Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1, 50/03 – odl. US in 51/04) ter 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije
in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba ureja način izvajanja obvezne republiške gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (v nadaljnjem besedilu: dejavnost sistemskega operaterja) in obvezne republiške gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (v nadaljnjem besedilu: dobava tarifnim odjemalcem), zlasti pa določa:
– pravice in obveznosti izvajalcev javne službe,
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja teh javnih služb,
– način in pogoje zagotavljanja storitev, ki sestavljajo javno službo,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– način financiranja javne službe.
2. člen
Poleg pomenov, določenih v Energetskem zakonu, imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:
– SODO je izvajalec javne gospodarske službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije;
– DTO je izvajalec javne službe dobava tarifnim odjemalcem;
– odklop je prekinitev električne povezave med priključkom in distribucijskim omrežjem;
– javno omrežje je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu in distribuciji električne energije do odjemalcev;
– poslovno občutljiv podatek je posamezen podatek ali sklop povezanih podatkov, ki kaže na značilnost ali okoliščino gospodarskega poslovanja pravne ali fizične osebe, kot so podatki o cenah, sklenjenih pogodbah in njihovi vsebini, obsegu poslovanja, poslovnih rezultatih, in podobno;
– prekinitev dobave je začasna prekinitev oskrbe z električno energijo v primerih in pod pogoji, ki jih določa energetski zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi;
– prevzemno-predajno mesto je mesto, kjer odjemalec prevzema električno energijo iz omrežja ali mesto, kjer proizvajalec oddaja električno energijo v omrežje in je praviloma na meji med distribucijskim omrežjem in uporabnikovimi elektroenergetskimi napravami; če tam iz tehničnih razlogov merjenje električne energije ni mogoče, je prevzemno-predajno mesto za odjemalce, ki so priključeni na nizko napetostno omrežje, na merilnem mestu, za ostale uporabnike pa na mestu, ki ga v soglasju za priključitev določi SODO;
– ustavitev dobave je odklop in prekinitev oskrbe z električno energijo v primerih in pod pogoji, ki jih določa Energetski zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi;
– priključek je sklop električnih vodov in naprav, s katerimi so objekti proizvajalca ali odjemalca električne energije povezani z objekti in napravami distribucijskega omrežja;
– priključno mesto je točka, v kateri se uporabnikove naprave stikajo z omrežjem;
– bilančna skupina je skupina, sestavljena iz poljubnega števila uporabnikov omrežja s pripadajočimi prevzemno-predajnimi mesti, kjer se meri količina električne energije, ki jo lahko tvori tudi en sam trgovec brez prevzemno-predajnih mest.
3. člen
Gospodarsko javno službo po tej uredbi mora izvajalec opravljati nepretrgano ves čas.
Obveznost začne za izvajalca gospodarske javne službe teči z dnem, ko pridobi pravico in dolžnost opravljati to javno službo in traja ves čas dokler je izvajalec upravičen in dolžan izvajati javno službo.
Izvajalec javne službe po tej uredbi lahko začasno prekine izvajanje javne službe le iz razlogov, ki jih določa Energetski zakon in predpisi oziroma splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, izdani na njegovi podlagi.
4. člen
SODO je dolžan pri gradnji, vzdrževanju in upravljanju distribucijskega omrežja in izvedbi priključkov tarifnih odjemalcev ter merjenju električne energije ravnati v skladu z načelom najboljše dosegljive tehnologije, zlasti s tem, da uporablja take gradbene in tehnične rešitve, ki brez nesorazmernih stroškov v največji možni meri zagotavljajo varnost distribucijskega omrežja in priključkov, zanesljivost njegovega delovanja in dobave električne energije tarifnim odjemalcem ter varstvo okolja.
II. DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA
1. Opredelitev javne službe
5. člen
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
– izvajanje distribucije električne energije;
– upravljanje, vodenje in obratovanje distribucijskega omrežja;
– zagotavljanje dostopa do omrežja;
– zagotavljanje vzdrževanja in razvoja omrežja;
– odgovornost za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije in proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo na podlagi 52.a člena Energetskega zakona, ki so priključeni na distribucijsko omrežje;
– napoved porabe električne energije ter potrebnih energetskih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih za potrebe načrtovanja razvoja distribucijskega omrežja;
– izvajanje sistemskih obratovalnih navodil;
– upravljanje pretoka električne energije po distribucijskem omrežju, upoštevaje tudi izmenjave energije z ostalimi povezanimi omrežji;
– odgovornost za varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja;
– izvajanje optimalnega ponovnega vzpostavljanja sistema po motnjah;
– usklajeno delovanje distribucijskega omrežja s povezanimi omrežji;
– izvajanje sistemske zaščite distribucijskega omrežja;
– izvajanje števčnih in obratovalnih meritev v distribucijskem omrežju;
– izvajanje meritev in analiz na področju kakovosti oskrbe z električno energijo;
– oblikovanje obratovalne statistike;
– obvezo priprave splošnih dobavnih pogojev;
– obvezo izdaje sistemskih obratovalnih navodil;
– izvajanje sistemskih storitev.
2. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe
6. člen
Javno službo dejavnost sistemskega operaterja lahko na določenem območju opravlja:
a) javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje te gospodarske javne službe, ali
b) koncesionar, ki pridobi koncesijo za opravljanje te javne službe na tem območju.
Javno podjetje ali koncesionar pridobita izključno pravico izvajanja te javne službe na območju, za katero je javno podjetje ustanovljeno oziroma na katerem je podeljena koncesija.
7. člen
SODO ne sme opravljati nobene druge dejavnosti, razen, kolikor to ni nujno potrebno za izvrševanje nalog SODO.
SODO mora zagotoviti izvajanje upravljalskih in organizacijskih ukrepov iz drugega odstavka 23.b člena Energetskega zakona in vzpostaviti program ukrepov za doseganje teh ciljev, ki ga po potrebi spremeni in uskladi s pripombami Javne agencije Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija).
