Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva je na podlagi 47. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63/04) dne 25. 10. 2004 sprejela
M E R I L A
za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina)
Ta akt določa področja, merila in postopke za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela (zunanja evalvacija).
V tem aktu se za visokošolski zavod šteje tudi visokošolski zavod, ki je članica univerze.
Pri zunanji evalvaciji se smiselno uporabljajo tudi Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list Republike Slovenije, št. 101/04).
2. člen
(Naloge Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva)
Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva (v nadaljevanju: NKKVŠ) uporablja ta akt pri:
– sodelovanju pri načrtovanju nacionalne visokošolske politike,
– skrbi za delovanje sistema za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokega šolstva,
– vodenju zunanjih evalvacijskih postopkov in pripravi strokovnih podlag zanje,
– pripravi predloga nabora strokovnjakov za kakovost,
– imenovanju komisij za zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ali strokovnega dela,
– sodelovanju z visokošolskimi zavodi in spodbujanju izvajanja samoevalvacij,
– sodelovanju z institucijami ali organi za zunanjo evalvacijo visokega šolstva iz tujine,
– organiziranju usposabljanja zunanjih evalvacijskih komisij in samoevalvacijskih skupin visokošolskih zavodov,
– pridobivanju in analiziranju poročil o samoevalvacijah visokošolskih zavodov,
– oblikovanju mnenj, pripravi in objavljanju poročil o zunanjih evalvacijah,
– posredovanju ugotovitev iz samoevalvacijskih in zunanjih evalvacijskih poročil Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo, Strokovnemu svetu za poklicno in strokovno izobraževanje, in ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo.
Ta akt se lahko smiselno uporablja tudi za zunanje evalvacije v višjem strokovnem izobraževanju ter za notranjo evalvacijo visokošolskih zavodov.
Ta akt se uporablja tudi za zunanjo evalvacijo tujih visokošolskih zavodov, ki delujejo v Republiki Sloveniji in za tuje visokošolske zavode zunaj ozemlja Republike Slovenije, če zaprosijo za zunanjo evalvacijo in jo financirajo.
II. MERILA ZA ZUNANJO EVALVACIJO VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
3. člen
(Področja ocenjevanja)
Pri zunanji evalvaciji visokošolskega zavoda se ocenjujejo:
– strategija, organiziranost in vodenje zavoda, urejenost evidenc ter skrb za kakovost,
– izobraževanje – študijska dejavnost,
– znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost,
– visokošolski učitelji in sodelavci, znanstveni delavci in sodelavci,
– upravni in strokovno-tehnični delavci,
– študenti v visokošolskem zavodu,
– prostori, oprema za izobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnost, knjižnica,
– financiranje izobraževalne/študijske, znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti,
– sodelovanje z družbenim okoljem na regionalni, državni in mednarodni ravni.
4. člen
(Strategija, organiziranost in vodenje zavoda, urejenost evidenc ter skrb za kakovost)
Pri ocenjevanju strategije, organiziranosti in vodenja zavoda, urejenosti evidenc ter skrbi za kakovosti se uporabljajo naslednja merila:
1. Visokošolski zavod ima javno izraženo poslanstvo, vizijo, strateški načrt in politiko kakovosti, kjer ima jasno definirane svoje izobraževalne in znanstvenoraziskovalne cilje ter načine, kako jih namerava uresničiti.
2. Določene so pristojnosti, pooblastila in odgovornosti zaposlenih. Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci in sodelavci sodelujejo pri oblikovanju procesov učenja in znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti. Študenti sodelujejo pri oblikovanju procesov, ki vplivajo na izobraževanje, in imajo možnost izražanja svojih mnenj.
3. Visokošolski zavod ima usposobljen kader, prostorske zmogljivosti ter zagotovljena finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz strateškega načrta.
4. Visokošolski zavod ima urejene evidence o svoji dejavnosti in vzpostavljen sistem skrbi za kakovost.
5. člen
(Izobraževanje – študijska dejavnost)
Pri ocenjevanju izobraževanja oziroma študijske dejavnosti se uporabljajo naslednja merila:
1. Visokošolski zavod izvaja študijske programe ene ali več stopenj, ki vodijo k znanstvenim ali strokovnim naslovom skladno s postavljenimi cilji ter predvidenimi učnimi dosežki. Določene ima tudi kriterije za podeljevanje znanstvenih in strokovnih naslovov, tako da so primerljivi z nacionalnimi in evropskimi standardi, ter tekoče nadzoruje upoštevanje teh kriterijev.
