Na podlagi 3. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) so Nadzorni svet Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja na seji dne 19. 7. 2004 in Občinski sveti občine Lendava na seji dne 26. 7. 2004, Občine Kobilje na seji dne 2. 9. 2004, Občine Turnišče na seji dne 30. 9. 2004, Občine Velika Polana na seji dne 16. 9. 2004, Občine Dobrovnik na seji dne 12. 8. 2004, Občine Črenšovci na seji dne 2. 9. 2004 sprejeli
O D L O K
o ustanovitvi Razvojnega, finančnega in nepremičninskega Javnega sklada Občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja namen, zaradi katerega se sklad ustanovi, ime in sedež sklada, vrednost namenskega premoženja, pristojnosti organov, sestavo organov sklada ter število in mandatno dobo članov teh organov, vrste premoženja, ki je kot namensko premoženje vloženo ob ustanovitvi sklada in razmerje med ustanovitelji.
2. člen
Razvojni, finančni in nepremičninski javni sklad občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik (v nadaljevanju: Razvojni javni sklad Lendava) je pravna oseba javnega prava, ki upravlja s premoženjem, ki so ga ustanoviteljice kot namensko premoženje namenile za izvajanje dejavnosti.
Razvojni javni sklad Lendava je finančni sklad, ki se ustanovi z namenom spodbujanja razvoja na območjih ustanoviteljic. V ta namen Razvojni javni sklad Lendava zagotavlja kredite oziroma poroštva in druge oblike spodbujanja razvoja.
3. člen
Razvojni javni sklad Lendava se ustanovi tudi kot nepremičninski javni sklad z namenom poslovanja s stanovanji, ki so last ustanoviteljic.
Vsaka ustanoviteljica pa lahko z Razvojnim javnim skladom Lendava sklene ločeno pogodbo na podlagi katere Razvojni javni sklad Lendava upravlja s stavbnimi zemljišči.
Sredstva upravljanja s stavbnimi zemljišči in ostala sredstva Razvojnega javnega sklada Lendava se ne smejo prelivati.
II. STATUSNE DOLOČBE
4. člen
Razvojni javni sklad Lendava je pravna oseba, ki posluje v svojem imenu in za svoj račun v skladu z zakonom in tem odlokom.
Ime javnega sklada je: »Razvojni, finančni in nepremičninski javni sklad občin: Lendava, Črenšovci, Kobilje, Turnišče, Dobrovnik in Velika Polana«.
Skrajšano ime javnega sklada je: Razvojni javni sklad Lendava.
Poleg imena v prejšnjih odstavkih se pri poslovanju na dvojezičnem območju uporablja še ime javnega sklada v madžarskem jeziku, ki glasi: »Lendva, Črenšovci, Kobilje, Turnišče, Velika Polana és Dobronak Község Fejlesztési, Pénzügyi és Ingatlani Közalapja. Skrajšano ime je: Lendvai Fejlesztési Közalap.«
Sedež sklada je v Lendavi, Kranjčeva ulica 22.
III. DEJAVNOST RAZVOJNEGA JAVNEGA SKLADA LENDAVA
5. člen
Dejavnost sklada je:
L/75.11 Dejavnost javne uprave
L/75.13 Dejavnost javnih ustanov za pospeševanje poslovne dejavnosti
J/65.21 Finančni zakup (leasing)
J/65.23 Drugo finančno posredništvo d.n.
I/67.12 Posredništvo z vrednostnimi papirji
I/67.13 Druge pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom
K/70.20 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/70.31 Dajanje agencij za posredništvo v prometu z nepremičninami
K/70.32 Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi
K/72.40 Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami
K/74.13 Raziskovanje trga in javnega mnenja
K/74.14 Podjetniško in poslovno svetovanje
K/74.843 Druge poslovne dejavnosti
M/80.422 Drugo izobraževanje, d.n.