O izvajanju programa mora SODO poročati agenciji najkasneje do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.
3. Priključitev na distribucijsko omrežje in odklop od distribucijskega omrežja
8. člen
Vsaka pravna ali fizična oseba, ki se glede na napetostni nivo svoje proizvodnje ali odjema lahko priključi na distribucijsko omrežje, ima pravico do priključitve na to omrežje, če so izpolnjeni tehnični in drugi pogoji iz sistemskih obratovalnih navodil in če pokrije stroške priključka v skladu z 9. členom te uredbe.
9. člen
Pred začetkom izdelave priključka mora uporabnik omrežja pridobiti soglasje SODO za priključitev.
Pogoje in merila za izdajo soglasja določajo splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji SODO).
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan SODO priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili.
Pred priključitvijo skleneta SODO in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
Uporabnik omrežja nosi neposredne stroške priključka ter povprečne stroške priključevanja na omrežje, ki jih določi agencija in se upoštevajo pri določitvi omrežnine. Če je uporabnik omrežja proizvajalec električne energije je za priključitev dolžan plačati tudi nujno potrebne stroške izvedbe tehničnih ukrepov na distribucijskem omrežju v zvezi s tem priključkom, ki jih določajo sistemska obratovalna navodila.
Če ni v pogodbi o priključku drugače določeno, postane imetnik soglasja lastnik priključka v obsegu, v katerem ga je zgradil na lastne stroške, in ga mora vzdrževati oziroma zagotoviti njegovo vzdrževanje v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.
Na enem priključku je lahko priključen le en uporabnik omrežja. Na obstoječi priključek se lahko priključijo novi uporabniki le, če je v skladu s splošnimi pogoji zagotovljeno, da tisti del priključka, ki ga uporabljata dva ali več uporabnikov omrežja postane sestavni del distribucijskega omrežja.
10. člen
Proizvajalec lahko oddaja električno energijo v distribucijsko omrežje, upravičeni odjemalec pa jo odjema iz omrežja le, če imata sklenjeno pogodbo o dostopu do omrežja s SODO in pogodbeno urejeno izravnavo odstopanj od načrtovanega odjema oziroma dobave električne energije skladno s predpisi, ki urejajo delovanje trga z električno energijo.
Tarifni odjemalec lahko odjema električno energijo iz omrežja, če ima sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije z DTO.
SODO začasno prekine ali ustavi dobavo odjemalcu oziroma odklopi uporabnikove naprave od distribucijskega omrežja iz razlogov, določenih v 75., 76. in 77. členu Energetskega zakona.
11. člen
Če uporabnik omrežja odjema električno energijo brez zahtevanih ali dogovorjenih merilnih naprav, ali mimo njih, ali če onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, je SODO upravičen zahtevati in uporabnik omrežja dolžan plačati ocenjeni odjem električne energije in moči, ki vključuje ceno električne energije, ceno dostopa do omrežja, in stroške odklopa in ponovnega priklopa ter stroške v zvezi z ugotavljanjem neupravičenega odjema.
Podrobneje je določen način ugotavljanja ali ocenitve neupravičenega odjema v splošnih pogojih tako, da omogoča čimbolj realno oceno neupravičenega odjema in določitev njegovih stroškov.
4. Dostop do distribucijskega omrežja
12. člen
Pogodba o dostopu do omrežja se lahko sklene največ za čas trajanja prodaje, dogovorjen v pogodbi o prodaji električne energije.
V imenu in za račun upravičenega odjemalca ali proizvajalca lahko dostop do omrežja uveljavljata tudi trgovec z električno energijo in tržni zastopnik.
Dostop do omrežja za dobavo tarifnim odjemalcem uveljavlja DTO.
13. člen
Pri sklepanju pogodbe o dobavi električne energije lahko odjemalec pooblasti dobavitelja za urejanje vseh vprašanj, povezanih z dostopom do omrežja. V isti pogodbi se lahko uredi tudi prenos odgovornosti za izravnavo odstopanj odjema in dobave (bilančna odgovornost) na dobavitelja.
14. člen
S pogodbo o dostopu do omrežja, ki jo skleneta uporabnik omrežja in SODO, pridobi uporabnik omrežja dostop do distribucijskega omrežja.
15. člen
Pogodba o dostopu do omrežja se sklene na zahtevo uporabnika omrežja.
Če SODO v skladu z Energetskim zakonom in to uredbo ne zavrne zahteve za dostop do omrežja je dolžan skleniti pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena.
SODO je dolžan skleniti pogodbo iz prvega odstavka tega člena tudi v primeru, ko tako odloči agencija v skladu s tretjim odstavkom 27. člena Energetskega zakona na zahtevo uporabnika omrežja, kateremu je SODO zavrnil dostop do omrežja.
16. člen
SODO lahko zavrne dostop do omrežja le zaradi tehničnih in obratovalnih omejitev v distribucijskem omrežju.
Pri odločanju o dostopu do omrežja mora SODO upoštevati razvidne in nediskriminatorne kriterije kot so vrstni red prispetja zahtev za dostop do omrežja; sorazmerno zmanjšanje dostopa vsem uporabnikom, ki zahtevajo dostop; javna dražba in podobno. Te kriterije, ki so lahko za posamezne dele omrežja različni, SODO določi v soglasju z agencijo.
Ta določba se ne uporablja za povezovalne vode, ki so del distribucijskega omrežja in prečkajo državno mejo z drugo državo članico Evropske unije.
5. Urejanje razmerij z lastnikom distribucijskega omrežja
17. člen
Če SODO ni lastnik distribucijskega omrežja ali njegovega dela na območju, na katerem mora izvajati javno službo dejavnost sistemskega operaterja, mora skleniti z lastnikom distribucijskega omrežja pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za izvajanje nalog SODO.
SODO je dolžan skleniti pogodbo iz prejšnjega odstavka z vsakim lastnikom distribucijskega omrežja na območju, za katerega je pristojen.