2. Visokošolski zavod zbira informacije o zanimanju kandidatov za vpis v razpisane študijske programe, organizira anketiranje študentov o izvajanju in kakovosti izvajanja svojih študijskih programov ter zbira informacije o zaposljivosti in nadaljnjem študiju svojih diplomantov.
3. Visokošolski zavod spremlja učne dosežke, prehodnost in dejansko trajanje študija študentov.
4. Za zagotavljanje učnih dosežkov in ciljev visokošolskega zavoda ter njegovih organizacijskih enot ima visokošolski zavod primerna razmerja med številom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, upravnih in strokovno-tehničnih delavcev ter med številom študentov.
6. člen
(Znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost)
Pri ocenjevanju znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti se uporabljajo naslednja merila:
1. Izvajanje znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti visokošolskega zavoda je skladno z njegovim strateškim načrtom in z nacionalnimi ter evropskimi usmeritvami in standardi.
2. Visokošolski zavod zagotavlja, da se sodobna spoznanja znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti uporabljajo pri poučevanju.
3. Visokošolski zavod:
– spodbuja zaposlene, da se ugotovitve znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti redno objavljajo,
– zagotavlja prenos znanja v prakso,
– o vsem tem vodi ustrezno evidenco.
7. člen
(Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci in sodelavci)
Pri ocenjevanju visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev in sodelavcev se uporabljajo naslednja merila:
1. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev in sodelavcev so predpisani in javni. Za visokošolske učitelje in sodelavce so v merilih za napredovanje tako dosežki pri znanstvenoraziskovalnem, umetniškem in strokovnem kot izobraževalnem delu.
2. Visokošolski zavod omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni razvoj visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev in sodelavcev.
3. Visokošolski zavod skrbi za dolgoročno politiko promoviranja in napredovanja mladih visokošolskih sodelavcev.
4. Visokošolski zavod omogoča svojim visokošolskim učiteljem in sodelavcem ter znanstvenim delavcem in sodelavcem dostop do svetovanja pri razvoju kariere.
5. Visokošolski zavod sodeluje pri izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev in sodelavcev v Republiki Sloveniji in tujini, jo omogoča ter spodbuja.
6. Visokošolski učitelji in sodelavci opravljajo tako izobraževalno kot znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno delo. Povezovanje teh dveh dejavnosti je izkazano v merilih za napredovanje in izvolitve v nazive. Delovna obremenitev, namenjena izobraževalnim ter znanstvenoraziskovalnim, umetniškim in strokovnim aktivnostim, je določena.
8. člen
(Upravni in strokovno-tehnični delavci)
Pri ocenjevanju upravnih in strokovno-tehničnih delavcev se uporabljajo naslednja merila:
1. Postopki izbire in napredovanja upravnih in strokovno-tehničnih delavcev so predpisani ter javni.
2. Visokošolski zavod omogoča vsem zaposlenim dostop do vseživljenjskega izobraževanja.
3. Visokošolski zavod omogoča svojim upravnim in strokovno-tehničnim delavcem dostop do svetovanja pri razvoju kariere.
9. člen
(Študenti v visokošolskem zavodu)
Pri ocenjevanju aktivnosti, namenjenih študentom, se uporabljajo naslednja merila:
1. Visokošolski zavod zagotavlja potencialnim in že vpisanim študentom dostop do informacij in do svetovalnih storitev, povezanih s študijem.
2. Visokošolski zavod ima primeren sistem preverjanja in ocenjevanja znanja študentov, tako da študentom omogoča ocenjevanje lastnega napredovanja in doseganja ciljev iz programa.
3. Študenti si med študijem pridobijo splošno usposobljenost, kot: sposobnost učenja, ustvarjalnega reševanja problemov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, analiziranja in sintetiziranja, komunikacijske veščine idr.
