Na podlagi prvega odstavka 72. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00,52/02 ZDU-1, 58/02 ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG), drugega odstavka 28. člena in 77. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG in 62/04 – odl. US) ter tretjega in petega odstavka 3. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 – ZdZPZ) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

(1) Ta pravilnik določa veterinarske, zdravstvene in tehnične pogoje za proizvodnjo ter prodajo živil živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: živila), ki se proizvajajo in predelujejo v skladu s tem pravilnikom za neposredno prodajo končnemu potrošniku.
(2) Nosilec dejavnosti lahko prodaja živila končnemu potrošniku na lastni kmetiji, na tržnicah, na javnih prireditvah, ki jih odobri pristojni organ, ter končnim potrošnikom v istem ali sosednjem kraju v Republiki Sloveniji, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(3) Pri proizvodnji in predelavi živil po tem pravilniku morajo biti izpolnjeni pogoji iz predpisov, ki urejajo zdravje živali in zdravstveno ustreznost surovin in živil živalskega izvora.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. nosilec dejavnosti je oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji oziroma prodajo končnemu potrošniku po tem pravilniku opravlja kot turistična kmetija oziroma opravlja dejavnosti iz tega pravilnika v okviru osnovne kmetijske dejavnosti;
2. turistična kmetija je kmetija, ki izpolnjuje pogoje iz pravilnika, ki ureja minimalne tehnične pogoje o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti in iz uredbe, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti;
3. živali za zakol so prašiči, ovce, koze, gojena divjad, kunci in domača perutnina;
4. meso so vsi za prehrano ljudi ustrezni deli domačih goved, prašičev, ovc, koz, kopitarjev in velike gojene divjadi, ki so namenjeni za živila;
5. meso perutnine so vsi za prehrano ljudi ustrezni deli gojenih divjih ptic in domače perutnine naslednjih vrst: domače kokoši, purani, pegatke, race in gosi (v nadaljnjem besedilu: perutnina);
6. meso kuncev so vsi deli kunca, ki so primerni za prehrano ljudi;
7. gojena divjad so kopenski sesalci, vključno s parkljasto divjadjo, in divje ptice, vključno z noji, ki ne štejejo za domače živali, katere pa se goji kot domače živali;
8. velika gojena divjad so parkljasta divjad iz prejšnje točke in noji;
9. domače živali so goveda, prašiči, ovce, koze, domači kopitarji ter kokoši, purani, pegatke, race in gosi;
10. mleto meso je meso, ki je sesekljano, zrezano ali zmleto na majhne delce;
11. mesni izdelek je živilo, izdelano iz mesa ali z mesom, obdelano tako, da na prerezu meso nima več videza surovega mesa. Zamrznjeno, zrezano ali mleto meso se ne šteje za mesni izdelek;
12. mesni pripravki so meso ali jedi iz mesa, ki so jim dodane le začimbe ali živila rastlinskega izvora in so obdelani tako, da se niti notranja celična struktura mesa, niti značilnosti svežega mesa ne spremeni.
13. stranski živalski proizvodi so celi trupi, deli živali ali proizvodi živalskega izvora, ki niso namenjeni prehrani ljudi;
14. končni potrošnik je fizična oseba, ki živil iz tega pravilnika ne uporablja z namenom nadaljnje prodaje;
15. snovi s posebnim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: SRM) so:
– lobanja vključno z možgani in očmi, tonzile in hrbtenjača pri ovcah in kozah, starejših od 12 mesecev, oziroma pri starosti, ko jim stalni sekalec predre dlesni, in
– vranica ter vito črevo (ileum) pri ovcah in kozah vseh starosti;
16. surovo mleko je mleko, dobljeno z izločanjem mlečnih žlez ene ali več krav, ovac, koz, ki ni bilo segreto na več kot 40 °C ali podvrženo postopku z enakovrednim učinkom;
17. mlečni izdelki so:
– izdelki, ki se pridobivajo izključno iz mleka, pri čemer se lahko dodajo snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo, če se te snovi ne uporabljajo zato, da bi v celoti ali deloma zamenjale katerokoli sestavino mleka;
– sestavljeni izdelki, katerih bistveni del je mleko ali mlečni izdelek.