Sklenjeno pogodbo iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena morajo pogodbene stranke poslati agenciji.
Če ne pride do sklenitve pogodbe iz prvega in drugega odstavka tega člena v 60 dneh po tem, ko je njen predlog poslal SODO lastniku distribucijskega omrežja, pa je distribucijsko omrežje neogibno potrebno za izvajanje javne službe dejavnost sistemskega operaterja ali DTO, SODO predlaga državi kot razlastitvenemu upravičencu, da vloži predlog za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice na tem omrežju v skladu s prvim odstavkom 59. člena Energetskega zakona.
Določbe tega člena, ki se nanašajo na lastnika distribucijskega omrežja, se nanašajo tudi na vsako osebo, ki ima glede tega omrežja stvarnopravno ali obligacijsko pravico, v okviru katere lahko odloča o njegovi uporabi za izvajanje nalog SODO.
18. člen
Lastnik distribucijskega omrežja in SODO v pogodbi iz prvega odstavka 17. člena te uredbe uredita vse medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z zagotavljanjem uporabe distribucijskega omrežja SODO, zlasti pa:
– način prevzema distribucijskega omrežja v upravljanje in ugotovitve stanja ob njegovem prevzemu;
– obveznosti lastnika omrežja v zvezi z vzdrževanjem distribucijskega omrežja in zagotavljanjem odprave napak v omrežju;
– obveznosti lastnika omrežja v zvezi z možnostjo SODO, da sam izvaja posege in dela na omrežju, ki so potreba za odpravo napak in za vzdrževanje omrežja;
– druge obveznosti lastnika omrežja v zvezi z zagotavljanjem takega stanja distribucijskega omrežja, ki omogoča varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje tega omrežja;
– pravice in obveznosti lastnika omrežja v zvezi s priključitvijo uporabnikov omrežja na distribucijsko omrežje;
– način usklajevanja vzdrževalnih posegov v distribucijsko omrežje ter izvajanja poskusov in kontrolnih meritev;
– ureditev medsebojnih razmerij glede širitve distribucijskega omrežja;
– pravice in obveznosti strank v zvezi z medsebojnim obveščanjem;
– razmerja med strankama v zvezi s prekinitvijo obratovanja distribucijskega omrežja;
– najemnino in druga plačila SODO lastniku omrežja za njegovo uporabo, ki jo SODO plačuje iz omrežnine, kar pa ne sme presegati višine omrežnine, ki se zaračuna uporabnikom omrežja tega lastnika.
19. člen
Lastnik distribucijskega omrežja je dolžan dopustiti in omogočiti SODO izvedbo vseh ukrepov na in v zvezi z distribucijskim omrežjem, ki omogočajo varno, zanesljivo in učinkovito vodenje ter obratovanje tega omrežja.
6. Vzdrževanje distribucijskega omrežja
20. člen
SODO je dolžan zagotoviti vzdrževanje distribucijskega omrežja, na katerem izvaja to javno službo tako, da je ves čas ohranjena njegova nezmanjšana funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost delovanja.
SODO je dolžan v pogodbi iz prvega odstavka 17. člena te uredbe zagotoviti, da:
– lastnik omrežja to omrežje vzdržuje skladno s prejšnjim odstavkom;
– lahko SODO zahteva, da lastnik omrežja opravi posamezna vzdrževalna dela na distribucijskem omrežju ali na stroške lastnika opravi potrebna vzdrževalna dela.
21. člen
SODO mora organizirati stalno službo, ki mora razpolagati z ustreznim številom usposobljenih ljudi in opremo za takojšnje posege v zvezi z odpravljanjem poškodb in okvar na distribucijskem omrežju in priključkih uporabnikov omrežja, ali na drug način zagotoviti izvajanje te službe.
7. Razvoj distribucijskega omrežja
22. člen
SODO je dolžan vsaki dve leti pripraviti načrt razvoja distribucijskega omrežja za naslednjih deset let na območju, na katerem izvaja to javno službo, upoštevaje podatke o zasedenosti omrežja oziroma njihove analize.
Razvoj omrežij mora upoštevati načela kakovosti oskrbe, zanesljivosti oskrbe in ekonomičnosti izgradnje vzdrževanja ter obratovanja. Tehnične in tehnološke rešitve izgradnje in vzdrževanja je dolžan SODO tipizirati in o tem obvestiti ministra, pristojnega za energijo.
Načrt razvoja distribucijskega omrežja mora SODO električne energije takoj po sprejemu posredovati ministru, pristojnemu za energijo.
Če minister, pristojen za energijo, ugotovi, da je načrt razvoja distribucijskega omrežja v določenih delih neskladen z Nacionalnim energetskim programom, lahko zahteva, da ga SODO v teh delih spremeni.
Izpolnjevanje zahtev iz tega člena je pogoj za upravičenost in določitev višine omrežnine.
23. člen
SODO si je dolžan prizadevati za vključitev načrta razvoja distribucijskega omrežja v prostorske akte, v nasprotnem primeru pa spremeniti načrt razvoja distribucijskega omrežja in zagotoviti usklajenost med prostorskimi akti ter tem načrtom.
SODO mora storiti vse, da izvede ukrepe, ki jih predvideva načrt razvoja distribucijskega omrežja (gradnja novih delov omrežja, izboljšava ali nadomestitev delov obstoječega omrežja in podobno), ali da te ukrepe izvede lastnik omrežja, s katerim ima SODO pogodbo iz prvega odstavka 17. člena te uredbe.
24. člen
Pri opravljanju nalog iz 48. člena Energetskega zakona v zvezi z nameravanimi posegi v prostor mora SODO skrbeti za tako stanje distribucijskega omrežja, da je omogočeno njegovo varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje.
8. Zagotavljanje kakovosti storitev SODO
25. člen
SODO mora spremljati in ugotavljati kakovost oskrbe z električno energijo, in sicer: kakovost napetosti, stalnost delovanja omrežja (zanesljivost) in komercialna kakovost.
