Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 14. seji dne 25. 10. 2004 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja VI 3/3 Biotehniška fakulteta, ki ga je na podlagi strokovnih podlag izdelal Groleger arhitekti d.o.o., Ljubljana, Resljeva 16, pod št. projekta ZN01_03-GG, v juniju 2004.

Sestavni deli odloka so:

I. Tekstualni del:
– besedilo odloka
II. Grafični del:
– obodna parcelacija in načrt gradbenih
  parcel na situacijskem načrtu,                        M 1:1000,
– obodna parcelacija in načrt gradbenih
  parcel na katastrskem načrtu,                         M 1:1000,
– zazidalna situacija z načrtom zelenih
  površin,                                              M 1:1000,
– prometno tehnična ureditev in načrt
  urgentnih poti,                                       M 1:1000,
– zbirni načrt komunalnih napeljav,                     M 1:1000,
– višinska regulacija,                                  M 1:1000,
– načrt zakoličbe,                                      M 1:1000.
Zazidalni načrt vsebuje še:
Tekstualni del:
– obrazložitev,
– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Grafični del:
– izsek iz dolgoročnega plana (TTN, PKN),               M 1:5000,
– kopijo katastrskega načrta,                           M 1:1000,
– situacijski načrt,                                    M 1:1000,
– prereze skozi območje,                                M 1:1000,
– idejno zasnovo zunanje ureditve in
  objektov,                                             M 1:1000,
– idejno arhitekturno rešitev objektov,                  M 1:500,
– prostorske prikaze.

Območje se nahaja v katastrski občini Brdo in delno v katastrski občini Vič.
Meja območja urejanja VI 3/3 se prične na severozahodnem delu območja v točki št.1 (k.o. Brdo), od koder poteka po osi vodotoka, parcela št. 1866/1, proti vzhodu do točke št. 7. V točki št. 7 meja območja urejanja spremeni smer proti severu in poteka preko parcel št. 1424/1, 1425, 1426, 1424/1, 1401/1, 1430/2, 1902/7, 1430/1 in 1430/3, do osi Večne poti na parceli št. 1877/2 (točka št. 8). Od tu meja območja urejanja poteka proti jugovzhodu po osi poti, parcela št. 1877/2, do točke št. 17. Od te točke poteka meja območja preko parcel št. 1405/3 in 1877/4 do točke št. 19 in od te točke naprej po robu ceste – Večna pot, parcela št. 1877/4, do točke št. 23. V točki št. 23 meja območja urejanja spremeni smer proti jugu in poteka preko parcel št. 1413, 1414, 1422/2 in 1902/7, do osi vodotoka, parcela št. 1866/1 (točka št. 24). Od točke št. 24 meja območja poteka po osi vodotoka, parcela št. 1866/1, do točke št. 39 in od tam naprej po k.o. Vič, in sicer po sredini vodotoka, parcela št. 2003/1, do točke št. 42. V točki št. 42 se meja območja obrne proti zahodu in poteka po južni meji parcele št. 945 (k.o. Vič) do točke št. 44, od koder poteka po meji katastrske občine do osi Jamnikarjeve ulice (k.o. Brdo), točka št.46 in od tam proti jugu po osi Jamnikarjeve ulice, parcela št. 1844, do točke št. 47. Od te točke meja območja urejanja poteka proti zahodu, in sicer poteka po južni meji parcele št. 1836/1 do točke št. 48, preko parcele št. 1836/1 in nato po osi vodotoka, parcela št. 2195, do točke št. 57. Od točke št. 57 meja območja poteka spet po k.o. Vič, in sicer po osi vodotoka, parcela št. 1208/4, do točke št. 58, preko parcel št. 1208/20 in 1208/19 do točke št. 59, kjer meja območja urejanja spet preide v k.o. Brdo in poteka po meji katastrske občine do točke št. 60. V točki št. 60 se meja območja obrne proti severozahodu, in sicer poteka po zahodnih mejah parcel št. 1814/1, 1814/5, 1708/2, 1707/1, 1704/3 in 1704/2 do izhodiščne točke št. 1, ki leži na osi vodotoka, parcela št. 1866/1.
Površina območja znaša 33 ha 26 a 25 m2.
Sestavni del opisa meje območja urejanja je načrt obodne parcelacije na kopiji katastrskega načrta s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.

Območje je razdeljeno na 12 funkcionalnih enot.
Funkcionalne enote F1, F2, F3, F8, F9, F10, F11 in F12 so predvidene za gradbene posege.
Funkcionalne enote F4, F5, F6 in F7 so nezazidljiva zemljišča. F4 je namenjena poskusnim poljem Oddelka za agronomijo BF in zelenim površinam in vodotoku Glinščica.
V območju je predvidenih tudi 7 funkcionalnih enot za gradnjo cest C1 do C7.

Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na urbanistično arhitekturni situaciji in krajinski ureditvi z regulacijskimi elementi.
Pomen regulacijskih elementov je:
– RL – regulacijska linija je črta, ki razmejuje območje cestnega sveta od ostalega območja;
– GM – gradbena meja je črta, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost;
– GL – gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; dovoljeni so le manjši zamiki fasade (do 25% fasadne površine, največ 2 m) od gradbene linije;
– h – je višina objekta od kote terena do zgornjega roba zaključnega venca objekta;
– Z-KR – zelene površine v Krajinskem parku Tivoli – Rožnik – Šišenski hrib (v nadaljevanju: krajinski park). Namenjene so za zadrževalnik padavinskih voda, za parkovno in rekreacijsko rabo in za izobraževalne namene BF;
– Z – zelene površine so skupne zelene površine namenjene za parkovno in rekreacijsko rabo ter za izobraževalne namene;
– Vodotoki in
obvodne površine – so površine namenjene potoku Glinščica. V območje vodotoka spadata struga potoka in 10 m zaščitnega pasu od zgornje kote brežin;
– Poskusna polja – so površine namenjene izključno za izobraževalno–raziskovalne namene BF;
– F 1 – funkcionalna enota je površina z enotnimi merili in pogoji, ki se lahko pozida etapno in je razdeljena na enega ali več lastnikov;
– C 1 – cestni svet je površina, ki pripada cestam, kolesarskim stezam in pločnikom, avtobusnemu postajališču, mostu čez potok Glinščico, mirujočemu prometu na nivoju terena ter zelenim površinam med cestami in parkirišči.

