Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Matije Potokarja in Francija Matoza, obeh iz Divače, na seji dne 13. oktobra 2004

1. Člen 1 Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in za volitve župana v Občini Divača (Uradni list RS, št. 64/98) se razveljavi.
2. Razveljavitev začne učinkovati šest mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnika izpodbijata Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in za volitve župana v Občini Divača (v nadaljevanju: Odlok), ker menita, da krši 2. člen, drugi odstavek 3. člena in 43. člen Ustave, 11. in 37. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS) ter 2., 20. in 22. člen Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLV). Zatrjujeta, da izpodbijani člen Odloka določa volilne enote v Občini na način, ki pomeni kršitev načela enake volilne pravice. Razlike v številu prebivalcev po posameznih volilnih enotah naj bi bile prevelike. Posledica tega je kršitev načela, da se en občinski svetnik voli na približno enako število prebivalcev. Tako naj bi v tretji volilni enoti zadostovalo za izvolitev 120 volivcev, v drugi volilni enoti 124 volivcev in v prvi volilni enoti 225 volivcev.
2. Občinski svet meni, da je pobuda neutemeljena. Izpodbijana ureditev naj bi bila edini način, ki omogoča enakomerno zastopanost vseh delov Občine v njenem Svetu.

3. Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. člena Odloka sprejelo in, ker so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Ustava določa v prvem odstavku 43. člena, da je volilna pravica splošna in enaka. ZLS določa, da se občinski svet voli na podlagi splošne in enake volilne pravice (37. člen). Enakost volilne pravice pomeni enako vrednost glasu vsakega volivca; ta se doseže tako, da se pri oblikovanju volilnih enot upošteva načelo, da se en član predstavniškega telesa voli na približno enako število prebivalcev oziroma volilnih upravičencev. Pogost način kršitve enakosti volilne pravice je oblikovanje različno velikih volilnih enot (ena od oblik nedopustne volilne geometrije). Za dosego enakosti volilne pravice je zato pri oblikovanju volilnih enot treba upoštevati načelo, da se na približno enako število prebivalcev voli po en član predstavniškega telesa.
5. Odlok je na podlagi prvega odstavka 22. člena ZLV oblikoval v Občini tri volilne enote. Pri tem bi moral upoštevati določbo prvega odstavka 20. člena ZLV, ki določa, da se volilne enote za volitve članov občinskega sveta oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev, in določbo drugega odstavka 22. člena, ki določa, da se v vsaki volilni enoti voli najmanj pet članov občinskega sveta. Če je območje razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, obsega volilna enota območje ene ali več takih skupnosti ali dela take skupnosti. Če območje občine ni razdeljeno na ožje skupnosti, obsega volilna enota območje enega ali več naselij ali dela naselja (drugi in tretji odstavek 20. člena ZLV).
6. Odlok upošteva določbo, da mora biti v vsaki volilni enoti voljenih najmanj pet članov občinskega sveta (drugi odstavek 22. člena ZLV). Vendar pa ne upošteva zahteve prvega odstavka 20. člena ZLV, da se volilne enote oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Iz navedb pobudnikov izhaja, da ima prva volilna enota 1730 prebivalcev oziroma 1500 volivcev, druga volilna enota ima 1000 prebivalcev oziroma 826 volivcev in tretja volilna enota ima 969 prebivalcev oziroma 802 volivca. Občina navedenim podatkom ni oporekala niti ni navedla drugačnih podatkov.
7. Da bi bilo spoštovano načelo enake volilne pravice, bi se moral en član občinskega sveta voliti na približno 246 prebivalcev. Občina šteje 3690 prebivalcev, občinski svet sestavlja 15 svetnikov. Glede na število prebivalcev je en občinski svetnik v prvi volilni enoti izvoljen na 352 prebivalcev (106 več od idealnega povprečja ali 43% odstopanje navzgor), v drugi volilni enoti na 200 prebivalcev (46 manj od idealnega povprečja ali 23% odstopanje navzdol) in v tretji volilni enoti na 192 prebivalcev (54 manj od idealnega povprečja ali 28% odstopanje navzdol). Odstopanja od temeljne zahteve, ki izhaja iz načela enakosti volilne pravice iz prvega odstavka 43. člena Ustave in izrecne zahteve prvega odstavka 20. člena ZLV so bistvena v razmerju med prvo volilno enoto in drugo ter tretjo volilno enoto. Takšna odstopanja (maksimalna relativna deviacija znaša po podatkih pobudnika 71%) nedvomno pomenijo kršitev prvega odstavka 20. člena ZLV in poseg v enakost volilne pravice iz prvega odstavka 43. člena Ustave. Tako veliko odstopanje pri oblikovanju volilnih enot pomeni kršitev enakosti volilne pravice v vsakem primeru, tudi če bi morebiti obstajali razlogi, ki bi upravičevali nebistvena odstopanja. Razlogi, ki jih navaja Občina v prid izpodbijanim določbam Odloka, so pomembni pri določanju volilnih enot, vendar ne upravičujejo tako velikega odstopanja. Odstopanja med drugo in tretjo volilno enoto niso bistvena.
8. Glede na navedeno so določbe 1. člena Odloka v neskladju s prvim odstavkom 43. člena Ustave ter v neskladju s prvim odstavkom 20. člena ZLV v zvezi z drugim odstavkom 22. člena ZLV in s 37. členom ZLS. Zato jih je Ustavno sodi­šče razveljavilo. Ker bi s takojšnjo razveljavitvijo nastala protiustavna pravna praznina, saj bi bila Občina brez predpisa, ki je nujen za uresničevanje volilne pravice, je Ustavno sodišče odložilo začetek učinkovanja razveljavitve. Tako je Občini omogočeno, da v določenem času, ki je po mnenju Ustavnega sodišča dovolj dolg, nadomestiti razveljavljeno določbo z novo in ustavno skladno določbo.
9. Ker je bilo treba izpodbijano določbo razveljaviti že zaradi navedene neustavnosti, Ustavno sodišče ni preizkušalo drugih zatrjevanih neskladnosti z Ustavo.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.