SODO omrežja je dolžan:
– vzpostaviti stalno spremljanje – monitoring kakovosti električne napetosti na povezavah z omrežji drugih operaterjev;
– vzpostaviti sistem za zajemanje in shranjevanje podatkov o prekinitvah dobave in odjema električne energije v skladu z določili te uredbe na celotnem omrežju;
– vzpostaviti sistem za spremljanje komercialne kakovosti (kakovosti storitev);
– vsako leto izdelati analizo nivoja motenj v skladu z določili te uredbe, izdelati primerjavo z nivojem načrtovanja za posamezne dele omrežja ter jih posredovati sistemskemu operaterju prenosnega omrežja električne energije, agenciji ter uporabnikom;
– izdelati in hraniti tehnično dokumentacijo glede izjave o skladnosti kakovosti električne energije.
SODO je dolžan vzpostaviti permanentni monitoring kakovosti na temelju stanja tehnike oziroma je dolžan opravljati občasne meritve, ki so po kakovosti primerljive s permanentnim monitoringom.
26. člen
SODO mora na temelju stanja tehnike izdelati pravila za:
– analizo kakovosti v omrežju,
– priklop motečih porabnikov in občasni oziroma stalni monitoring kakovosti.
Uporabnik in SODO lahko skleneta pogodbo o kakovosti električne energije, s katero se dogovorita za nestandardno kakovost električne energije in druge posebne pogoje priključitve, npr. rezervno napajanje, ter način preverjanja kakovosti električne energije. SODO mora en izvod pogodbe o kakovosti električne energije, sklenjene z uporabnikom omrežja, poslati agenciji.
27. člen
SODO je dolžan uporabniku omrežja zagotavljati kakovost napetosti na priključnem mestu v skladu z zahtevami o kakovosti električne energije iz drugega odstavka 28. člena te uredbe in v skladu s stanjem tehnike.
SODO mora uporabniku na njegovo zahtevo dati izjavo o kakovosti električne napetosti, in sicer:
1. izjava o skladnosti kakovosti električne napetosti, če so na prevzemno-predajnem mestu izpolnjene zahteve o kakovosti električne energije po tej uredbi;
2. izjava o neskladju kakovosti električne napetosti, če je kakovost na prevzemno-predajnem mestu izven zahtevanih meja te uredbe, vključno s priloženim tehničnim poročilom, ki vsebuje tudi opozorilo o vplivih na uporabnikove naprave in njihovo obratovanje, ogroženost funkcionalne varnosti, ogroženost varnosti in opozorilo o vplivih na živo in neživo naravo.
Če uporabnik omrežja oporeka kakovosti električne napetosti, mora SODO omrežja ali njegov pooblaščenec opraviti meritve in rezultate posredovati uporabniku skupaj z izjavo o kakovosti napetosti. Če SODO da izjavo o skladnosti kakovosti električne energije, nosi stroške meritev uporabnik.
Če se uporabnik omrežja z rezultati meritev kakovosti napetosti električne energije ne strinja, lahko opravi meritve na lastne stroške.
SODO omrežja mora v roku osem dni preizkusiti ugotovitev uporabnika glede kakovosti napetosti, vključno s prekinitvami ali omejitvami dobave, in ga v nadaljnjih osmih dneh o svojih ugotovitvah obvestiti.
Meritev kakovosti napetosti se opravi na način in z inštrumentarijem, ki ga določa SIST EN 61000-4-30.
28. člen
Sistemski operater prenosnega omrežja je v okviru sistemskih storitev zadolžen za regulacijo napetosti in mora na prenosnem omrežju zagotavljati takšno kakovost električne napetosti, da bo SODO na srednje napetostnem nivoju lahko zagotavljal kakovost električne napetosti v skladu s to uredbo.
Za ocenjevanje kakovosti električne napetosti v distribucijskem omrežju se uporablja slovenski standard SIST EN 50160.
29. člen
SODO mora vsako leto do konca aprila objaviti poročilo o kakovosti napetosti, zanesljivosti napajanja odjemalcev in komercialni kakovosti za preteklo koledarsko leto. Poročilo mora vsebovati kazalce, ki omogočajo primerjavo z drugimi operaterji distribucijskih omrežij v EU. Poročilo mora vsebovati kazalce povprečnih in najslabših vrednosti kakovosti oskrbe z električno energijo in mora biti razčlenjeno po napajalnih območjih in tipih omrežja.
30. člen
SODO mora začeti ugotavljati vzroke okvare na omrežju, vključno s priključnim mestom, najkasneje v dveh urah od prejetja uporabnikove prijave o okvari.
SODO mora ugotovljeno okvaro začeti odpravljati takoj oziroma najkasneje v štirih urah.
SODO omrežja mora nastaviti ali zamenjati merilne naprave najkasneje v sedmih delovnih dneh po prejemu obvestila.
8.1 Merjenje električne energije
31. člen
SODO mora zagotavljati brezhibno delovanje merilnih naprav uporabnika omrežja. O ugotovljenih nepravilnosti je dolžan v osmih dneh obvestiti uporabnika.
Če uporabnik omrežja ugotovi, da merilna naprava ne deluje ali ne deluje pravilno, je dolžan o tem obvestiti SODO.
32. člen
SODO mora zagotoviti merjenje oddane oziroma odvzete električne energije (delovne in jalove) in delovne moči vsakega uporabnika omrežja in na ustrezen način odbirati ali zagotoviti odbiranje merilnih naprav.
SODO je dolžan vsakemu uporabniku in dobavitelju električne energije sporočiti merilne podatke, ki jih le-ta potrebuje za obračun dobavljene električne energije.
Merilne naprave morajo ustrezati zakonskim predpisom in pogojem iz soglasja za priključitev. SODO je dolžan preveriti ustreznost merilnih naprav pred njihovo uporabo in opravljati občasne tehnične kontrole teh naprav.
