Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02), 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94), 6. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01), 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93, 28/00), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 22/99, 99/99, 102/00, 33/02, 106/02) ter prvega odstavka 16. člena statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04) je Občinski svet občine Litija na 18. seji dne 25. 10. 2004 sprejel
O D L O K
o organizaciji ter delovanju zaščite in reševanja v Občini Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se v skladu z enotnimi temelji organizacije in delovanja sistema zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji za območje Občine Litija (v nadaljnjem besedilu: občina) natančneje določa:
– ustanavljanje, organiziranje in delovanje štaba, enot in služb Civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: CZ) ter drugih sil zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni;
– enotnost usmerjanja in vodenja vseh struktur, ki sodelujejo pri izvajanju nalog zaščite in reševanja;
– organizacija odkrivanja, spremljanja in obveščanja o nevarnosti;
– druge naloge iz področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvajajo na podlagi zakona, enotnih temeljev in zasnove v sistemu zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji ter ustreznih podzakonskih aktov.
II. PRISTOJNOSTI OBČINE
2. člen
Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju v skladu z zakonom.
Pristojnosti občine so:
– spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
– organiziranje in vzdrževanje sredstev za alarmiranje v skladu z enotnim sistemom zvez;
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;
– izdelava ocene ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja;
– organiziranje, razvijanje in vodenje osebne in vzajemne zaščite;
– organiziranje in opremljanje organov, enot in štabov CZ ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
– zagotavljanje zvez za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim sistemom zvez;
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč;
– izvajanje programov usposabljanj občinskega pomena;
– organiziranje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine;
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami;
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.
3. člen
Naravne in druge nesreče, zaradi katerih se v občini aktivirajo sile za zaščito in reševanje so: potres, poplave, plazovi, visok sneg, močan veter, neurja, žled, pozeba, suša, tehnološke nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, požari, večje prometne ali železniške nesreče, epidemije nalezljivih človeških, živalskih ali rastlinskih bolezni, ali izpad komunalne infrastrukture v meri, ko redne službe in podjetja niso zmožna sama obvladovati nesreče ali nezgode.
V celoti se sile za zaščito in reševanje aktivirajo v vojni.
III. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
4. člen
Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za neposredno osebno, vzajemno zaščito, prvo pomoč, reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah, na javnih mestih ter drugih delovnih in bivalnih okoljih.
V stanovanjskih hišah in stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelih osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja krajevno pristojen štab za CZ, vodja intervencij gasilske ali druge reševalne službe, ki izvaja zaščito in reševanje na prizadetem območju ali poverjenik CZ.
V delovnem okolju izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja vodstvo podjetja, štab CZ ali poverjenik CZ.
Občani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite, ki obsega samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč, naslednje aktivnosti:
– organizirajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic;
– vzdržujejo objekte ter naprave za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike, druge prostore);
– nabavljajo ustrezna sredstva za osebno zaščito in prvo pomoč.
IV. SILE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
5. člen
Na podlagi ocen ogroženosti se v občini načrtujejo in izvajajo naslednje naloge zaščite, reševanja in pomoči:
– prva medicinska pomoč, pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem (evakuacija in drugo);
– gašenje in reševanje ob požarih, reševanje iz ruševin, potresih in zemeljskih plazovih, reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah, reševanje ob velikih prometnih nesrečah, izvajanje radiološke, kemične in biološke zaščite, reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter ob drugih ekoloških nesrečah;
– prva veterinarska pomoč;
– reševanje ob vojaških napadih in drugih oblikah množičnega nasilja in zagotavljanje osnovnih pogojev življenje.
Naloge, naštete v prejšnjem odstavku, obsegajo:
– aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti;
– organizacijske, materialne in kadrovske priprave za izvajanje nalog zaščite in reševanja ter aktivnost za odpravljanje posledic nesreč.
V miru izvajajo naloge za zaščito in reševanje podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje. Štabi, enote in službe CZ se aktivirajo v primeru večjih naravnih in drugih nesreč.
6. člen
Naloge iz prejšnjega člena izvajajo:
– enote CZ, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije;
– enote, službe in druge operativne sestave društev.
7. člen
CZ v občini sestavljajo poveljnik CZ, občinski štab CZ, poverjeniki CZ v mestni in krajevnih skupnostih, gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah ter enote in službe CZ.
Na območju občine se ustanovijo naslednje enote CZ:
– enote za prvo pomoč;
– enote za tehnično reševanje;
– enote za radiološko, kemično in biološko zaščito;
– službe za podporo.