Namembnost
Funkcionalne enote 1, 2, 3, 4, 5, 8, 9, 10 in 11 so namenjene umestitvi novih objektov ali dopolnjevanju obstoječih programov v sklopu Biotehniške fakultete (v nadaljnjem besedilu: BF) ter za potrebe Nacionalnega inštituta za biologijo in Prirodoslovnega muzeja.
V sklopu programov zgoraj navedenih institucij so dopustni tudi dopolnilni programi, in sicer:
– restavracije za potrebe študentov in zaposlenih,
– trgovine za osnovno dnevno oskrbo zaposlenih in študentov,
– lokali (okrepčevalnice, kavarne),
– informacijski center,
– zunanji prostori (trgi, parki, sprehajališča, ploščadi).
Dopolnilni programi se predvidijo v okviru vsebine in gabaritov osnovnega objekta.
Funkcionalna enota 5 je zelena površina med poskusnimi polji BF in potokom Glinščica.
Funkcionalni enoti 6 in 7 vključujeta prostor struge potoka Glinščica in območje, ki je namenjeno razlivnim površinam potoka (F7).
Funkcionalna enota 12 je namenjena umestitvi novih objektov za potrebe visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Prednost imajo tisti programi, katerih vsebina se lahko povezuje z obstoječim programom in s programom tehnološkega parka Brdo. Dopustni so javni in vzporedni programi, in sicer:
– restavracije za potrebe študentov in zaposlenih,
– trgovine za osnovno dnevno oskrbo zaposlenih in študentov,
– lokali (okrepčevalnice, kavarne),
– informacijski center,
– zunanji prostori (trgi, parki, sprehajališča, ploščadi).
Javni in vzporedni programi se predvidijo v okviru vsebine in gabaritov osnovnega objekta.
Zelene površine se lahko namenijo širitvi poskusnih polj BF.

Dopustni posegi
V funkcionalnih enotah F1, F2, F3, F8, F9, F10, F11 in F12 so dovoljeni naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, odvodnjavanje in ostali posegi v zvezi s sanacijo in pripravo stavbnega zemljišča,
– gradnja novih objektov,
– zunanje ureditve,
– gradnja poti in naprav, funkcije krajinskega parka,
– ureditev nepokritih rekreacijskih površin,
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov pod pogojem, da objekti izhajajo iz funkcije delovanja BF oziroma iz funkcije krajinskega parka.
– gradnja enostavnih objektov za potrebe prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zvez,
– redna vzdrževalna dela.
Pred posegi v prostor je treba izdelati podrobno geomehansko poročilo o stanju zemljišča.
V funkcionalnih enotah F4, F5, F6 in F7, so dovoljeni naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja poti in naprav, ki izhajajo iz funkcije krajinskega parka,
– dela v zvezi z regulacijo struge Glinščice in zavarovanjem pred poplavami,
– zunanje ureditve,
– ureditev nepokritih rekreacijskih površin,
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov pod pogojem, da objekti izhajajo iz funkcije delovanja BF oziroma iz funkcije krajinskega parka,
– gradnja enostavnih objektov za potrebe prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zvez,
– redna vzdrževalna dela.

Oblikovanje objektov
Fasade objektov, predvsem tistih, ki mejijo na kvalitetne zunanje površine in stojijo na vedutno izpostavljenih mestih, naj bodo zasnovane čim bolj transparentno z uporabo steklenih površin. Ostale fasade naj bodo v kombinaciji betona, lesa in stekla. Pojavno se morajo objekti vklapljati v obstoječo krajino. Priporoča se uporaba ekoloških materialov in energetsko varčnih zasnov.
Povezovanje med objekti v posamezni funkcionalni enoti je dopustno s steklenimi paviljonskimi objekti minimalnih dimenzij, ki naj služijo zgolj komunikaciji. Priporočeno je, da se povezave izvedejo nad pritlično etažo z namenom, da se na nivoju tal ohranja čim več zelenega odprtega prostora.
Izvedba ograj je dovoljena samo v funkcionalnih enotah F2, F4 in F11 z namenom, da se zavarujejo poskusna polja BF. Ograje so enotno oblikovane, lahke konstrukcije in ozelenjene. Višina ograje je do 1,8 m.
Klet: podzemna izraba je možna samo znotraj funkcionalnih enot F10 in F12. Dovoljena je enoetažna podkletitev objektov za namen parkiranja.

Zunanja ureditev
Pri novih posegih in krajinskih ureditvah v funkcionalnih enotah F6, F7,F 8, F9, F10 in F11 krčitev gozda ni dopustna, gozdni rob se ohranja. Izjema je del funkcionalne enote F11, kjer se obstoječi objekt dozida s severne in južne strani.
Pri urejanju prostora in pripadajoče infrastrukture je treba upoštevati naslednje usmeritve za ohranjanje biotske pestrosti ter identitete sosednjega zavarovanega območja:
– omejki in drevesa naj se v čim večji meri ohranjajo;
– priporoča se renaturacija potoka Glinščice, ob čemer se uredijo tudi razlivne površine;
– območje potoka Glinščice naj se zasadi z avtohtono lesno vegetacijo, predvsem dobom in jelšo;
– za hortikulturno ureditev celotnega območja se uporablja avtohtone drevesne in grmovne vrste;
– na travnatih površinah se dopušča postavitev kiparskih izdelkov.
V funkcionalnih enotah F1, F2, F3, F8, F9, F10, F11 in F12 je dopustna postavitev vodometov, pergol in nadstrešnic na funkcionalnih površinah objektov.
Večje tlakovane površine so možne:
– v F1, F2 in F3 med objektoma Oddelka za agronomijo in novim objektom vzhodno (plaza), med novima objektoma na skrajnem vzhodu F1 (plaza) in pred vhodi v posamezne objekte (tudi obstoječe);
– v F8, F9 in F11 med novim objektom Prirodoslovnega muzeja in obstoječim objektom Oddelka za biologijo (trg) ter pred vhodom v obstoječi objekt Botaničnega vrta;
– v F12 kot vhodna ploščad oziroma trg med obema objektoma.
Priporoča se izvedba minimalnih tlakovanih površin na teh lokacijah (predvsem v F8, F9 in F11), razen kjer programsko – funkcionalna zasnova objekta in pripadajoča zunanja ureditev zahtevata večje površine, vendar ne izven obsega predvidenih utrjenih površin.
Vsi glavni dostopi do objektov, primarne pešpoti v zunanjih ureditvah in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Za talne ureditve utrjenih površin so dopustni naslednji materiali: granitne kocke, betonske plošče, betonski tlakovci, pesek, kamen, les in opeka.
Za poti na zelenih površinah so dopustni naslednji materiali: betonski tlakovci, pesek, kamen, les in opeka.
Kanal potoka Glinščice je treba urediti sonaravno in v skladu z določili »Vodnogospodarskih strokovnih podlag za območje urejanja VR3/5, VI 3/3 in VP 3/2« – idejna zasnova, št. Projekta: C-1099 (6 map; Vodnogospodarske strokovne podlage, Hidrološki del, Zadrževalnik Glinščica, Glinščica dolvodno od Brdnikove ulice, Odvodnja po južnem robu doline Glinščice, Odvodnja botaničnega vrta), april 2001, Ljubljana, ki jih je izdelal Vodnogospodarski inštitut – družba za gospodarjenje z vodami, d.o.o.
V konfiguracijo terena, ki se nahaja izven ožjega območja posega, se ob gradnji v zazidalnem načrtu predvidenih objektov in pripadajočih infrastrukturnih objektov in naprav ne posega.
Višinske terenske razlike se lahko premoščajo s travnatimi brežinami z naklonom 1:2 ali s terasasto oblikovanim terenom s škarpami iz naravnih materialov do višine 0,50 m. Kjer to ni možno, je treba teren zvezno modelirati z manjšimi nakloni ob upoštevanju zahtevanega nadvišanja brežin v poplavnem območju.