(1) V okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji so dovoljene naslednje dejavnosti:
– razkosavanje in prodaja svežega mesa;
– izdelava in prodaja mesnih izdelkov iz mesa;
– obdelava, predelava in prodaja mleka ter mlečnih izdelkov;
– prodaja svežih sladkovodnih rib ter predelava in prodaja predelanih sladkovodnih rib;
– zakol kuncev in prodaja mesa kuncev;
– zakol perutnine in prodaja mesa perutnine;
– zbiranje in prodaja svežih jajc;
– pridelava in prodaja medu.
(2) Na turistični kmetiji je za potrebe priprave hrane gostom na tej kmetiji dovoljeno:
– razkosavanje svežega mesa;
– izdelava mesnih izdelkov;
– obdelava, predelava mleka ter proizvodnja mlečnih izdelkov;
– zakol in predelava sladkovodnih rib;
– zakol kuncev;
– zakol perutnine;
– zbiranje svežih jajc;
– pridelava medu;
– zakol prašičev, ovc in koz v skladu s 13. členom tega pravilnika.
(3) V okviru osnovne kmetijske dejavnosti se za neposredno prodajo končnemu potrošniku pod pogoji iz tega pravilnika lahko izvajajo dejavnosti iz prve, pete, šeste, sedme in osme alinee prvega odstavka tega člena ter prodaja surovega mleka in svežih sladkovodnih rib.
(4) V okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji lahko nosilec dejavnosti opravlja naslednje storitve za druge kmetije (v nadaljnjem besedilu: izvajalec storitev), če surovine izpolnjujejo pogoje iz 4. člena tega pravilnika:
– razkosavanje svežega mesa;
– izdelava mesnih izdelkov iz mesa;
– obdelava in predelava mleka in mlečnih izdelkov;
– predelava sladkovodnih rib;
– sortiranje jajc;
– točenje medu.
(5) V okviru dejavnosti po tem pravilniku ni dovoljena prodaja mletega mesa in mesnih pripravkov.

(1) Za proizvodnjo in predelavo je dovoljeno uporabiti samo meso, pridobljeno od živali, ki so bile v reji nosilca dejavnosti od rojstva ali najmanj tri mesece, perutnina, kunci ter jagnjeta, kozlički in prašički do 20 kg žive teže pa od rojstva ali najmanj en mesec.
(2) Parkljarji in kopitarji, razen izjem iz 13. člena tega pravilnika, morajo biti zaklani v registrirani klavnici, odobreni pri Veterinarski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
(3) Ribe se lahko pripravljajo za prodajo samo iz lastne registrirane ribogojnice.
(4) Obdelava trupov gojene divjadi mora potekati v odobreni klavnici, razen v primeru iz 13. člena tega pravilnika, ko se nadaljnja obdelava trupa lahko opravi na turistični kmetiji.
(5) Mleko, med in jajca morajo biti proizvedeni na kmetiji, ki opravlja dejavnost iz tega pravilnika.

(1) Glede obsega dejavnosti, kjer omejitve niso določene s tem pravilnikom, veljajo omejitve, kot so določene z uredbo, ki ureja vrsto, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(2) Dovoljeni obseg dejavnosti vključuje tudi storitve iz četrtega odstavka 3. člena tega pravilnika.