4. Visokošolski zavod spodbuja mobilnost študentov.
5. Visokošolski zavod omogoča ustrezno organiziranost študentov in zagotavlja njihovo sodelovanje pri odločanju.
10. člen
(Prostori, oprema za izobraževalno
ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost, knjižnica)
Pri ocenjevanju ustreznosti prostorov, opreme za izobraževalno ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižnice se uporabljajo naslednja merila:
1. Visokošolski zavod ima primerne prostore za uresničevanje svojih ciljev.
2. Visokošolski zavod ima potrebno, sodobno in vzdrževano opremo za izvajanje svoje dejavnosti.
3. Visokošolski zavod omogoča zaposlenim in študentom dostop do informacijsko-komunikacijske tehnologije in jo uporablja tako za potrebe poslovanja kot za izobraževalne ter znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne namene.
4. Prostori za knjižnico so primerni za nemoteno delovanje visokošolskega zavoda ter za uresničevanje postavljenih ciljev. Knjižnica je ustrezno založena s knjižnim gradivom ter znanstveno in strokovno periodiko in je javno dostopna.
5. Število knjižničnega osebja in njihova usposobljenost ustrezajo domačim in evropskim standardom dejavnosti.
6. Visokošolski zavod omogoča zaposlenim in študentom dostop do potrebnih podatkovnih baz.
11. člen
(Financiranje izobraževalne oziroma študijske, znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti)
Pri financiranju izobraževalnih oziroma študijskih, znanstvenoraziskovalnih, umetniških in strokovnih dejavnosti se uporabljajo naslednja merila:
1. Visokošolski zavod ima dolgoročno zagotovljena sredstva za študijsko, znanstvenoraziskovalno, umetniško ali strokovno delo iz različnih virov. Viri so proračunska sredstva, sredstva iz evropskih in drugih mednarodnih sodelovanj ter projektov in sredstva, pridobljena na trgu.
2. Visokošolski zavod načrtuje in razporeja sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstvenoraziskovalno, umetniško ali strokovno delo.
3. Visokošolski zavod sprotno spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe po posameznih dejavnostih.
12. člen
(Sodelovanje z družbenim okoljem)
Pri ocenjevanju sodelovanja z družbenim okoljem na regionalni, državni in mednarodni ravni se uporabljajo naslednja merila:
1. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno uspešno sodelovanje na regionalni, državni in mednarodni ravni. Pospešuje sodelovanje z drugimi visokošolskimi zavodi, s podjetji, organizacijami in strokovnimi združenji ter drugimi pomembnimi zainteresiranimi udeleženci v okolju.
2. Visokošolski zavod izkazuje vključevanje vseh zainteresiranih v svoje aktivnosti, tako na izobraževalnem, znanstvenoraziskovalnem, umetniškem ali strokovnem področju.
3. Študijski programi in druge izobraževalne aktivnosti visokošolskega zavoda odražajo potrebe gospodarstva in negospodarstva; sodeluje tudi pri načrtovanju in spremljanju izobraževalnega dela visokošolskega zavoda.
4. Znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno delo visokošolskega zavoda je povezano z razvojnimi projekti in raziskavami za gospodarstvo in negospodarstvo.
5. Visokošolski zavod sodeluje pri izmenjavi študentov ter visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v Republiki Sloveniji in tujini.
13. člen
(Dislocirane enote visokošolskega zavoda)
Zunanja evalvacija visokošolskega zavoda zajema tudi evalvacijo dislocirane enote. Pri ocenjevanju dislocirane enote se uporabljajo ista merila kot za visokošolski zavod.
III. MERILA ZA ZUNANJO EVALVACIJO IZVAJANJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
14. člen
(Področja ocenjevanja)
Pri zunanji evalvaciji študijskih programov se pri vsakem študijskem programu posebej ocenjujejo:
– izvajanje študijskega programa in učni cilji,
– notranja organiziranost in ukrepi za zagotavljanje kakovosti,
– predmetnik, metode učenja in poučevanja,
– študenti v študijskem programu,
– pogoji za izvajanje študijskega programa.
15. člen
(Izvajanje študijskega programa in učni cilji)
Pri ocenjevanju izvajanja študijskega programa in učnih ciljev se uporabljajo naslednja merila:
1. Študijski program se izvaja vsako leto.
2. Cilji programa so skladni s poslanstvom, vizijo ter strateškim načrtom visokošolskega zavoda.
3. Usposobljenost diplomantov je jasno izražena, javno objavljena in skladna s stopnjo izobrazbe.
4. Cilji programa so stvarni in uresničljivi ter upoštevajo nominalno trajanje programa in začetno raven znanja študentov.