Merilne naprave morajo imeti pri priključitvi na omrežje merilni žig, ki ni starejši od enega leta.
Podrobneje je določen način merjenja odčitavanja števcev v splošnih pogojih tako, da zbrani podatki omogočajo obračun dobavljene energije in cene za uporabo omrežja.
33. člen
SODO je dolžan:
– vzdrževati bazo podatkov o pripadnosti posameznih prevzemno-predajnih mest bilančnim skupinam in podskupinam, kot tudi o letni porabljeni električni energiji na posameznih prevzemno-predajnih mestih;
– za potrebe obračuna odstopanj po bilančnih skupinah in podskupinah izvajati izračun realizirane porabe prevzemno-predajnih mest, ki nimajo registracije po obračunskih intervalih in daljinskega zajemanja porabe;
– pošiljati skupno realizirano porabo in proizvodnjo po bilančnih skupinah in podskupinah za potrebe obračuna po obračunskih intervalih organizatorju trga.
8.2 Druge storitve
34. člen
Uporabnik omrežja mora zagotoviti, da so njegovi elektroenergetski objekti projektirani in izvedeni po veljavnih predpisih in standardih tako, da ne povzročajo motenj pri dobavi in uporabi električne energije ter pri ravnanju z električnimi aparati in da je priključek v brezhibnem tehničnem stanju.
SODO mora ugotavljati motnje, ki jih drugim uporabnikom ali upravljavcem omrežja s svojim odjemom ali proizvodnjo električne energije povzročajo uporabniki, priključeni na omrežje, na katerem SODO izvaja javno službo.
SODO mora zahtevati od uporabnika odpravo motenj, če te prekoračijo vrednosti, določene s predpisi ali splošnim akti, izdanimi za izvrševanje javnih pooblastil.
35. člen
Uporabnik omrežja mora takoj obvestiti SODO o okvari na svojih elektroenergetskih napravah, zlasti o okvari, ki lahko povzroči motnje v omrežju ali ogrozi varnost ljudi in premoženja.
36. člen
SODO vodi evidenco o izpolnjevanju zahtev iz 25. do 35. člena te uredbe. Nadzor nad podatki, ki prikazujejo izvajanje in izpolnjevanje prej določenih zahtev, se izvaja v skladu z 89.a členom Energetskega zakona.
9. Druge določbe o načinu upravljanja distribucijskega omrežja
37. člen
SODO je dolžan zagotoviti odkup električne energije od proizvajalcev iz drugega odstavka 23.a člena Energetskega zakona po ceni, ki jo določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
SODO mora zagotoviti prodajo vse električne energije iz prejšnjega odstavka na transparenten in nediskriminatoren način, skladno z Energetskim zakonom.
SODO je dolžan izplačevati premije po tretjem odstavku 23.a člena Energetskega zakona najkasneje v 30 dneh po prejemu zahteve upravičenega proizvajalca.
Poračun stroškov odkupa po prvem odstavku tega člena in premij po tretjem odstavku tega člena mora izdelati SODO v 30 dneh po izteku koledarskega leta in ga predložiti ministrstvu, pristojnemu za energijo.
38. člen
SODO mora zagotavljati sistemskim operaterjem drugih omrežij, s katerimi je povezano omrežje, na katerem izvaja javno službo, vse potrebne podatke, da je zagotovljeno varno in učinkovito obratovanje vseh omrežij in njihovo vzajemno delovanje.
SODO mora zagotavljati organizatorju trga električne energije vse podatke, ki jih le-ta potrebuje pri nadzoru delovanja trga električne energije.
SODO mora varovati kot zaupne ali poslovno občutljive podatke, do katerih je prišel pri izvajanju svoje javne službe, razen podatke, ki jih je v skladu z Energetskim zakonom dolžan zagotavljati agenciji.
39. člen
SODO je dolžan pripraviti in skrbeti za izvedbo spodbujevalnih programov učinkovite rabe energije v skladu s 66.a členom Energetskega zakona ter sodelovati z drugimi sistemskimi operaterji pri pripravi skupnih programov. Programi morajo biti usklajeni z Nacionalnim energetskim programom, načrtom razvoja distribucijskega omrežja in programi učinkovite rabe energije.
Posamezen program pripravi SODO na lastno pobudo, dolžan pa ga je pripraviti, če tako zahteva organ, pristojen za učinkovito rabo energije. Če SODO takega programa ne pripravi, ga pripravi za učinkovito rabo energije pristojni državni organ na stroške SODO in mu naloži, da poskrbi za njegovo izvedbo.
Stroški za izvedbo programa se lahko po pridobljenem soglasju agencije deloma ali v celoti krijejo iz dodatkov k omrežnini v ceni za uporabo omrežij.
K posameznemu programu, višini njegovih stroškov in načinu njegovega pokrivanja mora pred začetkom njegovega izvajanja dati soglasje minister, pristojen za energijo.
10. Financiranje javne službe
40. člen
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo dejavnost sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja SODO in drugih virov.
Višino omrežnine in način njenega obračunavanja ter plačevanja določa agencija v skladu s 87. členom Energetskega zakona.
Uporabnik omrežja, priključen na distribucijsko omrežje, ki odjema oziroma oddaja električno energijo po neposrednem oskrbovalnem vodu, ali odjemalec, ki je priključen na distribucijsko omrežje in proizvaja lastno električno energijo, mora plačati omrežnino glede na moč priključka in uporabljeno energijo, kot da bi prejemal oziroma oddajal vso prejeto, proizvedeno ali oddano električno energijo po distribucijskem omrežju.
III. DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE TARIFNIM ODJEMALCEM
1. Opredelitev javne službe
41. člen
Gospodarska javna služba dobava električne energije tarifnim odjemalcem obsega:
– zagotavljanje električne energije tarifnim odjemalcem;
– prodajo električne energije tarifnim odjemalcem v skladu s tarifnim sistemom;
– informiranje tarifnih odjemalcev o gibanjih in značilnostih njihove porabe;
– zagotavljanje zagotovljene dobave električne energije.
2. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe
42. člen
Javno službo dobava tarifnim odjemalcem opravlja na določenem območju koncesionar, ki pridobi koncesijo za opravljanje te javne službe na tem območju.
Koncesionar pridobi izključno pravico izvajanja te javne službe na območju, za katerega je podeljena koncesija.
3. Dobava tarifnim odjemalcem
43. člen
DTO mora poskrbeti za to, da imajo tarifni odjemalci ves čas zagotovljeno vso električno energijo v skladu s pogodbo o dobavi.
V ta namen mora DTO zagotoviti zanesljivost dobave, zlasti s sklepanjem dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije in z nakupom električne energije na organiziranem trgu električne energije.
44. člen
DTO je dolžan skleniti pogodbo o dobavi električne energije (v nadaljnjem besedilu: dobavna pogodba) z vsakim tarifnim odjemalcem, ki je priključen na distribucijsko omrežje na območju, na katerem izvaja to javno službo.
Dobavne pogodbe s tarifnimi odjemalci se sklepajo praviloma za nedoločen čas, razen če tarifni odjemalec ne zahteva drugače ali če ima tarifni odjemalec soglasje za priključitev za določen čas. V tem primeru se dobavna pogodba sklene največ za dobo veljavnosti soglasja za priključitev za določen čas.
Za eno priključno mesto tarifnega odjema se lahko za isto obdobje sklene le eno dobavno pogodbo.
Tarifni odjemalec sme vsak čas odstopiti od dobavne pogodbe, DTO pa le, če mu preneha pravica in dolžnost opravljati javno službo dobave tarifnim odjemalcem.
V dobavni pogodbi mora biti določeno:
– vrsta storitev DTO in standardi kvalitete, ki jih zagotavlja,
– vzdrževalne storitve, ki jih zagotavlja,
– način, na podlagi katerega lahko tarifni odjemalec pridobi podatke o tarifi in ceni vzdrževalnih del,
– trajanje pogodbe, način njenega podaljšanja ali prenehanja ter pravica tarifnega odjemalca o odstopu od pogodbe,
– pravica tarifnega odjemalca do odškodnine ali nadomestila, če niso doseženi s pogodbo določeni standardi kvalitete,
– način odločanja o pritožbah tarifnih odjemalcev, ki mora biti pregleden, enostaven in ne sme povzročati tarifnim odjemalcem dodatnih stroškov.
Vsebina dobavne pogodbe mora biti tarifnemu odjemalcu znana pred njeno sklenitvijo. Tarifni odjemalci morajo biti obveščeni tudi o spremembi pogodbenih pogojev, v tem primeru imajo pravico odstopiti od pogodbe, če se z njimi ne strinjajo.
Pogodbe o dobavi električne energije tarifnim odjemalcem se sklepajo v obliki adhezijske pogodbe.
45. člen
Dobavna pogodba mora vsebovati:
– splošne podatke o pogodbenih strankah,
– priključno mesto in priključek z navedbo priključne moči,
– odjemno skupino tarifnega odjemalca,
– izjavo o kakovosti električne napetosti,
– predviden letni odjem električne energije,
– opis načina zajemanja, prenosa in preverjanja merilnih in obračunskih podatkov,
– način obračunavanja odjema električne energije in cene za uporabo omrežja,
– obvezo DTO, da bo podatke, neposredno ali posredno pridobljene od tarifnega odjemalce, uporabljal le za namene, vezane na dobavo električne energije in dostop do omrežja ter jih ne bo posredoval tretjim osebam,
– način razreševanja sporov,
– datum sklenitve in rok veljavnosti pogodbe, če se dobavna pogodba sklepa za določen čas.
46. člen
Poleg splošnih razlogov civilnega prava preneha dobavna pogodba veljati tudi v naslednjih primerih:
– če tarifni odjemalec pisno obvesti DTO o odstopu od pogodbe s sedem dnevnim odpovednim rokom, razen če ni v pogodbi določen drugačen odpovedni rok,
– če DTO odstopi od pogodbe v primerih, ki jih določajo veljavni predpisi,
– ob spremembi imetnika priključka.
47. člen
Tarifni odjemalec je dolžan pisno sporočiti DTO spremembo imena, naziva in prebivališča oziroma sedeža najkasneje v osmih dneh po nastali spremembi.
Dobavna pogodba za skupne prostore v večstanovanjski hiši ne preneha veljati ob spremembi upravnika večstanovanjske hiše, če se s tem strinjajo lastniki delov stavbe ter novi upravnik. V tem primeru mora novi upravnik hiše izjaviti, da se z obstoječo dobavno pogodbo strinja in dati DTO potrebne podatke, ki se zahtevajo ob sklenitvi dobavne pogodbe.
48. člen
DTO mora najmanj enkrat letno obveščati posameznega tarifnega odjemalca o gibanju in značilnostih porabe električne energije po značilnih skupinah tarifnih odjemalcev.
Pri tem mora DTO opozarjati tarifne odjemalce na obstoječe in načrtovane programe vzpodbujanja k učinkoviti rabi energije, in sicer na tiste, ki jih izvaja DTO, kot tudi na tiste, ki jih na njegovem območju izvajanja javne službe izvajajo druge pravne ali fizične osebe.
49. člen
DTO obračunava dobavljeno električno energijo po tarifnemu sistemu za prodajo električne energije in veljavnih tarifnih postavkah. Tarifnim odjemalcem se na istem računu obračuna tudi cena za uporabo omrežja.
V računu morata biti ločeno prikazana najmanj znesek za porabljeno električno energijo in cena za uporabo omrežja.
50. člen
DTO določi obračunsko obdobje in število obrokov za plačevanje električne energije.
Če tarifni odjemalec sporoči svoj odbirek, mu DTO s sporočenim odbirkom zaključi obračunsko obdobje.