FUNKCIONALNA ENOTA 1
Kota terena: 297.20 m.n.v.
Maksimalna višina objektov: 10 m do zgornjega roba zaključnega venca objekta.
Poleg možnih posegov naštetih v 7. členu tega odloka so dovoljene še rekonstrukcije obstoječih objektov.
Tipologija pozidave: Novi objekti naj bodo zasnovani z daljšo stranico v smeri S-J, kjer naj postavitev lamelnih objektov predstavlja prehod narave od poskusnih polj skozi objekte do brega Glinščice. Povezave med objekti se zato izvedejo nad pritlično etažo in so v celoti steklene.
Za horizontalne gabarite velja toleranca 0,5 m na vsako stran.
Zunanja ureditev: Ohranijo naj se večja drevesa, razen tam, kjer zaradi novogradnje to ni možno. V čim večji meri naj se ohranjajo travnate površine, priporočena je izvedba novih tlakovanih površin v minimalnem obsegu. Možna je izvedba plaze med objektoma Oddelka za agronomijo in novima objektoma na skrajnem vzhodu funkcionalne enote. V atrijih med objekti je možno urediti zelene površine za izobraževalne namene posameznih oddelkov. Zasnova zunanje ureditve mora zagotavljati nemotene učne procese in delo zaposlenih v objektih. Priporočena je uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
 
FUNKCIONALNA ENOTA 2
Kota terena: 296.50 m.n.v.
Maksimalna višina objektov: 4 m do zgornjega roba zaključnega venca objekta.
Poleg možnih posegov naštetih v 7. členu tega odloka so dovoljene še rekonstrukcije obstoječih objektov in nadomestne gradnje.
Tipologija pozidave: Novi objekti naj bodo gospodarski objekti paviljonskega tipa in rastlinjaki za potrebe BF. Za horizontalne gabarite velja toleranca 0,5 m na vsako stran.
 
FUNKCIONALNA ENOTA 3
Kota terena: 296.20 m.n.v.
Maksimalna višina objekta: 10 m do zgornjega roba zaključnega venca objekta.
Poleg možnih posegov naštetih v 7. členu tega odloka je dovoljena še rekonstrukcija obstoječega objekta.
Tipologija pozidave: Novi objekt naj bo paviljonskega tipa, namenjen garažni hiši in potrebam šolstva. Za horizontalne gabarite velja toleranca 0,5 m na vsako stran.
Zunanja ureditev: Ohranijo naj se večja drevesa, razen tam, kjer zaradi novogradnje to ni možno V čim večji meri naj se ohranjajo travnate površine, priporočena je izvedba novih tlakovanih površin v minimalnem obsegu ter uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
 
FUNKCIONALNA ENOTA 4
Zunanja ureditev: V to enoto so umeščena poskusna polja, namenjena izključno za izobraževalno-raziskovalne namene BF.
 
FUNKCIONALNA ENOTA 5
Zunanja ureditev: Ohranja se obstoječi drevesni sestoj, v čim večji meri se ohranjajo travnate površine, priporočena je uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
 
FUNKCIONALNA ENOTA 6
Zunanja ureditev: v 10 m varovalni pas od zgornje kote brežine se z gradnjo ne posega, obvezna uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst, brežine se delno renaturira in tehnično obdela skladno z določili »Vodnogospodarskih strokovnih podlag za območje urejanja VR3/5, VI 3/3 in VP 3/2« – idejna zasnova, št. Projekta: C-1099 (6 map; Vodnogospodarske strokovne podlage, Hidrološki del, Zadrževalnik Glinščica, Glinščica dolvodno od Brdnikove ulice, Odvodnja po južnem robu doline Glinščice, Odvodnja botaničnega vrta), april 2001, Ljubljana, ki jih je izdelal Vodnogospodarski inštitut – družba za gospodarjenje z vodami, d.o.o.
Možna je postavitev manjših lesenih pomolov ob razširitvah Glinščice. Predvidena sta dva nova manjša mosta za pešce, lesene konstrukcije širine 1,20 m.
 
FUNKCIONALNA ENOTA 7
Zunanja ureditev: predvidena je gradnja novega zadrževalnika padavinskih voda ter izvedba tlakovanih površin (pešpoti in kolesarske steze) v minimalnem obsegu. Ohranja se obstoječo drevesno vegetacijo, pri novih ureditvah je obvezna uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst, sanira in ohranja se gozdni rob. Zelene površine so namenjene izobraževalnim namenom BF in rekreaciji. Drugi posegi niso dovoljeni.
 