5. Cilji programa so izhodišče za preverjanje dosežkov študentov v programu.
16. člen
(Notranja organiziranost in ukrepi za zagotavljanje kakovosti)
Pri ocenjevanju notranje organiziranosti in ukrepov za zagotavljanje kakovosti se uporabljajo naslednja merila:
1. Pristojnosti, pooblastila in odgovornosti zaposlenih in študentov so določena in poznana.
2. Zagotovljeni so pogoji za aktivno sodelovanje zaposlenih in študentov pri ocenjevanju procesov učenja in poučevanja.
3. Kakovost študijskega programa je zagotovljena, saj se nenehno uvajajo izboljšave. Visokošolski zavod uporablja rezultate notranjih evalvacij za periodično prenovo študijskega programa.
4. Visokošolski zavod ima vzpostavljena merila za merjenje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti izobraževalnega dela.
17. člen
(Predmetnik, metode učenja in poučevanja)
Pri ocenjevanju predmetnika, metod učenja in poučevanja se uporabljajo naslednja merila:
1. Študijski program se izvaja skladno s cilji, vsebino in obsegom akreditiranega programa.
2. Cilji, obseg in vsebina programa so jasno določeni in javno objavljeni. Visokošolski zavod zagotavlja mednarodno primerljivost in stalno posodabljanje vsebin.
3. Uporabljene sodobne metode učenja in poučevanja spodbujajo doseganje učnih dosežkov, tako v smislu izpopolnjevanja splošnega kot tudi specifičnega znanja in veščin za posamezna področja, zaposljivost, nadaljnji študij ter osebni razvoj.
4. Uporabljane metode preverjanja in ocenjevanja znanja so skladne s postavljenimi cilji in učnimi dosežki programa.
5. Študijski program vsebuje pomembnejše vidike študijskega področja. Študentom omogoča osvajanje znanstvenih metod, navaja jih na ustvarjalno in odgovorno delo ter jim zagotavlja uporabo znanstvenih dognanj.
6. Pogoji in postopki za pridobitev diplome ter znanstvenega oziroma strokovnega naslova so določeni in javno objavljeni.
18. člen
(Študenti v študijskem programu)
Pri ocenjevanju aktivnosti, namenjenih študentom, se uporabljajo naslednja merila:
1. Pogoji za sprejem v študijski program so znani in javno objavljeni.
2. Enakopravnost študentov in študentk je zagotovljena, prav tako tudi vključevanje oseb s posebnimi potrebami.
3. Študenti so vključeni v razvoj izobraževalnih vsebin in procesov ter v ocenjevanje njihovega izvajanja.
4. Mobilnost študentov je omogočena in promovirana z medsebojnim priznavanjem kreditnih točk med visokošolskimi zavodi in disciplinami.
5. Visokošolski zavod je sprejel ukrepe za zagotavljanje pomoči pri učenju in svetovanju študentom.
6. Visokošolski zavod spodbuja študente k vključevanju v znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno delo.
7. Visokošolski zavod spodbuja študente k vključevanju v strokovno delo in povezovanje z gospodarstvom in negospodarstvom.
8. Visokošolski zavod spremlja vključevanje diplomantov v zaposlovanje, nadaljnji študij in strokovno izpopolnjevanje.
9. Visokošolski zavod organizirano skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov z bivšimi diplomanti.
19. člen
(Pogoji za izvajanje študijskega programa)
Pri ocenjevanju pogojev za izvajanje študijskega programa se uporabljajo naslednja merila:
1. Izobraževalni proces izvaja za izobraževanje usposobljeno osebje z ustrezno akademsko kvalifikacijo.
2. Program ima na voljo ustrezne prostorske in materialne vire za uresničevanje ciljev. Viri so dolgoročno zagotovljeni.
3. Finančna sredstva za izvajanje programa so zagotovljena na osnovi ustreznega letnega vpisa in števila diplomantov visokošolskega zavoda ter iz drugih virov.
IV. MERILA ZA ZUNANJO EVALVACIJO ZNANSTVENO
RAZISKOVALNEGA, UMETNIŠKEGA
IN STROKOVNEGA DELA
20. člen
(Področja ocenjevanja)
Pri zunanji evalvaciji znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela se ocenjuje:
– znanstvenoraziskovalna in umetniška dejavnost,
– strokovna dejavnost,
– pogoji za izvajanje znanstvenoraziskovalne in umetniške ter strokovne dejavnosti.