V mestni in krajevnih skupnostih, se imenuje poverjenike CZ.
8. člen
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki jih določi župan, glede na stopnjo ogroženosti in dejavnost ustanovijo ustrezne enote in službe CZ.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije poleg svojih nalog zaščite, reševanja in pomoči, opravljajo te naloge tudi za potrebe občine, če jih v skladu z zakonom za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči določi župan s sklepom.
9. člen
V občini opravljajo naloge zaščite in reševanja naslednja društva:
– prostovoljna gasilska društva, za organiziranje operativnih gasilskih enot, ki opravljajo naloge gašenja in reševanja ob požarih, druge, zlasti preventivne naloge varstva pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter določenih storitev;
– območna organizacija Rdečega križa, za zbiranje, hrambo in nudenje materialne pomoči za ogroženo in prizadeto prebivalstvo, nudenje zdravstvenega varstva, socialne pomoči, sprejemanja in nastanitve evakuiranega prebivalstva ter organizacijo poizvedovalne službe za poizvedbo, evidentiranje in obveščanje prizadetih v primerih večjih naravnih in drugih nesreč in vojne;
– Radio klub, za organizacijo in vzpostavitev zvez v primeru večjih nesreč;
– Rafting klub “Vidra”, za reševanje na vodi in iz vode;
– Taborniško društvo “Rod grajskih duhov”, za sodelovanje pri razmestitvi ogroženega in prizadetega prebivalstva;
– Zveza slovenskih katoliških skavtov in skavtinjskega stega Litija, za sodelovanje pri razmestitvi ogroženega in prizadetega prebivalstva ter nudenje pomoči le-tem;
– Alpinistični odsek Planinskega društva Litija za reševanje iz višin in globin;
– Aero klub Milan Borišek, za izvajanje opazovanja in obveščanja v primeru naravnih in drugih nesreč.
Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja med naštetimi v prejšnjem odstavku in občino podpišeta odgovorna oziroma pooblaščena oseba društva (predsednik društva) in župan občine.
Župan lahko v primeru potrebe pridobi tudi druga podjetja, organizacije in posameznike, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti pomembne za zaščito in reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč.
V. ENOTE IN ŠTABI CZ
10. člen
Enote CZ so v občini posebej organizirane in opremljene ter usposobljene sile, namenjene za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob naravnih in drugih večjih nesrečah ter nevarnostih.
Enote CZ se organizirajo v občini in v tistih gospodarskih družbah in zavodih, ki zaposlujejo na enotnem delovnem prostoru (na isti lokaciji) več kot 50 delavcev oziroma tista, ki jih s sklepom določi župan na predlog občinskega štaba CZ.
Enote CZ lahko organizirajo podjetja, zavodi in druge organizacije tudi po lastni odločitvi.
Enote CZ so splošne in specializirane. Splošne enote CZ organizirajo za izvajanje manj zahtevnih nalog zaščite in reševanja gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter občina, ki na svojem območju nima gasilskega društva oziroma, če ti sestavi niso zadostni.
Specializirane enote CZ organizirajo za izvajanje posameznih zahtevnejših nalog zaščite in reševanja gospodarske družbe, večja podjetja, zavodi in druge organizacije ter občina na podlagi ocene ogroženosti.
11. člen
Za operativno strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, se na območju občine imenuje občinski štab CZ in štabe v gospodarskih družbah, in zavodih.
Občinski štab CZ imenuje s sklepom župan.
Štab CZ v gospodarski družbi, ali zavodu imenuje organ upravljanja.
12. člen
V stanovanjskih stavbah z nad 300 stanovalci, v ulicah in delih naselij, ki so zaokrožena celota z do 3000 prebivalci in v vaseh in zaselkih, kjer prebiva 3000 prebivalcev se imenuje poverjenike CZ in njihove namestnike.
Za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena, na podlagi pridobljenega mnenja KS oziroma MS pripravi občinski štab CZ predlog za imenovanje poverjenikov in njihovih namestnikov, katerih imenovanje potrdi s sklepom župan.
13. člen
Za vzdrževanje zaklonišč, formiranje reševalnih skupin in odpravljanje posledic nesreč so odgovorni lastniki prostorov (stanovanjskih blokov), njihovi upravljavci in poverjeniki CZ.
14. člen
Operativne gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev opravljajo dejavnosti oziroma naloge zaščite in reševanja v skladu z zakonom in Uredbe o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito in reševanje.