Za proizvodnjo in predelavo živil iz tega pravilnika, razen živil iz 19. člena tega pravilnika, mora imeti kmetija prostore in opremo, ki izpolnjujejo najmanj naslednje pogoje:
– tla v proizvodnih prostorih morajo biti iz trdnega materiala, neprepustnega za vodo, ki ga je mogoče enostavno čistiti in razkuževati. Izdelana morajo biti tako, da voda zlahka odteka. Odtekanje vode mora biti speljano do pokritih odtokov, ki ščitijo pred neprijetnimi vonjavami;
– prostori morajo imeti gladke, trdne in neprepustne stene ali pa morajo biti te premazane s svetlim, pralnim premazom ali oblogo do višine najmanj 1,5 m;
– vrata v proizvodnih prostorih morajo biti iz materiala, ki je odporen na korozijo in gnitje, enostaven za mokro čiščenje in dezinfekcijo, in ne smejo vpijati in oddajati vonjav. Če so iz lesa, morajo biti premazana z vodoodporno oblogo ali premazom;
– v prostorih mora biti zadostna naravna ali umetna osvetlitev (200 lux), ki ne spreminja barv;
– v prostoru, kjer se rokuje z živili, mora biti najmanj en umivalnik za umivanje rok s tekočo vročo in hladno vodo, tekoče milo ter papirnate brisače;
– korito z vročo vodo za pranje posode in pribora v proizvodnem ali sosednjem prostoru;
– poskrbljeno mora biti za ustrezno zaščito pred škodljivci kot so insekti in glodalci;
– nameščene morajo biti priprave in delovna oprema, ki se zlahka čisti in razkužuje;
– oprema mora zagotavljati, da surovine, živila in posode ne pridejo v neposreden stik s tlemi ali stenami;
– imeti mora oskrbo s hladno in vročo pitno vodo, ki mora ustrezati predpisom o pitni vodi;
– imeti mora sistem za higiensko odvajanje odplak in odstranjevanje trdnih odpadkov;
– imeti mora prostor ali omaro za mehanična in kemična čistilna sredstva.

(1) Osebe, ki pridejo v stik z živili, lahko uporabljajo kopalnice in stranišča v stanovanju kmetije. Stranišča in kopalnice morajo imeti stene obložene z materialom, ki je gladek in odporen na vodo. Stranišče mora biti opremljeno s školjko na vodno izpiranje, umivalnikom s tekočo toplo vodo, tekočim milom in papirnatimi brisačami. V bližini delovnih prostorov mora biti omara za shranjevanje delovne obleke.
(2) Osebe, ki v okviru dejavnosti iz tega pravilnika na kmetiji prihajajo v stik z živili, morajo glede zdravja, osebne higiene in usposobljenosti izpolnjevati pogoje iz pravilnika, ki ureja higieno živil in pravilniku, ki ureja zdravstvene zahteve za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili.

S stranskimi živalskimi proizvodi, ki nastajajo pri proizvodnji ali obdelavi živil, mora nosilec dejavnosti ravnati v skladu s pravilnikom, ki ureja stranske živalske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.

(1) Delovnih prostorov, ki so namenjeni proizvodnji živil, ni dovoljeno uporabljati v druge namene kot za pripravo, obdelavo, predelavo in skladiščenje živil, surovin ter materialov in snovi, ki prihajajo v stik z živili iz tega pravilnika. V delovnih prostorih, ki so namenjeni proizvodnji živil iz prve do šeste alinee prvega odstavka 3. člena tega pravilnika, ne sme biti hkrati drugih živil, surovin ali krmil (npr. kmetijski pridelki in živila rastlinskega izvora).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se občasno (sezonsko) delovne prostore lahko uporabi za proizvodnjo živil rastlinskega izvora, pri čemer jih je treba po uporabi v druge namene temeljito očistiti in razkužiti.

Živila, ki se prodajajo končnemu potrošniku, razen živil, ki jih gostom nudi turistična kmetija, morajo biti označena najmanj z naslednjimi podatki:
– ime proizvoda;
– podatki o proizvajalcu (naziv kmetije, osebno ime ter prebivališče nosilca dejavnosti);
– datum proizvodnje oziroma zakola na način, da je zagotovljena sledljivost;
– način shranjevanja, kjer je to potrebno;
– način priprave, kjer je to potrebno;
– morebitno vsebnost nitritov in nitratov;
– kraj in nosilec dejavnosti nadaljnje predelave in obdelave v primeru storitev iz četrtega odstavka 3. člena tega pravilnika;
– rok uporabnosti pri hitro pokvarljivih živilih z besedama »porabiti do«.

Nosilec dejavnosti je odgovoren za varnost živil, ki jih proizvaja in prodaja.