FUNKCIONALNA ENOTA 8
Kota terena: 297.00 m.n.v.
Maksimalna višina objekta: 10 m do zgornjega roba zaključnega venca objekta.
Poleg možnih posegov naštetih v 7. členu tega odloka je dovoljena še rekonstrukcija obstoječega objekta.
Zunanja ureditev: Ohranijo naj se večja drevesa, v čim večji meri naj se ohranjajo travnate površine, priporočena je izvedba novih tlakovanih površin v minimalnem obsegu ter uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Možna je izvedba trga severno od obstoječega objekta Oddelka za biologijo.
 
FUNKCIONALNA ENOTA 9
Kota terena: 298.20 m.n.v.
Maksimalna višina objekta: 10 m do zgornjega roba zaključnega venca objekta.
Za horizontalne gabarite velja toleranca 0,5 m na vsako stran.
Zunanja ureditev: Ohranijo naj se večja drevesa, razen tam, kjer zaradi novogradnje to ni možno V čim večji meri naj se ohranjajo travnate površine, priporočena je izvedba novih tlakovanih površin v minimalnem obsegu ter uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Možna je izvedba trga južno od predvidenega objekta Prirodoslovnega muzeja.
 
FUNKCIONALNA ENOTA 10
Kota terena: 301.00 m.n.v.
Maksimalna višina objekta: 4 m do zgornjega roba zaključnega venca objekta.
Za horizontalne gabarite velja toleranca 0,5 m na vsako stran.
Zunanja ureditev: Ohranijo naj se večja drevesa, razen tam, kjer zaradi novogradnje to ni možno. Priporočena je uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Preuči naj se možnost saditve dreves na zgornji ploščadi parkirišča (v koritih, jaških, členitvi objekta ipd.) in ob dovozni poti.
 
FUNKCIONALNA ENOTA 11
Kota terena: 298.00 m.n.v.
Maksimalna višina objekta: 8 m do zgornjega roba zaključnega venca objekta.
Poleg možnih posegov naštetih v 7. členu tega odloka je dovoljena še rekonstrukcija obstoječega objekta.
Za horizontalne gabarite velja toleranca 0.5 m na vsako stran.
Zunanja ureditev: Krčenje obstoječega gozdnega sestoja v severnem delu ni dopustno, razen tam, kjer zaradi novogradnje to ni možno. Ohranja in sanira naj se gozdni rob. V južnem delu naj se ohranijo večja drevesa, razen tam, kjer zaradi novogradnje to ni možno V čim večji meri naj se ohranjajo travnate površine, priporočena je izvedba novih tlakovanih površin v minimalnem obsegu in uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Možna je izvedba trga vzhodno od vhoda v Botanični vrt.
 
FUNKCIONALNA ENOTA 12
Kota terena: 297.20 m.n.v.
Maksimalna višina objektov: 16 m do zgornjega roba zaključnega venca objekta.
Tipologija pozidave: Nova objekta naj bosta zasnovana z daljšo stranico v smeri V-Z. Povezave med objektoma naj se izvedejo nad pritlično etažo in so v celoti steklene. Za horizontalne gabarite velja toleranca 0.5 m na vsako stran. Arhitekturna rešitev novih objektov se pridobi z javnim urbanistično arhitekturnim natečajem.
Zunanja ureditev: Ohranijo naj se večja drevesa, razen tam, kjer zaradi novogradnje to ni možno V čim večji meri naj se ohranjajo travnate površine, priporočena je izvedba novih tlakovanih površin v minimalnem obsegu in uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Možna je izvedba trga med obema novima objektoma. V atrijih med objekti je možno urediti zelene površine za izobraževalne namene posameznih oddelkov. Zasnova zunanje ureditve mora zagotavljati nemotene učne procese in delo zaposlenih v objektih.

Obodne ceste in križišča
Obravnavano območje se na severni strani navezuje na Večno pot (C6) in na vzhodni strani na Jamnikarjevo ulico (C1). Večna pot se rekonstruira na potezi med parkiriščem ob živalskem vrtu in obstoječim javnim parkiriščem (C7) ob priključku dovozne ceste ob vodnem kanalu. Jamnikarjeva ulica se ohrani v obstoječih gabaritih. Rekonstrukcija Večne poti obsega razširitev vozišča, gradnjo pločnikov, priključkov in ureditev križišč.

Normalni profil Večne poti:
– vozišče                2 x 3,50 m
– hodnik                 2 x 2,00 m
– skupaj                    11,00 m

Vzdolž parkirišča ob živalskem vrtu se uredi hodnik za pešce le na severni strani. Na južni strani se zagotovi dostop do avtobusnega postajališča.
Rekonstrukcija priključkov na Večni poti:
– obstoječ priključek dovozne poti ob vodnem kanalu se rekonstruira v trikrako semaforizirano križišče s pasom za leve zavijalce;
– obstoječ priključek parkirišča ob živalskem vrtu se rekonstruira v polno štirikrako semaforizirano križišče s pasom za leve zavijalce, ob križišču se obojestransko uredi avtobusno postajališče za avtobuse mestnega potniškega prometa z minimalno širino perona je 2,50 m in hodnika 2 m.

Normalni profil Večne poti na mestu pasov za zavijalce:
– vozišče                2 x 3,50 m
– zavijalni pas          1 x 3.00 m
– hodnik                 2 x 2,00 m
– skupaj                    14.00 m

Križišči se lahko uredita tudi kot krožišči z dvema voznima pasovoma in zunanjim premerom minimalno 25–30 m. Trasa Večne poti se premakne proti zahodu, tako da krožišče na mestu priključka dovozne poti ob vodnem kanalu ne posega v območje živalskega vrta.

Notranje prometne površine
Obstoječe notranje prometne površine se rekonstruirajo in dopolnijo.
Obstoječe prometne površine v funkcionalni enoti F1 se rekonstruirajo. Ob dovozni cesti C2 se uredijo pasovi za vzporedno in pravokotno parkiranje. Med funkcionalnima enotama F1 in F12 se uredita povezovalni poti, ob južnem delu funkcionalne enote F5 intervencijska pot in poljska pot (C4).
Obstoječa dovozna pot (C7) ob vodnem kanalu se podaljša preko Glinščice do jugovzhodnega vogala funkcionalne enote F12. Ohranja se obstoječ normalni profil. Na južni strani parkirne hiše (F10) se uredi dovozna cesta (C5), ki povezuje dovozno pot ob vodnem kanalu C7 in Večno pot. Preko dovozne ceste (C5) se uredijo dovozi do parkirne hiše.