21. člen
(Znanstvenoraziskovalna in umetniška dejavnost)
Pri ocenjevanju znanstvenoraziskovalne in umetniške dejavnosti se uporabljajo naslednja merila:
1. Na visokošolskem zavodu trajno potekajo domači in tuji znanstvenoraziskovalni, umetniški in strokovni programi in projekti.
2. Visokošolski zavod spodbuja visokošolske učitelje in delavce k prenosu spoznanj znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela ter k sodelovanju s potencialnimi uporabniki rezultatov.
3. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno sodelovanje s slovenskimi in tujimi visokošolskimi zavodi, inštituti in drugimi subjekti.
4. Visokošolski zavod ima vzpostavljena merila za merjenje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela za izobraževalno delo.
5. Visokošolski zavod letno načrtuje svoje znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno delo ter o njem poroča.
6. Visokošolski zavod ima ustrezno število objav v mednarodnih in domačih recenziranih znanstvenih časopisih, ki jih določa mednarodna praksa glede na disciplino. Visokošolski zavod ima patentne prijave in odobrene patente ter dosežke na področju umetniške dejavnosti, kot jih določa mednarodna praksa.
22. člen
(Strokovna dejavnost)
Pri ocenjevanju strokovne dejavnosti se uporabljajo naslednja merila:
1. Visokošolski zavod na osnovi pogodb, ki mu omogočajo stabilno delovanje, izvaja različne strokovne dejavnosti.
2. Visokošolski zavod spodbuja zaposlene k objavljanju rezultatov strokovnega dela in k sodelovanju s potencialnimi odjemalci storitev iz gospodarstva in negospodarstva.
3. Visokošolski zavod ima vzpostavljena merila za merjenje kakovosti strokovnega dela in uspešnosti prenosa rezultatov v prakso.
4. Visokošolski zavod letno načrtuje svoje strokovno delo in poroča o njegovih rezultatih.
23. člen
(Razmere za izvajanje znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti)
Pri ocenjevanju razmer za izvajanje znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti se uporabljajo naslednja merila:
1. Znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost izvajajo ustrezno usposobljeni zaposleni.
2. Dejavnost ima na voljo ustrezne prostorske in materialne vire za uresničevanje ciljev. Viri so dolgoročno zagotovljeni.
3. Finančna sredstva za izvajanje znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti so zagotovljena s srednjeročnimi in dolgoročnimi pogodbami za znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno delo visokošolskega zavoda.
V. POSTOPEK
24. člen
(Začetek postopka)
Postopek zunanje evalvacije se začne na podlagi pisne vloge upravičenega predlagatelja.
Izmed prispelih vlog NKKVŠ opravi izbor na podlagi naslednjih meril:
– načrta dela iz prve alinee 32. člena tega akta,
– vrstnega reda prispetja vloge, pri čemer mora upoštevati, da se zunanja evalvacija izvede na enem samostojnem visokošolskem zavodu in na eni fakulteti oziroma visoki strokovni šoli z vsake univerze tako, da so zastopana različna študijska področja. Visokošolski zavod mora že izdajati diplomske listine.
Če v enem mesecu po uveljavitvi tega akta prispe manj vlog, kot je število zunanjih evalvacij, določenih v načrtu dela, NKKVŠ ob upoštevanju merila iz druge alinee prejšnjega odstavka v 15 dneh določi preostale visokošolske zavode.
25. člen
(Predlagatelj)
Za upravičenega predlagatelja po prejšnjem členu se šteje:
– senat visokošolskega zavoda,
– ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo,
– Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo.
26. člen
(Vloga)
Vloga za začetek postopka mora vsebovati:
– podatke o predlagatelju (opis pravnega statusa, organiziranost, ime zakonitega zastopnika),
– kratko utemeljitev vloge.
27. člen
(Komisija za evalvacijo)
Postopek zunanje evalvacije vodi NKKVŠ, opravi pa jo komisija za evalvacijo, ki je imenovana za vsak visokošolski zavod posebej.
V komisiji za evalvacijo je pet članov, od tega je eden iz tujine (praviloma s področja visokega šolstva), eden s področja gospodarstva oziroma negospodarstva, dva s področja visokega šolstva in eden predstavnik študentov. Strokovnjaki morajo dokazati ustrezno usposobljenost s področja kakovosti.
NKKVŠ imenuje člane na podlagi seznama, ki ga je poprej potrdil Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo.
