Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 547/2002 z dne 4. 3. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. P 392/2001 z dne 11. 4. 2002 se ne sprejme.

1. Sodišče prve stopnje je v sporu zaradi motenja posesti zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika (v pravdi tožnika). Ugotovilo je, da pritožnik ni uspel dokazati, da bi imel pred zatrjevanim motilnim dejanjem tožene stranke posest služnosti poti po zatrjevani trasi, ker je bila ta zaraščena in neprehodna. Tako odločitev je potrdilo tudi sodišče druge stopnje.
2. V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva in posebej pravice do sojenja v razumnem roku (23. člen Ustave) ter pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Navaja, da je zaradi nerazumno dolgega čakanja na razpis obravnave in na ogled (tožbo je vložil 24. 9. 2001, prva obravnava je bila opravljena 12. 2. 2002, ogled pa 11. 4. 2002) sodišče omogočilo toženi stranki (in naravi) spremembo dejanskega stanja. Izpodbija ugotovitev sodišč, da zaraščenje poti v zadnjem letu pomeni izgubo posesti, in materialnopravno stališče, po katerem je v motenjskih pravdah izključeno odločanje o obstoju pravice služnosti. Sodiščema očita še arbitrarnost in neobrazložen odstop od ustaljene sodne prakse. V tej zvezi se sklicuje tudi na odločitev Vrhovnega sodišča z dne 27. 1. 1999, ki je ne prilaga.

3. V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju: ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.
4. Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Čeprav so možni primeri, da tudi odločitev sodišča v sporu zaradi motenja posesti lahko predstavlja hud poseg v pravni in dejanski položaj stranke, pa je na splošno treba upoštevati, da gre v teh postopkih le za varstvo posesti kot dejanske oblasti na stvari; odločitev sodišča je začasna, saj ne preprečuje možnosti uveljavljanja pravice in s tem drugačne odločitve v petitorni pravdi. Tudi v obravnavani zadevi zavrnitev tožbenega zahtevka za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njegovo zadevo poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
5. Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Kolikor se pritožnik dotika ustavnopravno relevantnih vidikov (arbitrarnost, odstop do sodne prakse, sojenje v razumnem roku), pa je Ustavno sodišče že izoblikovalo ustaljena stališča in ni potrebe, da bi jih v tej zadevi znova ponavljalo.

6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.