Normalni profil dovozne ceste C5:
– vozišče                2 x 3,00 m
– kolesarska steza*      1 x 3,00 m
– hodnik                 1 x 2,00 m
– skupaj                    11,00 m
* kot podaljšek kolesarske poti

Pešpoti preko obravnavanega območja so minimalne širine 2 m. Dvosmerne kolesarske steze so minimalne širine 3 m.

Mirujoči promet
Za normalno funkcioniranje območja je treba zagotoviti 1167 parkirnih mest. Za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne objekte mora investitor zagotoviti normativno število parkirnih mest.
Med parkirna mesta so zaradi možne souporabe šteta tudi parkirna mesta, ki pripadajo živalskemu vrtu (200 PM). Parkirna mesta se zagotavljajo na nivoju terena in v parkirni hiši (F10, F3, F12), ki so locirane ob živalskem vrtu južno od Večne poti (C6), na zaključku Jamnikarjeve (C1) in pod objekti v funkcionalni enoti F12 (C7). Površine za mirujoči promet se zagotavljajo ob Večni poti; obstoječe javno parkirišče (C7) 46 PM in načrtovana parkirna hiša (F10) 322 PM, parkirišče ob živalskem vrtu 200 PM, parkirna mesta vzdolž dovozne poti ob vodnem kanalu (C7) 69 PM, načrtovano parkirišče ob Funkcionalni enoti F 12 (C7) 242 PM, ob obstoječih objektih oddelkov za agronomijo in krajinsko arhitekturo ob vzhodnem delu območja 184 PM, načrtovanem parkirišču ob Jamnikarjevi ulici 31 PM in vzdolž Jamnikarjeve ulice 24 PM.
Pri umeščanju parkirnih mest v prostor je treba zagotoviti tudi ustrezno število parkirnih mest za invalide. Parkirna mesta znotraj obravnavanega območja imajo lahko urejeno kontrolo dovoza.

Idejna višinska regulacija
Višinska regulacija v območju urejanja VI 3/3 se prilagaja obstoječemu terenu. Zaradi poplavne ogroženosti obravnavanega območja je v okviru območja predvideno zadrževanje dela padavinskih voda v zadrževalnikih in gradnja obvodnih nasipov oziroma zidov višine cca 70 cm nad obstoječo koto brega Glinščice. Izvedba visokovodnih nasipov zagotavlja prevajanje visokih vod, zadrževalniki pa zagotavljajo zadrževanje vod iz obravnavanega območja v času povišanega vodostaja, ko gravitacijska odvodnja ni mogoča.

Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– vsi objekti znotraj območja urejanja morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.

Kanalizacijsko omrežje
Odvajanje odpadne komunalne vode
Za odvajanje odpadne komunalne vode iz novopredvidenih objektov je treba dograditi kanalizacijsko omrežje in zgraditi nove kanale za komunalno odpadno vodo v skladu s programsko rešitvijo JP Vodovod – Kanalizacija, št. 2911K.
Priključitev objektov je možna z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališča. Ostale pogoje priključevanja določi upravljavec kanalizacijskega omrežja.
Dolgoročno je na obravnavanem območju predvidena izgradnja povezovalnega kanala iz območja Smodinovca do obstoječega kanala po levem bregu Glinščice po študiji št. 2486K, 1773V – Razvojna cona Brdo, oskrba z vodo ter odvod odpadnih in padavinskih vod, JP Vodovod – Kanalizacija, februar 1996.
 
Odvajanje odpadne padavinske vode
Območje VI 3/3 je poplavno ogroženo in predstavlja inundacijske (poplavne) površine Glinščice. V letu 2001 so bile izdelane Vodnogospodarske strokovne podlage za območje urejanja VR3/5, VI 3/3 in VP 3/2 – idejna zasnova, št. Projekta: C-1099 (6 map; Vodnogospodarske strokovne podlage, Hidrološki del, Zadrževalnik Glinščica, Glinščica dolvodno od Brdnikove ulice, Odvodnja po južnem robu doline Glinščice, Odvodnja botaničnega vrta), april 2001, Ljubljana, ki jih je izdelal Vodnogospodarski inštitut – družba za gospodarjenje z vodami, d.o.o. in ki obravnavajo poplavno varnost širšega obravnavanega območja. V skladu s študijo je pred začetkom gradbenih del na območju VI 3/3 potrebno obvezno rešiti problematiko visokih voda Glinščice (zaradi že izvedene urbanizacije območja) z izgradnjo suhega zadrževalnika gorvodno od Brdnikove ulice. Ureditve Glinščice, ki se nahajajo v obravnavanem območju, so:
– dvig levega in desnega brega (v istem naklonu brežine) Glinščice za 60-70 cm, na delu ob Oddelku za biologijo na levem bregu se izvede obrežni zid višine 70 cm. Poti ob Glinščici se zato ustrezno tlorisno odmaknejo od osi Glinščice ter niveletno dvignejo nad obstoječi teren za prej omenjenih 60-70 cm. Vse dostope na te poti se ustrezno niveletno prilagodi;
– deviacija Rožniškega potoka, ki se ga po prečkanju Večne poti deviira ob severnem robu kolesarske steze (bivše nemške železnice) do izliva v Glinščico.
Znotraj obravnavanega območja je potrebno čim več padavinskih vod iz območja zadrževati na mestu nastanka. Za zadrževanje padavinske vode se izvedejo naslednje ureditve:
– zadrževanje vod celotnega (jugo)zahodnega dela območja F 12 je predvideno izven območja VI 3/3, prek POT-i na območju druge faze zadrževalnega bazena po Vodnogospodarskih strokovnih podlagah za območje urejanja VR3/5, VI 3/3 in VP 3/2 – idejna zasnova, št. Projekta: C-1099 (6 map; Vodnogospodarske strokovne podlage, Hidrološki del, Zadrževalnik Glinščica, Glinščica dolvodno od Brdnikove ulice, Odvodnja po južnem robu doline Glinščice, Odvodnja botaničnega vrta), april 2001, Ljubljana, ki jih je izdelal Vodnogospodarski inštitut – družba za gospodarjenje z vodami, d.o.o (I. faza tega zadrževalnika je namenjena zadrževanju vode z območja Tehnološkega parka Brdo). Maksimalna kapaciteta druge faze zadrževalnika je 12260 m3. Vse padavinske vode iz strešin in povoznih in manipulacijskih površin se prek sistema kanalov za padavinsko odpadno vodo vodi tako, da se zberejo v skrajnem zahodnem delu območja in se po prečkanju POT-i stekajo v omenjeni zadrževalnik.
– zadrževanje vode iz območij F 10 in F 11 se uredi na levem bregu Glinščice dolvodno od Oddelka za biologijo v območju F 7. Vse padavinske vode iz strešin in povoznih in manipulacijskih površin se prek sistema kanalov za padavinsko odpadno vodo vodi tako, da se zberejo na severnem delu zadrževalnika in se stekajo v omenjeni zadrževalnik.
Zadrževalnika se izvedeta kot poglobitev površine z urejenim odtokom v skladu s hidravličnimi razmerami v Glinščici oziroma zbirnem jarku, pri Glinščici praviloma za 20-letno povratno dobo. Tlakovanje parkirišča se izvede prepustno za padavine, na ta način se čim manjši del padavinske vode odvaja v odvodnik, posledično to pomeni manjše potrebne zadrževalne površine. Zadrževalne površine se uporabi večnamensko (rekreacija, zelene površine, reliefno oblikovanje, sonaravno oblikovanje obrežja vodotoka). V primeru večjih niveletnih razlik med posameznimi zadrževalniki vod in Glinščico oziroma zbirnim jarkom ter kanali, ki dovajajo vodo v zadrževalnike, se za odvajanje padavinske vode uporabi podzemna črpališča.
Odvajanje odpadne padavinske vode z območja F 1 (Biotehniška fakulteta in novi objekti, namenjeni širitvi BF), se izvede s priključitvijo na obstoječi padavinski kanal, ki poteka po glavni dostopni cesto znotraj tega območja in se po prečkanju Jamnikarjeve ulice izteka v Glinščico. Na ta kanal se priključi tudi padavinsko vodo iz območja F 3.
Odvajanje odpadne padavinske vode iz območja C3 se izvede neposredno v Glinščico.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih kanalov (z nastavki priključkov), mora biti izvršen preizkus vodotesnosti. Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničnimi pogoji.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene, vnetljive ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) ter po Uredbah za posamezne dejavnosti.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda (Uradni list SRS, št. 11/87, sprem. 21/03). Upoštevati je treba Pravilnik Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema (navodilo za delo št. ND 04.02/2).