Sestav in število operativnih gasilskih enot na območju občine s sklepom določi župan na predlog občinskega štaba CZ, ki predhodno pridobi mnenje poveljstva Gasilske zveze Litija.
Enote se dopolnjujejo iz članstva prostovoljnih gasilskih društev, ki so ustrezno usposobljeni za opravljanje nalog operativne gasilske enote.
VI. OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE
15. člen
Za odkrivanje, spremljanje in obveščanje prebivalstva, gospodarskih družb, podjetij, zavodov ter drugih organizacij in organov, o nevarnostih naravnih in drugih nesreč, se v občini organizira sistem za opazovanje in obveščanje.
Sistem za opazovanje in obveščanje sestavljajo: opazovalno omrežje, informacijska podpora ter center za obveščanje in alarmiranje (v nadaljnjem besedilu: center za obveščanje).
16. člen
Center za obveščanje v občini, ki ima položaj območnega centra, se lahko organizacijsko, materialno in kadrovsko usposobi za delovanje v primeru večje naravne ali druge nesreče.
Regijski center za obveščanje Ljubljana, ki pokriva tudi območje Občine Litija, deluje neprekinjeno 24 ur dnevno.
VII. USPOSABLJANJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
17. člen
Usposabljanje pripadnikov CZ se v občini izvaja po programih, ki zagotavljajo uvajalno, temeljno in dopolnilno usposabljanje, oziroma po programih, ki jih predpiše pristojno ministrstvo.
Dopolnilno usposabljanje pripadnikov CZ se praviloma izvaja v obliki praktičnih vaj.
18. člen
Pripadniku CZ se na njegovo prošnjo odloži usposabljanje ali posamezna vaja:
– če se zaradi bolezni ali poškodbe ni sposoben udeležiti usposabljanja ali vaje;
– če je ob pozivu k usposabljanju na šolanju in če ima med usposabljanjem izpit, kolokvij ali obvezne vaje;
– če neguje člana gospodinjstva, ki je hudo bolan;
– če je po vročitvi poziva nastal smrtni primer v družini ali gospodinjstvu, oziroma zaradi drugih zasebnih razlogov, zaradi katerih bi pripadnik zašel v težak položaj, če bi šel na usposabljanje;
– zaradi neodložljivih službenih potreb in kmetijskih del.
Prošnjo za odložitev usposabljanja ali vaje je potrebno vložiti v roku osmih dni po prejemu poziva pri upravnem organu, ki vodi pripadnika v evidenci.
VIII. MOBILIZACIJA IN AKTIVIRANJE ZAŠČITE IN REŠEVANJA
19. člen
Ob hudih naravnih in drugih nesrečah lahko župan ali poveljnik občinskega štaba CZ, v skladu s pogoji in situacijo odredi aktiviranje občanov ter njihovih sredstev, delavcev in sredstev podjetij, zavodov ter drugih organizacij, štabov in enot CZ na območju občine.
Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite in reševanja občine.
20. člen
Za sodelovanje pri zaščiti in reševanju in izvrševanjem materialne dolžnosti ob naravnih in drugih nesrečah in za škodo, ki jo pri tem utrpijo aktiviranci iz prejšnjega člena, imajo le-ti pravico do povračila dejanskih stroškov in dejanske škode.
Občani oziroma delavci imajo pravico do brezplačne prehrane, če najmanj 4 ure neprekinjeno sodelujejo v akciji zaščite in reševanja.
Povračilo oziroma odškodnina občanom in delavcem ter lastnikom sredstev iz prejšnjega člena gre v breme proračuna občine. Če je občan razporejen v CZ pri delodajalcu, stroški nadomestila plače bremenijo delodajalca.
V primeru tehnoloških, prometnih in drugih nesreč gre povračilo v breme gospodarske družbe, podjetja, zavoda ali druge organizacije, tudi posameznika, ki je s svojim ravnanjem povzročil nastanek nesreče.
21. člen
V času opravljanja nalog, usposabljanjem ali med izvrševanjem materialne dolžnosti v CZ ter na običajni poti od doma, ali z delovnega mesta do zbirališča oziroma ob povratku, je v primeru poškodbe ali bolezni, občan zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Kraj in čas nastanka poškodbe ugotovi organ, ki je državljana vpoklical ali pristojni poveljnik CZ oziroma vodja intervencije, v kateri se je državljan poškodoval.