IV. VREDNOST NAMENSKEGA PREMOŽENJA RAZVOJNEGA JAVNEGA SKLADA LENDAVA
IN DELEŽ USTANOVITELJIC
6. člen
Osnovni namenski kapital finančnega dela sklada znaša 545,810.000 tolarjev. Posamezna ustanoviteljica prenese v Razvojni javni sklad Lendava naslednji delež:
1. Občina Lendava 25,195.000,00 SIT
2. Občina Črenšovci 8,990.000,00 SIT
3. Občina Kobilje 785.000,00 SIT
4. Občina Turnišče 7,330.000,00 SIT
5. Občina Velika Polana 205.000,00 SIT
6. Občina Dobrovnik 3,305.000,00 SIT
7. Javni sklad za regionalni razvoj
in ohranjanje poseljenosti slovenskega
podeželja 500,000.000,00 SIT.
Osnovni namenski kapital nepremičninskega dela Razvojnega javnega sklada Lendava znaša 1.274,872.293,30 tolarjev. Posamezna ustanoviteljica prenese v Razvojni javni sklad Lendava naslednji delež:
1. Občina Lendava 684,821.028,00 SIT
2. Občina Črenšovci 227,006.883,30 SIT
3. Občina Kobilje 30,949.881,30 SIT
4. Občina Turnišče 189,294.744,30 SIT
5. Občina Velika Polana 77,807.776,50 SIT
6. Občina Dobrovnik 64,991.979,90 SIT
7. člen
Skupna namenska sredstva Razvojnega javnega sklada Lendava znašajo 1.820,682.293,30 tolarjev. Deleži ustanoviteljic so:
1. Občina Lendava 710,016.028,00 SIT
2. Občina Črenšovci 235,996.883,30 SIT
3. Občina Kobilje 31,734.881,30 SIT
4. Občina Turnišče 196,624.744,30 SIT
5. Občina Velika Polana 78,012.776,50 SIT
6. Občina Dobrovnik 68,296.979,90 SIT
7. Javni sklad RS za regionalni
razvoj in ohranjanje poseljenosti
slovenskega podeželja 500,000.000,00 SIT.
Z vpisom Razvojnega javnega sklada Lendava v sodni register postane Razvojni javni sklad Lendava lastnik premoženja, ki ga določa ta odlok.
Vsaka ustanoviteljica lahko poveča namensko premoženje, kot je določeno v tem členu, kar se vpiše v sodni register.
Premoženje sklada je namensko in se lahko uporablja samo za namene, za katere je javni sklad ustanovljen.
8. člen
Ustanoviteljice Razvojnega javnega sklada Lendava imajo naslednje deleže:
1. Občina Lendava 39,01%
2. Občina Črenšovci 12,96%
3. Občina Kobilje 1,74%
4. Občina Turnišče 10,80%
5. Občina Velika Polana 4,28%
6. Občina Dobrovnik 3,75%
7. Javni sklad RS za regionalni razvoj
in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja 27,46%.
Deleži ustanoviteljic se korigirajo v primeru, če posamezna ustanoviteljica zagotovi dodatno namensko premoženje in v primeru izstopa posamezne ustanoviteljice iz sklada.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJIC IN MEDSEBOJNA RAZMERJA PRI UPRAVLJANJU SKLADA
9. člen
Zaradi uresničevanja ustanoviteljskih pravic in obveznosti, ter urejanja medsebojnih razmerij pri upravljanju sklada, imenujejo ustanoviteljice skupen organ – svet ustanoviteljic.
V svet ustanoviteljic imenuje vsaka ustanoviteljica enega člana. Člane sveta ustanoviteljic imenujejo občinski sveti ustanoviteljic in nadzorni svet Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenost slovenskega podeželja.
Člani sveta ustanoviteljic ne smejo opravljati dejavnosti, ki bi bile povezane z njihovo funkcijo pri skladu.
Mandatna doba članov sveta ustanoviteljic je štiri leta. Člani sveta ustanoviteljic, ki jim je potekel mandat, so lahko po poteku mandata ponovno imenovani.
10. člen
Mandat posameznega člana sveta ustanoviteljic preneha:
– s pretekom časa za katerega je bil imenovan,
– z odstopom,
– z razrešitvijo s strani organa, ki ga je imenoval.
Organ, ki je člana sveta ustanoviteljic imenoval, lahko pred potekom mandata razreši člana, ki ne izvršuje nalog v skladu s predpisi oziroma akti sklada ali v primerih, ko oceni, da ne izvršuje nalog strokovno in učinkovito ter v primeru nezdružljivosti funkcij.