Vodovodno omrežje
Za priključevanje objektov na vodovodno omrežje in zagotavljanje ustrezne požarne varnosti je treba zgraditi nove vodovode v skladu s programsko rešitvijo JP Vodovod – Kanalizacija, št. 2249V.
Vse vodovode se opremi s hidranti praviloma nadzemne izvedbe. Pri tem se upošteva ustrezna zakonska določila in predpise.
Novopredvideni objekti se priključijo na obstoječe in novo vodovodno omrežje. Vodomerne jaške se izvede v objektih ali na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta. Ostale pogoje priključevanja določi upravljavec vodovodnega omrežja.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji. Obstoječi vodovodi, ki jim je potekla amortizacijska doba, bodo obnovljeni.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki ter Odlok o oskrbi z vodo na območju ljubljanskih občin. Upoštevati je treba Pravilnik javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih naprav (navodilo za delo ND 04.01/2).

Plinovodno omrežje
Območje urejanja VI 3/3 se nahaja na vplivnem področju oskrbe z zemeljskim plinom za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave tople sanitarne vode, kuhanja in tehnologije.
Zaradi gradnje objektov v območju F 12 je treba obstoječi srednjetlačni plinovod na območju prestaviti po južnem in zahodnem obodu območja objektov za visokošolsko in raziskovalne dejavnosti. Hkrati je treba urediti novo navezavo obstoječega plinovoda za oskrbo območij F 8, F 9 in F 11 na prestavljeni srednjetlačni plinovod po severni strani območja F 12. Na ta plinovod se priključi tudi objekte iz območja F 12.
Zaradi gradnje novih objektov v območju F 1 je treba prestaviti obstoječi nizkotlačni priključni plinovod, ki poteka severno od Biotehniške fakultete in novih objektov, namenjenih širitvi BF.
Priključke se izvede iz obstoječega plinovoda ter zaključi s fasadno plinsko omarico in glavno požarno pipo na fasadi objekta.
Pri načrtovanju novopredvidenih objektov in spremljajočih komunalnih vodov v obravnavanem območju je potrebno upoštevati obstoječe plinovodno omrežje v smislu zaščite plinovodov v primeru večjih izkopov oziroma drugih posegov.
Projektiranje in gradnjo plinovodnih priključkov bo potrebno izvesti v skladu s predhodnimi pogoji in soglasji upravljavca plinovodnega omrežja.

Elektroenergetsko omrežje
Objekte na severni strani Glinščice v območjih F 8, F 9, F 10 in F 11 se priključi na obstoječi VN podzemni kabel, ki poteka od Večne poti prek Glinščice. Zaradi gradnje Prirodoslovnega muzeja v območju F 9 je treba del tega podzemnega kabla prestaviti. Glede na predvidene kapacitete bo potrebno za Prirodoslovni muzej izvesti novo TP v sklopu objekta.
Objekte v območju F 1 se priključi na obstoječi VN podzemni kabel iz smeri Jamnikarjeve ulice. Zaradi gradnje novih objektov je treba podzemni kabel delno prestaviti. Zaradi kapacitet novih objektov se izvede novo TP v sklopu enega izmed novih objektov.
Objekte v območju F 12 se priključi na novo VN vejo, ki bo za priključitev območja Tehnološkega parka potekala od RTP Vič do RTP Kozarje. Na to vejo se izvede priključitev na Cesti na Brdo, nadalje pa podzemni kabel poteka na zunanji strani območja POT-i do objektov v območju F 12. Glede na potrebne kapacitete se izvede eno ali več samostojnih TP v sklopu novih objektov.
Pri postavitvi TP je treba upoštevati zakonska določila, TP pa se locira v servisne dele objektov, ob prostore za odpadke, dovoz, kurilnice itd. V nobenem primeru se TP ne sme nahajati v neposredni bližini prostora, v katerem se dalj časa zadržujejo ljudje. Pri postavitvi transformatorske postaje in vodenju kabelske trase je treba upoštevati določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
Priključitev predvidenih TP in objektov se izvede po pogojih upravljavca elektroenergetskega omrežja.
Zaradi gradnje novih objektov v območju F 12 je treba obstoječi VN nadzemni vod delno pokabliti. Pokablitev se izvede skladno z ostalimi trasami VN vodov.
Vse nove trase elektroenergetskih povezav se izvedejo kot kabelske kanalizacije z obbetoniranimi cevmi in vlečnimi jaški ustreznih dimenzij.

