Na podlagi tretjega odstavka 124. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01) izdaja minister za promet

Ta pravilnik določa zahteve glede sistemov upravljanja varnosti, ki jih mora zagotoviti izvajalec službe upravljanja zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).

(1) Izvajalec mora s sistemi upravljanja varnosti zagotoviti, da so vsa pomembna varnostna vprašanja zadovoljivo obravnavana in vsebovana v varnostnem priročniku izvajalca, ki ga po celovitem preverjanju potrdi Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava). Uprava mora potrditi tudi vsako njegovo spremembo in/ali dopolnitev.
(2) S sistemi upravljanja varnosti izvajalec nepretrgoma zagotavlja, da so vsa tveganja in nevarnosti proučene, oce­njene in dokumentirane.
(3) Temeljni cilj uporabe sistemov upravljanja varnosti je zagotoviti, da so vsa varnostna vprašanja znotraj služb upravljanja zračnega prometa obravnavana na zadovoljiv način in z zadovoljivim zaključkom.
(4) Izvajalec pripravi in vzdržuje varnostni priročnik na podlagi smernic, ki jih s tem v zvezi izdaja Evropska organizacija za varnost zračne plovbe – EUROCONTROL. Uprava skrbi, da so tekoče izdaje teh smernic vedno na voljo izvajalcem.

Posamezni izrazi in kratice, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Mala organizacija je organizacija, ki izpolnjuje naslednja merila:
– povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 50,
– izvaja službe upravljanja zračnega prometa na ali v bližini samo enega letališča,
– ne izvaja služb priletne kontrole zračnega prometa ločeno od služb letališke stolpne kontrole zračnega prometa in
– ne izvaja služb za upravljanje ploščadi ločeno od tistih služb, ki jih izvaja letališka stolpna kontrola zračnega prometa.
2. Sistem zagotavljanja varnosti (SMS) pomeni preventivni in sistematski pristop k reševanju problemov, ki so vplivali, vplivajo ali bi lahko vplivali na varnost zračnega prometa.
3. Upravljanje zračnega prometa (ATM) je skupek zemeljskih funkcij (ATS – službe zračnega prometa, ASM – upravljanje zračnega prostora, ATFM – upravljanje pretoka zračnega prometa) in tistih, s katerimi so opremljeni zrakoplovi v zraku, ki so potrebne za zagotavljanje varnega in učinkovitega premikanja zrakoplovov v vseh fazah poleta.
4. Varnostni vodja je odgovorna oseba za varnost, ki je v skladu z letalskimi predpisi in v skladu z akti izvajalca neposredno odgovorna direktorju izvajalca za delovanje sistemov zagotavljanja varnosti in v celoti neodvisna od drugih zaposlenih pri izvajalcu.

(1) Izvajalec mora kot sestavni del upravljanja zračnega prometa vzpostaviti sisteme upravljanja varnosti, ki zagotavljajo, da:
– je upravljanje varnosti določno oblikovano, jasno in usmerjeno k sistematičnemu upravljanju varnosti, tako da izpolni svoje odgovornosti kot izvajalec;
– je upravljanje varnosti vodeno glede vseh služb upravljanja zračnega prometa in podpornih služb, ki so pod njihovim nadzorom;
– upravljanje varnosti kot svoj temelj vključuje izjavo o varnostni politiki, ki določa njegov temeljni pristop k upravljanju varnosti;
– ima vsak, ki je vključen v varnostne vidike zagotavlja­nja služb upravljanja zračnega prometa, posebno varnostno odgovornost za lastna dejanja in da so vodje odgovorni za varnostno učinkovitost organizacij, ki jih vodijo;
– je doseganju zadovoljive varnosti pri upravljanju zračnega prometa dana največja prioriteta pred poslovnimi, operativnimi, okoljevarstvenimi, političnimi in socialnimi pritiski;
– je pri zagotavljanju služb upravljanja zračnega prometa v sprejemljivem obsegu poskrbljeno za osnovni varnostni cilj, to je zmanjšanje udeležbe upravljanja zračnega prometa pri tveganjih za letalske nesreče.
(2) Izvajalec imenuje varnostnega vodjo, ki je zadolžen in odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje sistema upravljanja varnosti.