11. člen
Svet ustanoviteljic ima naslednje pristojnosti:
– odloča o imenovanju in razrešitvi direktorja sklada,
– odloča o povečanju oziroma zmanjšanju namenskega premoženja sklada,
– odloča o razporejanju in uporabi pozitivnega rezultata poslovanja,
– daje soglasje k poslovnemu načrtu, finančnemu načrtu in poslovnemu poročilu sklada,
– opravlja nadzor nad smotrnim upravljanjem namenskega premoženja sklada,
– odloča o drugih zadevah, določenih z zakonom oziroma tem odlokom.
Svet ustanoviteljic lahko s sklepom odpravi vsako razpolagalno dejanje, ki je v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil sklad ustanovljen.
12. člen
Število glasov posameznega člana v svetu ustanoviteljic je sorazmerno odstotni višini deleža ustanoviteljice, katere predstavnik je, v osnovnem kapitalu sklada.
Člani sveta ustanoviteljic imajo torej naslednje število glasov:
– predstavnik Občine Lendava 39,01 glasov
– predstavnik Občine Črenšovci 12,96 glasov
– predstavnik Občine Kobilje 1,74 glasov
– predstavnik Občine Turnišče 10,80 glasov
– predstavnik Občine Velika Polana 4,28 glasov
– predstavnik Občine Dobrovnik 3,75 glasov
– predstavnik Javnega sklada RS
za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti
slovenskega podeželja 27,46 glasov
V pravilniku o delu sveta ustanoviteljic se podrobneje določi način glasovanja, vodenja in sklicevanja sej sveta ustanoviteljic ter druga določila potrebna za delovanje tega organa.
13. člen
Ustanoviteljice (občinski sveti in nadzorni svet Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja) imajo naslednje pristojnosti:
– odločajo o povečanju namenskega premoženja sklada z zagotovitvijo dodatnega namenskega premoženja oziroma zmanjšanju namenskega premoženja zaradi pokrivanja negativnega rezultata upravljanja z namenskim premoženjem sklada,
– odločajo o prenehanju sklada in drugih statusnih spremembah,
– obravnavajo poslovno poročilo sklada,
– imenujejo člane sveta ustanoviteljev,
– odločajo o drugih zadevah, določenih z zakonom oziroma tem odlokom.
VI. ORGANI RAZVOJNEGA JAVNEGA SKLADA LENDAVA
14. člen
Organa Razvojnega javnega sklada Lendava sta nadzorni svet in uprava.
Nadzorni svet
15. člen
Vsak ustanovitelj ima v nadzornem svetu enega člana. Nadzorni svet ima predsednika, namestnika predsednika in pet članov. Člani nadzornega sveta so župani ustanoviteljev in direktor Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Mandatna doba članov nadzornega sveta traja 5 let oziroma zajema čas opravljanja funkcije župana oziroma direktorja javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenost slovenskega podeželja.
Predsednika in podpredsednika nadzornega sveta izvolijo člani ustanovitelja izmed članov nadzornega sveta na prvi seji nadzornega sveta po lokalnih volitvah.
16. člen
Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, ki so zaposlene v Razvojnem javnem skladu Lendava ter druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je v skladu z zakonom nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu.
17. člen
Nadzorni svet ima naslednje pristojnosti:
– skrbi za zagotavljanje delovanja sklada v javnem interesu, sprejema poslovni načrt, finančni načrt in poslovno poročilo sklada in jih predloži v sprejem ustanoviteljem,
– daje ustanoviteljem predloge za povečanje oziroma zmanjšanje namenskega premoženja,
– daje ustanoviteljem predloge o razporejanju in uporabi pozivnega rezultata poslovanja,
– daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi direktorja,
– daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranje kontrole,
– daje soglasje upravi k določitvi splošnih pogojev poslovanja,
– daje soglasje k aktu o sistematizaciji delovnih mest,
– daje ustanoviteljem in direktorju predloge in mnenja k posameznim vprašanjem s področja dela sklada,
– odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom ali s tem odlokom.
Direktor mora nadzornemu svetu na njegovo zahtevo predložiti poročilo o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja, oziroma drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem sklada.
18. člen
Število glasov posameznega člana NS je sorazmerno odstotni višini deleža ustanoviteljice, katere predstavnik je, v osnovnem kapitalu sklada.