Telekomunikacijsko omrežje
Nove objekte na območju Biotehniške fakultete se priključi na obstoječe omrežje.
Zaradi gradnje zadrževalnika na levem bregu Glinščice v območju F 7 je treba prestaviti del obstoječega telekomunikacijskega.
Obstoječe TK omrežje je treba glede na pozidavo ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Eventualno potrebno zaščito ali prestavitev obstoječega TK omrežja nosi investitor gradnje na določenem območju.
Priključitev objektov se izvede po pogojih upravljavca telekomunikacijskega omrežja. Celotno telekomunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s kabelsko kanalizacijo.
V primeru večjih potreb po TK priključkih je treba povečati obstoječe kapacitete TK omrežja, kar zajema povečavo obstoječih tras kabelske kanalizacije na nekaterih mestih v skladu s projektnimi rešitvami priključitve na TK omrežje.
Ob gradnji telekomunikacijskega omrežja oziroma komunalnem urejanju območja je treba zagotoviti tudi določitev tras in vgradnjo optičnega kabla za potrebe prenosa zvoka, slike in podatkov.

Javna razsvetljava
Vse javne povozne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo. Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski in odobreni elementi, kar omogoča enostavno vzdrževanje.
Razsvetljava mora ustrezati zahtevam podanim v priporočilih SDR PR 5/2 ter smernicam glede varovanja okolja v smislu preprečevanja vsiljene svetlobe.

Varstvo pred hrupom
Območje VI 3/3 bo po sprejemu zazidalnega načrta sodilo v II. stopnjo varstva pred hrupom, razen severnega dela, ki leži v območju krajinskega parka (I. stopnja).
Ukrepi za varstvo pred hrupom:
– V primeru, da se bo gradnja izvajala v bližini obstoječih objektov, je potrebno gradbišče omejiti s protihrupno pregrado. V času gradnje je potrebno izvesti meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju in kolikor bi meritve pokazale prekoračitev mejnih ravni hrupa, predvideti dodatne ukrepe za zmanjšanje ravni hrupa iz gradbišča.
– Med izvajanjem gradbenih del je treba upoštevati omejitve predpisa o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.

Varstvo zraka
Ukrepi za varstvo zraka:
– V času gradnje je potrebno prašenje zaradi transporta omiliti z omejitvijo hitrosti tovornih vozil skozi naselje in pokrivanjem tovora.
– Gradbišče je potrebno omejiti s protiprašno zaveso.
– Vse novozgrajene objekte je treba obvezno priključiti na plinovodno omrežje. Pri obnovi ali predelavi obstoječih objektov, ki niso priključeni na plinovodno omrežje, je treba zagotoviti možnost uporabe plina za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave tople sanitarne vode, kuhanja in tehnologije. Prezračevanje objektov je potrebno speljati nad strehe objektov.

Varstvo površinske in podzemne vode
Območje VI 3/3 in njegova okolica sega v poplavno območje Glinščice, kjer so poplave 5 do 10-letne pogostosti. Z levega brega se v Glinščico stekata še dva manjša potoka (Potok z Rakovnika in Mošenik). Na severnem delu med Glinščico in Večno potjo je površje zamočvirjeno. Viseča podtalnica se zadržuje v prepustnih peščenih in prodnatih plasteh in se nahaja na globini do 1 m pod površino terena. Južno od Glinščice je nivo talne vode 0,75 –1,0 m pod površjem terena. Območje urejanja VI 3/3 ne leži na varstvenem območju vodnega vira.
Ukrepi za varstvo površinske in podzemne vode:
– Pred začetkom gradnje na območju VI 3/3 je potrebno obvezno rešiti problematiko visokih voda Glinščice zaradi že izvedene urbanizacije območja in zgraditi suhi zadrževalnik gorvodno od Brdnikove ulice.
– Suhi zadrževalnik (VK3) za odvajanje padavinske vode iz območja F12 je potrebno zgraditi pred začetkom gradnje objektov.
– Z vidika poplavne varnosti je potrebno ohraniti ob vodotokih čim večje nepozidane površine. Gradnja objektov in infrastrukture naj ne posega v 10 m pas vzdolž vodotokov na obeh straneh brežin.
– Strokovne podlage za ureditev površinskih vodotokov in odvodnjavanja za območja urejanja VR 3/5, VI 3/3 in VP 3/2 (Vodno gospodarski institut, april 2001) predstavljajo idejno zasnovo. Izdelati je potrebno podrobno hidrološko hidravlično študijo razmer, ki bo vključevala celoten predviden poseg in upoštevala zmanjšanje retencijskih površin zaradi pozidave.
– Na območju urejanja VI 3/3 je potrebno predvideti čim večji obseg retencijskih površin za padavinsko vodo.
– Odtoki površinskih odpadnih vod s parkirišč morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj. Lovilci olj morajo biti varni proti morebitnimi preplavitvami območja.
– V sklopu ureditve odvajanja visokih vod Glinščice naj se ta renaturira z možnostjo poraščanja bregov in neutrjenim dnom. Brežine je smiselno zatraviti in zasaditi z avtohtono vegetacijo.
– Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. V času gradnje je potrebno vizualno spremljati kalnost Glinščice in Gradaščice in prilagoditi dinamiko izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju.
– Celotno območje ima visoko podtalno vodo. Izkop gradbene jame je potrebno izvajati v sušnem obdobju. Če bo v času izkopov gradbenih jam potrebno črpati talno vodo, je zaradi kaljenja ni dovoljeno odvajati neposredno v Glinščico.
– Na gradbišču je dovoljeno skladiščiti le nujno potrebno količino nevarnih snovi v originalni embalaži na zato primerno urejenih skladiščnih površinah, z nadzorovanim dostopom in z neprepustno lovilno posodo.
– Direkten izliv požarnih vod v javno kanalizacijo ali vodotok ni primeren. S projektom je potrebno definirati način zajema izrabljenih požarnih vod.
– Kvaliteta odpadne vode iz objektov pred iztokom v javno kanalizacijo mora ustrezati predpisanim mejnim vrednostim.
Po določilih Odloka o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS, št. 13/1988) se obravnavano območje nahaja izven območij varstvenih pasov vodnih virov mesta Ljubljane.