Višino obroka določi DTO na podlagi povprečnega mesečnega odjema tarifnega odjemalca iz ustreznega preteklega obdobja in obračunske moči.
Pri novem tarifnem odjemalcu določi DTO pričakovani povprečni mesečni odjem na podlagi podatkov tarifnega odjemalca, ki so podlaga za izračun višine obroka.
Če se med obračunskim obdobjem spremeni cena električne energije, DTO to upošteva v obrokih do konca obračunskega obdobja.
Če se tarifnemu odjemalcu med obračunskim obdobjem bistveno spremenijo okoliščine, ki vplivajo na količino odjema električne energije, lahko tarifni odjemalec zahteva spremembo višine obrokov.
DTO mora tarifnim odjemalcem ponuditi možnost različnih načinov plačevanja. Pri določitvi pogojev in načinov plačevanja mora DTO upoštevati tudi stroške v zvezi s posameznim načinom plačevanja.
51. člen
Tarifni odjemalec mora plačati račun v roku 15 dni od datuma izstavitve računa.
Če tarifni odjemalec ne plača zapadlega obračuna v določenem roku, DTO zaračuna stroške opomina, zakonite zamudne obresti za zapadli znesek in stroške izterjave.
Stroški opomina in zamudne obresti se izkažejo in zaračunajo na prvem naslednjem računu za električno energijo.
52. člen
Tarifni odjemalec mora DTO dati pripombe ali ugovor na prejeti račun ali obračun za porabljeno električno energijo najpozneje v osmih dneh po prejemu računa ali obračuna.
DTO je dolžan odgovoriti tarifnemu odjemalcu v osmih dneh po prejemu pripomb ali ugovora.
Pripombe ali ugovor na prejeti račun ali obračun ne zadržijo plačila za nesporni del računa ali obračuna.
53. člen
Če so pisno sporočeni podatki tarifnega odjemalca netočni ali nepopolni, jih DTO pri obračunu ne upošteva, dobavljeno električno energijo pa obračuna v sorazmerju s številom dni med dvema odbirkoma po posameznih tarifnih postavkah.
54. člen
Tarifni odjemalec, ki preneha uporabljati priključek, je dolžan o tem najkasneje v osmih dneh obvestiti SODO, ta pa DTO.
SODO je dolžan odbrati števec najkasneje v treh dneh od prejema obvestila o začetku uporabe ali prenehanju uporabe priključka tarifnega odjemalca.
Tarifni odjemalec, ki preneha uporabljati priključek, je dolžan plačati vso porabljeno energijo do tega odbirka, kar je pogoj za odjavo. Pogoj za prijavo novega tarifnega odjemalca je odjava prejšnjega tarifnega odjemalca. Tarifni odjemalec ob vselitvi plača vso porabljeno električno energijo od zadnjega odbirka na merilni napravi prejšnjega tarifnega odjemalca.
4. Zagotovljena dobava
55. člen
DTO mora zagotoviti zagotovljeno dobavo električne energije na njegovo zahtevo vsakemu odjemalcu gospodinjskega odjema in vsakemu odjemalcu, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost in ima manj od 50 zaposlenih ter letni promet manjši od 10 milijonov EUR v tolarski protivrednosti, ki je priključen na distribucijsko omrežje na območju, na katerem izvaja javno službo.
Odjemalci gospodinjskega odjema ne morejo zahtevati zagotovljene dobave, dokler ne postanejo upravičeni odjemalci.
DTO mora obvestiti upravičence o pravici do zagotovljene dobave in o pogojih, pod katerimi jim je zagotovljena.
56. člen
Do zagotovljene dobave je upravičen odjemalec iz prejšnjega člena te uredbe, kateremu je brez njegove krivde dotedanji dobavitelj električne energije prenehal dobavljati električno energijo.
Do zagotovljene dobave ni upravičen odjemalec, katerega naprave SODO odklopi od omrežja iz razlogov, določenih v prvi do sedmi alinei 76. člena in v 77. členu Energetskega zakona.
57. člen
DTO izvaja zagotovljeno dobavo na način in pod pogoji, določenimi s to uredbo in splošnimi pogoji, ki veljajo za tarifne odjemalce.
Ceno električne energije v okviru zagotovljene dobave določi DTO tarifnim odjemalcem tako, da pokriva dolgoročno ceno nabave električne energije in stroške zagotavljanja ter izvajanja zagotovljene dobave. Pri določanju cene zasilne dobave mora DTO upoštevati stroške zagotovljenega odjema za kratek čas in za ta čas določiti višjo ceno zagotovljenega odjema.
Upravičencem do zagotovljene dobave dobavitelj električne energije ne sme zaračunati spremembe dobavitelja električne energije.
Cena električne energije za zagotovljeno dobavo, ki jo določi DTO, ne sme biti več kot 15 odstotkov višja od cene, ki jo plačuje primerljivi upravičeni odjemalec po pogodbi z istim dobaviteljem električne energije. Cena mora biti objavljena v dnevnem časopisju in na spletni strani DTO, na kateri mora biti stalno dostopna javnosti.
V primeru, da cena za zagotovljeno dobavo ni določena v skladu s prejšnjim odstavkom, jo določi vlada.
DTO je dolžan oskrbovati odjemalca po zadnjem odstavku 76. člena Energetskega zakona, kolikor ima odjemalec ustrezno odločbo socialne službe o nezmožnosti plačevanja električne energije. V teh primerih DTO določi moč, ki je nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo.
5. Financiranje javne službe
58. člen
Dobava električne energije tarifnim odjemalcem se financira iz plačila cene električne energije tarifnih odjemalcev in ni sestavni del cene za uporabo omrežij.
Tarifni sistem in tarifne postavke za električno energijo sprejme DTO in ga objavi potem, ko da nanj soglasje agencija.
Zagotovljena dobava električne energije se financira iz plačila cene električne energije v okviru zagotovljene dobave.