Člani NS imajo torej naslednje število glasov:
– predstavnik Občine Lendava 39,01 glasov
– predstavnik Občine Črenšovci 12,96 glasov
– predstavnik Občine Kobilje 1,74 glasov
– predstavnik Občine Turnišče 10,80 glasov
– predstavnik Občine Velika Polana 4,28 glasov
– predstavnik Občine Dobrovnik 3,75 glasov
– predstavnik Javnega sklada RS
za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti
slovenskega podeželja 27,46 glasov
V pravilniku o delu nadzornega sveta sklada se podrobneje določi način glasovanja, vodenja in sklicevanja sej nadzornega sveta ter druga določila potrebna za delovanje tega organa.
Uprava
19. člen
Uprava ima enega člana, ki je po svoji funkciji direktor sklada.
Direktorja imenuje in razrešuje svet ustanoviteljic na podlagi javnega razpisa na predlog nadzornega sveta. Direktor je imenovan za dobo 4 let.
Razpis za direktorja izvede tričlanska razpisna komisija, ki jo imenuje nadzorni svet. Razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja najkasneje tri mesece pred iztekom mandata direktorja. Po preteku roka za prijavo na razpis, razpisna komisija pripravi nadzornemu svetu poročilo o poteku razpisa in o pravočasnosti in o popolnosti prispelih vlog.
20. člen
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki ima:
– visoko strokovno izobrazbo (VII/1) ekonomske ali pravne smeri,
– 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih,
– da ni bil pravnomočno nepogojno obsojen na kazen zapora več kot tri mesece,
– opravljen preizkus iz ZUP,
– organizacijske sposobnosti.
21. člen
Direktor zastopa in predstavlja Razvojni javni sklad Lendava brez omejitev.
Direktor ima naslednje pristojnosti:
– vodi in organizira delo sklada,
– zastopa in predstavlja sklad,
– izdaja posamične pravne akte (odločbe, sklepe, idr.) iz pristojnosti delovanja sklada,
– pripravlja in sprejema določene interne akte sklada, ki so potrebni za nemoteno poslovanje razvojnega sklada,
– strokovno vodi delo sklada in skrbi za zakonitost dela sklada,
– predlaga sklic sej nadzornega sveta, pripravlja seje in predloge sklepov nadzornega sveta,
– določa organizacijo sistema notranje kontrole,
– določa splošne pogoje poslovanja,
– določa sistematizacijo in odloča o višini nagrajevanja, sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja in drugih pravicah iz delovnega razmerja delavce sklada,
– imenuje pomočnika direktorja,
– opravlja druge dejavnosti v skladu z zakonom, odlokom o ustanovitvi sklada in drugimi akti sklada.
22. člen
Direktor in člani nadzornega sveta so lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, predčasno razrešeni.
VII. SPREMEMBA VREDNOSTI NAMENSKEGA PREMOŽENJA IN IZPLAČILA USTANOVITELJU
23. člen
O povečanju oziroma zmanjšanju vrednosti namenskega premoženja odloča, na predlog nadzornega sveta, svet ustanoviteljic oziroma občinski sveti v skladu s 11., 13. in 17. členom tega odloka.
O spremembi vrednosti namenskega premoženja sprejmejo ustanovitelji sklep s katerim določijo:
– vrednost dodatnega namenskega premoženja,
– vrsto premoženja, ki se zagotovi kot dodatno namensko premoženje.
24. člen
Vrednost namenskega premoženja se poveča:
– s prenosom novih stanovanjskih enot v sklad (nakup, izgradnja, obnova novih stanovanj in ostalih prostorov),
– z zagotovitvijo drugih vrst premoženja (denar, vrednostni papirji, terjatve, drugo finančno premoženje),
– z razporeditvijo pozitivnega rezultata poslovanja.
Vrednost namenskega premoženja se zmanjša:
– z odtujitvijo nepremičnin (stanovanj, stanovanjskih hiš, garaž in ostalih prostorov), ki so bila del namenskega premoženja,
– z izplačilom ustanovitelju,
– zaradi pokrivanja negativnega rezultata upravljanja z namenskim premoženjem.