(1) Glede notranjega nadzora in zagotavljanja higiene proizvodnje mora nosilec dejavnosti izpolniti pogoje, predpisane v pravilniku, ki ureja higieno živil.
(2) Nosilec dejavnosti mora voditi evidence:
– o številu in vrsti zaklanih živali;
– o vrsti in količini prodanih živil;
– kje so bila posamezna živila prodana (na kmetiji, tržnici, v lokalni trgovini).
(3) Nosilec dejavnosti in izvajalec storitev morata voditi evidence o količinah in datumu prejema in oddaje surovin oziroma izdelkov, kadar gre za storitve v skladu s četrtim odstavkom 3. člena tega pravilnika. Izvajalec storitev mora surovine in izdelke drugih proizvajalcev jasno označiti tako, da ne more priti do zamenjave z drugimi surovinami in izdelki.
(4) Nosilec dejavnosti mora hraniti potrdila o oddanih stranskih živalskih proizvodih najmanj dve leti in jih na zahtevo veterinarskega inšpektorja predložiti v pregled. Na potrdilu mora biti razvidno osebno ime, količina in datum oddaje stranskih živalskih proizvodov.

(1) Turistična kmetija lahko na leto zakolje na kmetiji do 12 glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) glede na pretvorbe iz drugega odstavka tega člena, pod naslednjimi pogoji:
a) da so živali v reji nosilca dejavnosti najmanj tri mesece ali od rojstva, jagnjeta, kozlički in prašički do 20 kg žive teže pa od rojstva ali najmanj en mesec;
b) da ima kmetija na voljo naslednje prostore, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena tega pravilnika, in opremo:
– prostor za omamljanje in klanje živali;
– prostor za hlajenje ali hladilnik tolikšne zmogljivosti, da se lahko ohladi vse količine mesa;
– garderobno omaro za delovno obutev in obleko, ki mora biti v bližini klavnih prostorov;
c) pri klanju mora biti na razpolago najmanj naslednja oprema:
– električna naprava oziroma strelna naprava s penetrirnim klinom za omamljanje klavnih živali;
– kovinski podstavki za odiranje prašičev ali kotel (korito) za obarjanje (garanje) prašičev, odvisno od tega, kakšna obdelava se opravlja;
– sterilizator za nože;
– posodo ali voziček, namenjen za veterinarski pregled trebušnih organov in za odstranitev le-teh iz klavnega prostora;
– obešala s kavlji za obešanje mesa in za veterinarski pregled organov;
d) živali je treba pred zakolom omamiti;
e) v prostoru za klanje je med delom prepovedano prazniti želodce in čreva ali skladiščiti kože, parklje in ščetine. Želodce in čreva se lahko čisti v prostoru za klanje takrat, ko se ne opravlja klanja in v prostoru ni mesa. Po takem delu je treba klavni prostor pred ponovno uporabo za klanje temeljito oprati in razkužiti;
f) po opravljenem klanju je dovoljeno klavni prostor uporabiti tudi za razkosanje in predelavo mesa, če je prostor očiščen in razkužen;
g) nosilec dejavnosti mora najmanj 48 ur pred zakolom prašičev, ovc in koz obvestiti uradnega veterinarja območnega urada VURS, ki mora opraviti pregled živali pred klanjem in mesa po zakolu. Nosilec dejavnosti mora za prašiče zagotoviti tudi pregled mesa na prisotnost ličink Trihinel;
h) da se s snovmi s specifičnim tveganjem (SRM), kot jih določa pravilnik, ki ureja preventivne ukrepe v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami, ki nastajajo pri klanju in predelavi drobnice, ravna v skladu z navedenim pravilnikom;
i) meso zaklanih živali in izdelke iz tega mesa je dovoljeno uporabiti samo za pripravo hrane gostom na turistični kmetiji;
j) nosilec dejavnosti mora voditi evidence o številu in vrsti zaklanih živali in količini pridobljenega mesa in izdelkov.
(2) Pri določitvi GVŽ se upoštevajo naslednji pretvorniki in vrste živali, ki jih je po tem členu dovoljeno zaklati:

+-------------------------+----------------+
|Vrste živali             |Koeficient/žival|
+-------------------------+----------------+
|Prašiči, ovce, koze,     |   0,4 GVŽ      |
|velika gojena divjad     |                |
+-------------------------+----------------+
|Jagnjeta, kozlički in    |   0,06 GVŽ     |
|prašički – odojki do 20  |                |
|kg žive teže             |                |
+-------------------------+----------------+

(3) Za storitev veterinarskega pregleda iz točke (g) prvega odstavka tega člena se plača:

+---+-------------------------------+-----+
|   |Storitev                       | Točk|
+---+-------------------------------+-----+
|1. |Pregled enega prašiča, ovce,   |  250|
|   |koze in velike gojene divjadi  |     |
+---+-------------------------------+-----+
|2. |Pregled vsake nadaljnje živali |   20|
|   |iz prejšnje točke              |     |
+---+-------------------------------+-----+
|3. |Pregled enega jagnjeta,        |  170|
|   |kozlička in prašička – odojka  |     |
|   |do 20 kg žive teže             |     |
+---+-------------------------------+-----+
|4. |Pregled vsake nadaljnje živali |   10|
|   |iz prejšnje točke              |     |
+---+-------------------------------+-----+
|5. |Trihinoskopski pregled prašiča |  100|
+---+-------------------------------+-----+

(4) Vrednost točke iz prejšnjega odstavka je 18 SIT in se usklajuje z gibanjem stroškov za izvajanje veterinarskih pregledov glede na rast letne inflacije.
(5) Za veterinarski pregled iz tretjega odstavka tega člena, ki se opravi izven delovnega časa območnega urada VURS, se plača pristojbina, določena v tem pravilniku, povečana za 100%.

(1) Za proizvodnjo mesnih izdelkov in razsek mesa so poleg pogojev iz 6. člena tega pravilnika potrebni najmanj naslednji prostori oziroma oprema:
– hladilnica ali ustrezno velik hladilnik za shranjevanje svežega mesa;
– prostor za razkosavanje mesa in proizvodnjo mesnih izdelkov;
– prostor za toplotno obdelavo ali zorenje izdelkov (prekajevalnica ali zorilnica), če se izvaja na kmetiji;
– prostor ali hladilnik za gotove izdelke, če skladiščenje izdelkov zahteva hlajenje;
– omaro za shranjevanje začimb in dodatkov.
(2) Pri proizvodnji mesnih izdelkov je dovoljeno uporabljati samo sol in začimbe. Uporaba nitratov in nitritov je dovoljena pod pogojem, da se uporabi samo tovarniško vnaprej pripravljene mešanice v skladu s predpisi, ki urejajo aditive.

(1) Če nosilec dejavnosti na kmetiji prodaja meso, meso kuncev ali perutnine ter sveže ribe in mesne izdelke, mora imeti prostor za prodajo, ki je enostavno dostopen za stranke, in hladilnico ali hladilnik, ki omogoča hlajenje svežega mesa parkljarjev in kopitarjev ter gojene divjadi na temperaturo +7 °C, drobovine na +3 °C, mesa kuncev in perutnine na +4 °C ter rib na temperaturi talečega se ledu.
(2) Za prodajo mesa, rib in mesnih izdelkov mora biti v za to namenjenem prostoru nameščena ustrezna prodajna miza, ki je lahko kombinirana s hladilnimi napravami. Namizna plošča mora biti gladka ter izdelana iz nerjaveče pločevine ali podobnega materiala, ki se lahko čisti. Tnalo za sekanje mesa mora biti iz trdnega in zdravega lesa ali plastike, brez razpok in na robovih zaobljeno. Tnalo je treba po uporabi dnevno čistiti ter postružiti površino, ko postane tako obrabljena, da je ni več mogoče uspešno čistiti. V bližini prodajnega mesta mora biti umivalnik s tekočim milom in papirnatimi brisačami.
(3) Če želi nosilec dejavnosti prodajati sveže meso ali sveže ribe na javni tržnici, morajo biti v sklopu tržnice zagotovljeni pogoji iz tega člena.

(1) Surovo mleko lahko nosilec dejavnosti prodaja le na lastni kmetiji, pri čemer mora biti zagotovljen rezervoar za hlajenje surovega mleka na +6 (na o)C.
(2) Predpakiranje surovega mleka za prodajo ni dovoljeno.
(3) Za proizvodnjo mlečnih izdelkov so potrebni naslednji prostori in oprema:
– prostor za proizvodnjo mlečnih izdelkov, v katerem je lahko tudi oprema za toplotno obdelavo mleka, če se ta opravlja;
– prostor za zorenje mlečnih izdelkov, če je zorenje potrebno;
– hladilnica ali hladilnik za shranjevanje gotovih izdelkov, če je hlajenje potrebno glede na vrsto izdelka, ali prostor za shranjevanje končnih izdelkov.