IV. OBSTOJEČI ZAOKROŽENI GOSPODARSKI KOMPLEKSI
59. člen
SODO mora skleniti s posrednikom oziroma drugim lastnikom omrežja na zaokroženem gospodarskem kompleksu, ki je obstajal ob uveljavitvi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) pogodbo o nakupu njegovega omrežja na zaokroženem gospodarskem območju ali pogodbo o uporabi njegovega omrežja za izvajanje nalog SODO, skladno z določbami te uredbe o urejanju razmerij med lastnikom omrežja in SODO.
Do sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka mora posrednik:
– prodajati tarifnim odjemalcem električno energijo po tarifi, ki je predpisana za dobavo električne energije tem odjemalcem na distribucijskem omrežju;
– zaračunavati upravičenim odjemalcem ceno za uporabo omrežij najmanj pod enakimi pogoji, ki veljajo za enake odjemalce, ki so priključeni na distribucijsko omrežje zunaj zaokroženega gospodarskega kompleksa;
– omogočiti upravičenim odjemalcem na obstoječem zaokroženem gospodarskem kompleksu, da se priključijo neposredno na distribucijsko ali prenosno omrežje.
60. člen
SODO mora na zaokroženem gospodarskem kompleksu zgraditi distribucijsko omrežje, ki omogoča izvajanje javne službe na tem območju, ali zagotoviti, da je tako omrežje zgrajeno.
Če je omrežje posrednika neogibno potrebno za izvajanje javne službe dejavnost sistemskega operaterja ali javne službe dobava tarifnim odjemalcem, SODO predlaga državi kot razlastitvenemu upravičencu, da vloži predlog za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice na tem omrežju v skladu s prvim odstavkom 59. člena Energetskega zakona.
Če ne pride do sklenitve pogodbe iz prejšnjega člena v 60 dneh po tem, ko je njen predlog poslal SODO lastniku distribucijskega omrežja, pa je distribucijsko omrežje neogibno potrebno za izvajanje javne službe dejavnost sistemskega operaterja ali javne službe dobava tarifnim odjemalcem, SODO predlaga državi kot razlastitvenemu upravičencu, da vloži predlog za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice na tem omrežju v skladu s prvim odstavkom 59. člena Energetskega zakona.
61. člen
Ne glede na 59. in 60. člen te uredbe lahko sklene posrednik na zaokroženem gospodarskem kompleksu, ki je s skupnim prevzemnim mestom priključeno neposredno na prenosno omrežje, s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja posebno pogodbo, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z vodenjem in obratovanjem distribucijskega omrežja na tem zaokroženem gospodarskem kompleksu. K pogodbi da mnenje pred njenim podpisom SODO distribucijskega omrežja, ki izvaja to javno službo na območju, na katerem je zaokrožen gospodarski kompleks.
Vsebino pogodbe in način njenega izvajanja nadzorujeta v okviru zakonskih pooblastil agencija in ministrstvo, pristojno za energijo.
Posrednik je dolžan:
– prodajati tarifnim odjemalcem električno energijo po tarifi, ki je predpisana za dobavo električne energije tem odjemalcem na distribucijskem omrežju;
– skleniti z vsemi upravičenimi odjemalci pogodbe o dostopu do omrežja in jim zaračunavati ceno za uporabo omrežij najmanj pod enakimi pogoji, ki veljajo za enake odjemalce, ki so priključeni na distribucijsko omrežje zunaj zaokroženega gospodarskega kompleksa;
– omogočiti upravičenim odjemalcem na obstoječem zaokroženem gospodarskem kompleksu, da se priključijo neposredno na distribucijsko ali prenosno omrežje.
Posrednik mora izpolnjevati vse zahteve, ki jih predpisi določajo za SODO in mora voditi ter obratovati omrežje na način, določen za vodenje in obratovanje distribucijskega omrežja.
Če posrednik na zaokrožene gospodarskem kompleksu, ki je priključeno neposredno na prenosno omrežje, ne zagotovi izvajanja vseh svojih obveznosti po tem členu, se izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja na tem kompleksu zagotovi na način, določen v 59. in 60. členu te uredbe.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62. člen
Gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja in gospodarsko javno službo dobava tarifnim odjemalcem opravljajo javna podjetja, ki ob uveljavitvi te uredbe opravljajo gospodarske javne službe distribucija električne energije, dobava električne energije tarifnim odjemalcem in upravljanje distribucijskega omrežja, vendar najdalj do 30. junija 2007.
63. člen
Določba 7. člena te uredbe se začne uporabljati z dnem, ko SODO v skladu z 78. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04) zagotovi izvajanje javne službe dejavnost sistemskega operaterja v ločeni pravni osebi, vendar najkasneje 30. junija 2007.
Če do roka iz prejšnjega odstavka tega člena SODO opravlja tudi drugo energetsko dejavnost, zaradi katere je upravičen uveljavljati dostop do omrežja, mora ta dostop uveljavljati na enak način in pod enakimi pogoji, ki veljajo za ostale upravičence do dostopa, kar zlasti velja za ceno dostopa, vrstni red in postopek uveljavljanja dostopa in način njegovega plačevanja.
64. člen
SODO je dolžan do 1. januarja 2006 vzpostaviti monitoring kakovosti iz tretjega odstavka 25. člena te uredbe.
Tehnične in tehnološke rešitve izgradnje in vzdrževanja distribucijskega omrežja iz 22. člena te uredbe je SODO dolžan tipizirati v dveh letih po uveljavitvi te uredbe.
65. člen
SODO je dolžan skleniti pogodbe iz prvega odstavka 59. člena te uredbe najkasneje v enem letu po uveljavitvi te uredbe.
Določba 60. člena te uredbe se začne uporabljati v enem letu po uveljavitvi te uredbe.
66. člen
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati Uredba o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije (Uradni list RS, št. 54/00, 31/01, 99/01 in 96/03).
67. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 312-43/2004-1
Ljubljana, dne 21. oktobra 2004.
EVA 2004-2511-0234
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