Vrednost namenskega premoženja se ne sme zmanjšati pod 15,000.000 SIT.
25. člen
Zmanjšanje oziroma povečanje namenskega premoženja se vpiše v sodni register. Hkrati se vpiše tudi vrednost, za katero se je namensko premoženje povečalo oziroma zmanjšalo.
VIII. NADZOR NAD DELOM SKLADA
26. člen
Nadzor nad delom in poslovanjem sklada opravljajo nadzorni odbori ustanoviteljic ter občinski sveti ustanoviteljic in nadzorni svet Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.
Nadzor nad smotrnim upravljanjem z namenskim premoženjem sklada opravlja svet ustanoviteljic.
27. člen
Sklad mora namensko premoženje ločiti od premoženja, ki ga kot sredstvo za delo zagotovijo ustanovitelji.
IX. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI
28. člen
Razvojni javni sklad Lendava odgovarja upnikom za svoje obveznosti v skladu z zakonom z vsem svojim premoženjem. Ustanoviteljici za obveznosti Razvojnega javnega sklada Lendava ne odgovarjajo.
X. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DELO RAZVOJNEGA JAVNEGA SKLADA LENDAVA
29. člen
Sredstva za delo Razvojnega javnega sklada Lendava zagotavljajo ustanovitelji v skladu s finančnim načrtom.
Prvi odstavek ne velja za ustanovitelja Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje naseljenosti slovenskega podeželja, ki ne zagotavlja sredstev za delo Razvojnega javnega sklada Lendava, če nima možnosti prenosa konkretnih poslovnih aktivnosti iz svoje dejavnosti.
Razvojni javni sklad Lendava in Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja o medsebojnem sodelovanju skleneta posebno pogodbo.
30. člen
Sredstva za delo Razvojnega javnega sklada Lendava so:
– sredstva za plače zaposlenih ter drugi materialni stroški, povezani z delom zaposlenih,
– sredstva za izplačilo sejnin in drugih povračil članom nadzornega sveta,
– denarna sredstva za kritje stroškov pisarniškega materiala in drugega drobnega inventarja,
– oprema in poslovni prostori.
XI. ČAS, ZA KATEREGA JE SKLAD USTANOVLJEN IN PRENEHANJE SKLADA
31. člen
Sklad se ustanovi za nedoločen čas. Sklad preneha:
– če tako odločijo ustanovitelji,
– s stečajem.
V primeru prenehanja sklada ustanovitelji prevzamejo vse premoženje in obveznosti sorazmerno z vloženimi sredstvi.
Odločitve v primeru izstopa sprejmejo občinski sveti ustanoviteljic in nadzorni svet Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Razvojnega, finančnega in nepremičninskega javnega sklada občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik (Uradni list RS, št. 7/01).
33. člen
Razvojni, finančni in nepremičninski javni sklad občin: Lendava, Črenšovci, Kobilje, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik je pravni naslednik Razvojnega javnega sklada občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik z vsemi pravicami in obveznostmi.
34. člen
Dosedanji predsednik uprave Razvojnega javnega sklada občin: Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik nadaljuje z delom kot direktor Razvojnega javnega sklada občin: Lendava, Črenšovci, Kobilje, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik do preteka mandata.
35. člen
Ustanovitelji morajo imenovati člane sveta ustanoviteljic v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka. Svet ustanoviteljic se je dolžan konstituirati v roku 8 dni po imenovanju.
36. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Lendava, dne 26. julija 2004.
Župan
Občine Lendava
mag. Anton Balažek l. r.
Črenšovci, dne 2. septembra 2004.
Župan
Občine Črenšovci
Anton Tornar l. r.
Kobilje, dne 2. septembra 2004.
Župan Občine Kobilje
Pavel Nemet l. r.
Turnišče, dne 30. septembra 2004.
Župan
Občine Turnišče
Jože Kocet l. r.
Dobrovnik, dne 12. avgusta 2004.
Župan
Občine Dobrovnik
Marjan Kardinar l. r.
Ribnica, dne 19. julija 2004.
Javni sklad RS za regionalni razvoj in
poseljenosti slovenskega podeželja
mag. Miran Pirman l. r.
Velika Polana, dne 16. septembra 2004.
Župan
Občine Velika Polana
Andrej Lebar l. r.