V okviru izvajanja sistema upravljanja varnosti mora izvajalec zagotoviti, da:
– je osebje primerno izurjeno, motivirano in usposobljeno za opravljanje svojega dela ter da ima za opravljanje dela potrebno dovoljenje oziroma licenco, kjer se to zahteva;
– je funkcija upravljanja varnosti prepoznavna v okviru organizacijskih odgovornosti za razvoj in vzdrževanje sistema upravljanja varnosti in da je to mesto odgovornosti, kjerkoli je to mogoče, neodvisno ter neposredno odgovorno le direktorju izvajalca;
– so ukrepi zagotavljanja varnosti v primerih male organizacije dopolnjeni z dodatnimi načini, ki zagotavljajo neodvisnost, kadar kombinacija vodstvenih odgovornosti lahko prepreči zadostno neodvisnost v tem pogledu;
– najvišji upravljalski nivo organizacije izvajalca igra splošno vlogo pri zagotavljanju upravljanja varnosti;
– so, kjer je izvedljivo, določeni kvantitativni varnostni nivoji ter da jih vzdržuje za vse sisteme;
– se do primerne ravni izvede ocena tveganja in njegove ublažitve za zagotovitev upoštevanja vseh vidikov upravljanja zračnega prometa;
– so spremembe v sistemu upravljanja zračnega prometa ocenjene s stališča varnostnega pomena in da so funkcije sistema upravljanja zračnega prometa tajne skladno z njihovo varnostno resnostjo;
– primerno ublaži tveganja, kjer je ocena pokazala, da je to potrebno zaradi varnostnega pomena sprememb;
– je sistem upravljanja varnosti sistematično dokumentiran na način, ki zagotavlja jasno povezavo z varnostno politiko organizacije;
– ob upoštevanju varnostnega pomena za službe upravljanja zračnega prometa, ustrezno in zadovoljivo uravna varnost služb, ki jih zagotavljajo zunanji izvajalci;
– so operativni in tehnični dogodki, za katere se šteje, da imajo varnostni pomen, nemudoma preiskani in sprejeti potrebni korektivni ukrepi.

V okviru izvajanja sistema upravljanja varnosti mora izvajalec zagotoviti, da:
– redno izvaja varnostne preglede za priporočanje izboljšav, kjer je to potrebno za jamstvo vodjem varnosti za varnost aktivnosti iz njihovega delokroga in za potrjevanje usklajenosti z ustreznimi deli sistemov zagotavljanja varnosti;
– uveljavi metode za odkrivanje sprememb v sistemih ali operacijah, ki lahko pokažejo, če se katerikoli element približuje točki, na kateri niso več zagotovljeni zadovoljivi standardi, in s tem v zvezi sprejme korektivne ukrepe;
– so varnostne informacije vzdrževane ves čas operacij sistema zagotavljanja varnosti in sicer kot osnova za zagotovitev jamstva za varnost vsem povezanim s tem, odgovornim ali odvisnim od služb, ki jih zagotavlja, in pristojnim upravnim organom;
– so rezultati in sklepi postopkov ocene tveganja in njegove ublažitve za nove ali spremenjene varnostno pomembne sisteme natančno dokumentirani in da se ta dokumentacija vzdržuje skozi vso življenjsko dobo sistema.

V okviru izvajanja sistema upravljanja varnosti mora izvajalec zagotoviti, da:
– se z nauki iz preiskav varnostnih dogodkov in drugega varnostnega delovanja širše seznani upravni in operativni nivo organizacije;
– se osebje dejavno spodbuja k predlaganju rešitev ugotavljanja nevarnosti in da za izboljšanje varnosti izvede spremembe, če se pojavi potreba.

Zahteve glede sistemov upravljanja varnosti iz tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za druge izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po uveljavitvi.