjski, poslovno-stanovanjski in poslovni objekt
višina: pritličje z izrabljenim podstrešjem;
streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35 do 45° oziroma naklon prilagojen sosednjim objektom; osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin;
kritina: naravni material temnih tonov;
fasada: ohranjati obstoječo tipologijo ter barvne kontraste; ohraniti simetričnost v kompoziciji fasad.
b) Kmetijska gospodarska poslopja
gradbena masa: mora bit prilagojena obstoječim gospodarskim poslopjem in gradbenim masam osrednjih bivalnih objektov;
streha: dvokapnica z naklonom 35°–45°;
kritina: naravni material temnih tonov;
fasada: povzemanje arhitekturnega izročila.
C) Glede urejanja okolice:
– dovoljene so ograje in žive meje skladno z že obstoječimi.

Za 56. členom sprejetega odloka se dodajo dodajo členi, od 56.a do 56.e, ki se glase:

Območje N1 in N2
A) Glede vrste gradenj:
– Do sprejetja izvedbenega prostorskega akta je na območju dovoljena le primarna raba prostora.

Območje N3
A) Glede vrste gradenj:
– Dovoljena je gradnja obvozne ceste ter komunalne infrastrukture za potrebe kraja oziroma sosednjih območij N1 in N2.
– ohranja se kapelica v križišču.

Območje O
A) Glede vrste gradenj:
– Dovoljena so redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter dograditve in funkcionalne izboljšave znotraj obstoječe gradbene parcele za dejavnost, ki se sedaj opravlja /žaga/;
– Dovoljene so spremembe namembnosti obstoječih objektov z rekonstrukcijo, dozidavo oziroma novogradnjo objektov za storitvene, oskrbne in proizvodne dejavnosti.

Območje P
A) Glede vrste gradenj:
– Dovoljena je dejavnost bencinskega servisa s spremljajočimi dejavnostmi v obsegu, ki jo dopušča velikost sedanje gradbene parcele.

Območje R
A) Glede vrste gradenj:
– Dovoljena so vzdrževalna dela, rekonstrukcije in dograditve obstoječe čistilne naprave.«

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.