IX. NAČRTOVANJE IN VODENJE ZAŠČITE IN REŠEVANJA
22. člen
Občinski svet, kot najvišji organ odločanja v občini, ima naslednje naloge:
– sprejema program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, za obdobje najmanj 5 let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požarom;
– sprejema letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požarom;
– sprejema odloke, pravilnike in odredbe s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerimi se določa tudi dejavnost varstva pred požarom, ki se opravlja kot javna služba;
– v proračunu občine zagotavlja sredstva za financiranje gasilske javne službe ter drugih nalog varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (CZ ter organizacije, ki opravljajo dejavnosti oziroma naloge zaščite in reševanja);
– odloča o zagotovitvi sredstev za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– nadzira uresničevanje programa in načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter namensko uporabo sredstev za financiranje nalog na področju zaščite in reševanja.
23. člen
Župan ima na področju zaščite in reševanja naslednje naloge:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sprejme načrt zaščite in reševanja;
– določi izvajalce nalog na področju zaščite in reševanja;
– skrbi za izvajanje ukrepov oziroma nalog za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– zahteva pomoč pri zaščiti in reševanju ter zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje;
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih;
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– predlaga razporeditev občanov na dolžnost v CZ ter uresničevanje materialnih dolžnosti;
– določi gospodarske družbe, podjetja, zavode in druge organizacije na območju občine, ki s svojo dejavnostjo ogrožajo delavce in okoliško prebivalstvo, da morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev na območju občine zaradi naravne ali druge nesreče;
– odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih in drugih objektov sprejeti v začasno bivanje evakuirane in ogrožene osebe, če njihove nastanitve ni mogoče rešiti drugače;
– ugotavlja in razglaša povečano požarno ogroženost na območju občine ter predpiše posebne ukrepe za varstvo pred požarom.
24. člen
Operativno in strokovno vodenje CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem.
Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljniki CZ, štabi CZ, poverjeniki za CZ in poveljniki oziroma vodje operativnih enot društev, ki izvajajo določene naloge na področju zaščite in reševanja.
Poveljniki, poverjeniki in vodje enot, iz prejšnjega odstavka, ki imajo pooblastila za vodenje nalog zaščite in reševanja, morajo naloge izvrševati v skladu z zakoni in pravili stroke. Za svoje delo odgovarjajo nadrejenim oziroma župana.
25. člen
Poveljnik CZ ima naslednje naloge:
– vodi ali usmerja sile za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah;
– skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč;
– daje mnenja in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;
– predlaga imenovanje štaba CZ.
Poveljnik CZ lahko za vodenje posameznih intervencij za zaščito, reševanje in pomoč določi vodjo intervencije.
26. člen
Občinski štab CZ ima naslednje naloge:
– vodi enote, službe in druge sile, ki sodelujejo v zaščiti in reševanju;
– uveljavlja zaščitne in druge nujne ukrepe ter nadzira izvajanje;
– odloča o uporabi sil in sredstev;
– usklajuje pomoč in dejavnost za zaščito in reševanje pri odpravi posledic;
– pripravlja predloge odločitev s področja zaščite, reševanja in pomoči za občinski svet in župana.
Delo štaba vodi poveljnik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Štab ima določeno število članov, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, služb in organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči na območju občine. Poveljnika, njegovega namestnika in člane občinskega štaba CZ imenuje župan.
27. člen
Poverjenik CZ ima naslednje naloge:
– spodbuja opremljanje prebivalcev (stanovalcev, delavcev) z osebno in skupno zaščitno opremo ter usposabljanje za izvajanje osebne in vzajemne zaščite;
– skrbi za organizacijo in izvajanje preventivnih ter drugih ukrepov za zaščito ljudi in premoženja;
– sodeluje pri organiziranju in formiranju potrebnih ekip za zaščito in reševanje v okolju, v katerem dela (podjetje);
– nadzoruje redno vzdrževanje zaklonišč (prostorov, objektov) in naprav ter opozarja pristojne na vzdrževanje (upravnika, direktorja podjetja, zavoda ali druge organizacije in strokovno službo v lokalni skupnosti);
– skrbi za brezhibnost sredstev in opreme v stanovanjskih zgradbah in podjetjih;
– spremlja in opozarja prebivalce, stanovalce oziroma delavce v bivalnem in delovnem okolju na vse preteče nevarnosti, ki bi lahko ogrozile njihovo varnost in premoženje (požar, potres, poplava, eksplozija…);
– spremlja nevarnosti in organizira priprave za zaščito in reševanje v krajevni oziroma mestni skupnosti, podjetju, zavodu ali drugi organizaciji oziroma stanovanjskem objektu;
– ugotavlja stanje in posledice ter o tem obvešča pred postavljene organe, službe in nadrejeni štab za CZ ter sodeluje z vodstvi reševalnih služb in ekip pri vodenju ter izvajanju zaščite in reševanja;
– obvešča nadrejene organe CZ o posledicah naravnih in drugih nesreč ter usklajuje zaščitne ukrepe ter organizacijo izvajanja zaščite, reševanja in pomoči v skladu z odločitvami nadrejenih organov CZ.