Za sveže ribe in predelavo sladkovodnih rib so potrebni naslednji prostori in oprema:
– hladilnica ali hladilnik za shranjevanje svežih rib;
– prostor za klanje in čiščenje rib, če se to dejavnost opravlja na kmetiji;
– oprema za pranje posode in pribora;
– prostor za toplotno obdelavo oziroma prekajevanje, če se izvaja na kmetiji;
– hladilnik za shranjevanje gotovih izdelkov (npr. prekajenih rib).

(1) Nosilec dejavnosti iz tega pravilnika lahko na leto zakolje največ do 77 GVŽ na svojem posestvu vzrejenih kuncev oziroma perutnine in proda sveže meso teh živali:
– neposredno končnim potrošnikom s prodajo na kmetiji ali na lokalnih tržnicah, ki so najbliže njihovim posestvom;
– trgovcem na drobno, ki prodajajo neposredno končnemu potrošniku, pod pogojem, da trgovci na drobno opravljajo svoje dejavnosti v istem kraju kot proizvajalec ali v sosednjem kraju.
(2) Načina prodaje iz prejšnjega odstavka ne smeta zajemati prodaje zunaj prodajaln, prodaje po pošti in v primeru trgovca na drobno, prodaje na tržnici.
(3) Za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena mora nosilec dejavnosti poleg splošnih pogojev iz tega pravilnika zagotoviti:
– omamljanje živali pred zakolom;
– prostor za klanje in pripravo mesa za prodajo, urejen skladno s 6. členom tega pravilnika;
– hladilnico ali hladilnik za shranjevanje pridobljenega mesa.
(4) Nosilec dejavnosti mora zagotoviti veterinarski nadzor jate oziroma črede ne glede na njeno velikost.
(5) Na vsakem trupu zaklanih živali mora biti pritrjena etiketa s podatki iz 10. člena tega pravilnika.
(6) Pri določitvi GVŽ se upoštevajo naslednji pretvorniki in vrste živali:

+--------------------+-------------------+
|Vrste živali        | Koeficient/žival  |
+--------------------+-------------------+
|Kunci vseh kategorij|     0,014 GVŽ     |
+--------------------+-------------------+
|Perutnina vseh      |     0,014 GVŽ     |
|kategorij           |                   |
+--------------------+-------------------+

(7) Če se poleg mesa perutnine prodajajo tudi druge vrste mesa, morajo biti te ločene od mesa perutnine.

(1) Za dejavnost zbiranja, sortiranja in skladiščenja jajc mora biti urejen ločen čist prostor, ki služi samo za ta namen.
(2) Za dejavnost točenja medu in drugih postopkov za pripravo medu za prodajo mora biti urejen ločen čist prostor, ki služi samo za ta namen.
(3) V okviru dejavnosti iz tega pravilnika je dovoljena proizvodnja do 150 panjev in do enega milijona jajc letno.

(1) Nosilec dejavnosti mora pred začetkom opravljanja dejavnosti iz tega pravilnika vložiti vlogo na območni urad VURS in navesti vrsto dejavnosti iz tega pravilnika, s katero se želi ukvarjati, ter priložiti izjavo, da izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika.
(2) Nosilec dejavnosti, ki pridobi dovoljenje upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vlogi iz prejšnjega odstavka priloži kopijo dovoljenja.
(3) Območni urad VURS na podlagi vloge izda odločbo o vpisu nosilca dejavnosti v evidenco.

(1) Nadzor nad delom nosilcev dejavnosti na kmetiji po tem pravilniku izvajajo območni uradi VURS vsaj dvakrat letno.
(2) Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor v skladu z 2. točko prvega odstavka 16. člena Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 – ZdZPZ).

Obstoječi nosilci dejavnosti morajo vložiti vlogo iz 20. člena tega pravilnika v roku treh mesecev po uveljavitvi tega pravilnika.

Določbe 13. člena tega pravilnika prenehajo veljati 31. decembra 2010.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za predelavo živil živalskega izvora kot dopolnilno dejavnost na kmetiji (Uradni list RS, št. 86/03).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.