Varstvo tal
Ukrepi za varstvo tal:
– Izvajalec gradbenih del mora pred začetkom gradnje izdelati projekt ureditve gradbišča za zaščito tal in podtalnice, iz katerega bodo razvidne pozicije gradbiščne ograje, transportnih poti, sanitarij in garderob, skladišč in deponij materiala ter popis gradbene mehanizacije. Vsebovati mora podatke o komunalnih priključkih, načinu črpanja podtalne vode iz območja izkopa, načinu pred zaščito dodatnih dinamičnih pojavov, predvidenem ravnanju z odpadki, ki bodo nastajali na območju gradbišča in o predvidenih vrstah in količinah ter načinu skladiščenja nevarnih snovi oziroma kemikalij, ki se bodo nahajale na območju gradbišča, prav tako tudi sredstvih za nevtralizacijo naftnih derivatov.
– Če se bodo v objektih za potrebe učnih procesov in vzdrževanja objekta skladiščile nevarne snovi, jih je treba skladiščiti v skladu z veljavnimi predpisi o skladiščenju.
– Površine, ki bodo v času gradnje razgaljene, je treba ponovno zatraviti oziroma zasaditi v skladu z določili tega odloka.

Ravnanje z odpadki
Ukrepi glede ravnanja z odpadki:
– Za zbiranje in prevzem odpadkov, urejenost zbirnih in odjemnih mest ter dostopnost komunalnim vozilom je potrebno v območju urediti ustrezno in zadostno število zbirnih in prevzemnih mest v skladu z veljavnimi predpisi.
– Zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke morajo biti na funkcionalnem zemljišču povzročitelja, prometno dostopna, locirana v objektu ali na tlakovani površini, zaščiteni z nadstrešnico, ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in z odtokom z lovilcem olj in maščob.
– Na zelenih površinah se umestijo koši za smeti kot del urbane opreme parka.

Narava in naravne vrednote
Severni del območja urejanja VI 3/3 na levem bregu Glinščice sodi v Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Ukrepi za varstvo narave in naravnih vrednot:
– Za izvedbo zazidalnega načrta so predvideni posegi na območju krajinskega parka. Pri tem je potrebno upoštevati pogoje pristojnega Zavoda za varstvo narave.
– Na območju urejanja VI 3/3 in njegovo širšo okolico je potrebno preveriti migracijske poti dvoživk. Rezultate je potrebno upoštevati pri projektiranju cestnih povezav na širšem območju.
– Pred izvedbo večjih posegov v Glinščici je potrebno v njej izloviti ribe in jih preseliti gorvodno.
– Pri izvajanju gradbenih del naj se v celoti ohranja obstoječa zarast na območju obdelave. Odstrani naj se le zarast, ki neposredno ovira potek gradbenih del.
– V neokrnjeno naravo naj se ne posega. Če je zaradi gradnje novih infrastrukturnih povezav to nujno potrebno, naj se predvidi čim ožji gradbiščni pas, prizadeta območja je potrebno renaturirati z avtohtono vegetacijo.
– Območje, kjer se nahaja habitatni tip močvirna črna jelševja (zahodni rob obravnavanega območja na levem bregu Glinščice), je potrebno ohraniti neokrnjeno.

Splošne določbe
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti izdelana strokovna požarnostna ocena.
 
Intervencijske poti in površine
Okoli načrtovanih objektov je treba zagotoviti krožno intervencijsko pot.
Vse vozne površine morajo biti dimenzionirane na 9 t osnega pritiska, oddaljene so lahko 3–9 m od objekta, širine 5 m in s 3,5 m višino pasaže, če je pot izvedena pod objektom. Del zelenih površin ob intervencijskih poteh se lahko nameni zagotovitvi ustreznih radijev urgentnih poti v izvedbi, ki dopušča ozelenitev teh površin. Zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti so lahko izvedene kot nizke grmovnice. Drevje je lahko zasajeno 2 m stran od intervencijske poti.
 
Hidrantno omrežje
Zgrajeno mora biti protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Hidranti se nahajajo na obstoječem in predvidenem vodovodnem omrežju na celotnem območju VI 3/3 tako, da je zagotovljena možnost uporabe požarne vode iz javnega vodovodnega in hidrantnega omrežja.

Za višinsko regulacijo terena velja toleranca 0,5 m.
Vse ureditve komunalne, energetske in vodne infrastrukture, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri realizaciji zazidalnega načrta so za komunalne, energetske in vodne objekte, vode in naprave dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, tras, lokacij, višin, globin in dimenzij ter tehnologije gradnje, določenih s tem zazidalnim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju komunalnih, energetskih, vodnogospodarskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s komunalno in energetsko-tehničnega, vodnogospodarskega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, določene s tem zazidalnim načrtom. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Zazidalni načrt se lahko izvaja fazno po funkcionalnih enotah in znotraj funkcionalne enote. Zaključeno fazo predstavljajo objekti z zunanjo ureditvijo ter prometno in komunalno infrastrukturo.

Za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne posege je potrebno izdelati strokovno gradivo in izris iz zazidalnega načrta. Strokovno gradivo mora vsebovati podrobna določila glede namembnosti in gabaritov objektov, idejne zasnove objektov, zunanje ureditve, priključitev objektov na javno komunalno omrežje po pogojih upravljalcev komunalnih vodov, komunalnih vodov in prometne infrastrukture, geotehnično poročilo, poročilo oziroma mnenje o vplivih na okolje, požarno študijo in klasifikacijo odpadkov skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00 in 20/01) in druge elemente, ki jih določa ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 in 47/04).

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:
– Odlok o ureditvenem načrtu za del območja urejanja VI 3/3 Biotehniška fakulteta in VR 3/5 Biocenter – del (Uradni list SRS, št. 28/87) v delu, ki se nanaša na območje urejanja VI 3/3,
– Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 49/96, 63/99 in 98/99) v delu, ki se nanaša na območje urejanja VI 3/3.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Vič-Rudnik,
– Četrtni skupnosti Rožnik.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.