28. člen
Prostovoljce pri opravljanju nalog vodijo njihovi vodje v skladu z odločitvami in usmeritvami poveljnika občinskega štaba CZ. Njihovo vodenje mora biti podrejeno splošnim načelom vodenja sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v CZ imajo pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki CZ.
29. člen
Strokovna, administrativna in tehnična opravila na področju zaščite in reševanja iz pristojnosti lokalne skupnosti občine izvaja strokovna služba v občinski upravi.
X. FINANCIRANJE
30. člen
Občina Litija zagotavlja na podlagi načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sredstva za:
– financiranje nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– organiziranje opremljanje in usposabljanje organov vodenja in sil za zaščito reševanje in pomoč skladno z merili;
– kritje stroškov neodložljivih ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči za zaščito zdravja in življenja ljudi, živali, premoženja in okolja.
31. člen
Povzročitelj ogroženosti ali nesreče krije stroške ukrepanja ter zaščitnih in reševalnih intervencij.
Če povzročitelj ni znan, krije stroške zaščite, reševanja in pomoči, ki izhajajo iz tega odloka občina Litija iz občinskega proračuna, sredstev proračunske rezerve in dodatnih sredstev, ki jih za to odobri občinski svet.
Kolikor je povzročitelj znan, se posreduje zahtevek za plačilo stroškov intervencije povzročitelju, oziroma stroške od njega izterja.
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA
32. člen
Nadzor nad izvajanjem določil, za katera so predvidene kazenske določbe tega odloka, opravlja občinski inšpektorat.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
33. člen
Z globo 300.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti:
– če ne obvesti najbližjega centra za obveščanje, policije ali najbližje gasilske enote o nevarnosti naravne ali druge nesreče takoj, ko jo opazi ali ko zanjo zve kako drugače;
– če v delovnem procesu uporablja, proizvaja, prevaža ali skladišči nevarne snovi, oziroma kemikalije in ne načrtuje in izvaja obveznih varnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za okolje, ali ne izdela ocene ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja za nesreče, ki jih lahko povzroči s svojo dejavnostjo in ki lahko ogrozijo ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino ali okolje zunaj območja organizacije;
– pri opravljanju poslovne dejavnosti obremenjuje okolje z nevarnimi snovmi oziroma kemikalijami in ne posreduje Občini Litija podatke o virih tveganja za potrebe načrtovanja skupnih zaščitnih ukrepov ter reševanja in pomoči na zahtevo občinske uprave.
Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
34. člen
Z globo 20.000 tolarjev, ki se izterja na kraju prekrška, se kaznuje posameznik, ki:
– opazi, da grozi neposredna nevarnost požara ali eksplozije ali opazi požar in ne odstrani nevarnosti ali ne pogasi požara, če to lahko stori brez nevarnosti zase ali za drugega;
– o nevarnosti požara ali o požaru takoj ne obvesti najbližje gasilske enote ali centra za obveščanje ali policijske postaje.
35. člen
Z globo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju prekrška, se kaznuje posameznik, ki:
– ustavi ali parkira vozilo na intervencijski poti;
– kuri v naravnem okolju z odprtim ognjem v času, ko kurjenje ni dovoljeno;
– kuri v naravnem okolju, ko je razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Pristojna strokovna služba občine, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije (društva), ki v občini izvajajo naloge zaščite in reševanja, morajo v roku enega leta od uveljavitve tega odloka uskladiti sedanjo organiziranost zaščite in reševanja z določili tega odloka.
37. člen
Globe določene s tem odlokom se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo kot denarne kazni v višini določeni v tem odloku.
Odgovornim osebam samostojnega podjetnika posameznika se globe začnejo izrekati z dnem začetka uporabe Zakona o prekrških.
38. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organizaciji ter delovanju zaščite reševanja in pomoči v Občini Litija (Uradni list RS, št. 7/97 in 9/00)
39. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 801-05/04
Litija, dne 25. oktobra 2004.
Župan
Občine Litija
Mirko Kaplja l. r.