Predlog nabora strokovnjakov, iz katerega mora tudi nesporno izhajati, ali gre za strokovnjaka s področja visokega šolstva, gospodarstva oziroma negospodarstva ali iz tujine, skupno z dokazili o strokovni usposobljenosti in pisnim mnenjem pripravi NKKVŠ.
28. člen
(Izvedba postopka)
Po prejemu vloge za zunanjo evalvacijo tajnik NKKVŠ preveri njeno formalno popolnost in izdela poročilo.
Na podlagi tega poročila NKKVŠ opravi izbor visokošolskih zavodov, pri katerih bo izvedla zunanjo evalvacijo, ter določi rok, v katerem morajo ti dopolniti vlogo v skladu s 26. členom tega akta ter posredovati razpoložljivo dokumentacijo iz 29. člena tega akta. O tem predsednik NKKVŠ pisno obvesti izbrani visokošolski zavod.
Rok iz prejšnjega odstavka ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni, šteto od dneva, ko je visokošolski zavod prejel pisno obvestilo.
NKKVŠ po pridobitvi zahtevanih podatkov in dokumentacije določi komisijo za zunanjo evalvacijo za vsak visokošolski zavod posebej.
Komisija za zunanjo evalvacijo analizira prispelo dokumentacijo ter obišče ocenjevani visokošolski zavod. Komisija za zunanjo evalvacijo mora svoj obisk vnaprej napovedati vsaj teden dni vnaprej.
Visokošolski zavod mora komisiji za zunanjo evalvacijo med njenim obiskom dati na razpolago vso dokumentacijo, ki jo ta potrebuje za izvedbo zunanje evalvacije, zagotovljena pa ji mora biti tudi pomoč s strani dekana oziroma direktorja visokošolskega zavoda.
Komisija za zunanjo evalvacijo mora izdelati evalvacijsko poročilo v dveh mesecih od obiska visokošolskega zavoda. S poročilom seznani dekana oziroma direktorja visokošolskega zavoda, ta pa ima možnost, da v 15 dneh da svoje pripombe.
Evalvacijsko poročilo, skupaj s pripombami, komisija za zunanjo evalvacijo nato posreduje NKKVŠ, ta pa z ugotovitvami zunanje evalvacije seznani ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo in visokošolski zavod.
29. člen
(Dokumentacija)
Za dokumentacijo po tem aktu se šteje:
– letni program dela visokošolskega zavoda,
– letno poročilo visokošolskega zavoda,
– samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda, iz katerega morajo biti razvidne aktivnosti na področju spremljanja in zagotavljanja kakovosti ter odpravljanja pomanjkljivosti – zaželjeno je, da poročilo samoevalvacije upošteva merila iz II., III. in IV. poglavja teh meril,
– študentska anketa za zadnja tri študijska leta pred tistim, v katerem se je začela zunanja evalvacija visokošolskega zavoda, program dela iz prve alinee pa tudi za študijsko leto, v katerem se je zunanja evalvacija začela,
– poslovnik o spremljanju, ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti visokošolskega zavoda,
– poslanstvo in vizija visokošolskega zavoda,
– strateški načrt visokošolskega zavoda,
– če se ocenjuje kakovost visokošolskega zavoda, ki je članica univerze, tudi strateški načrt, poslanstvo in vizija univerze,
– evidence, ki jih vodi visokošolski zavod na podlagi Zakona o visokem šolstvu in drugih zakonov,
– druga dokumentacija, za katero visokošolski zavod meni, da je potrebna za izvedbo zunanje evalvacije.
30. člen
(Nezdružljivost funkcij)
Pri izvajanju zunanje evalvacije kot član komisije za evalvacijo ne more sodelovati, kdor je:
– rektor oziroma prorektor iste univerze,
– dekan, prodekan ali direktor iste članice univerze oziroma istega samostojnega visokošolskega zavoda,
– sodeloval v samoevalvacijskem postopku ocenjevanega visokošolskega zavoda,
– je v delovnem ali drugem pogodbenem odnosu z ocenjevanim visokošolskim zavodom.
31. člen
(Varstvo podatkov)
Pri opravljanju svojega dela morata NKKVŠ in komisija za zunanjo evalvacijo zagotoviti varstvo osebnih podatkov in tajnih poslovnih podatkov v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje.
Ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, mora biti zagotovljeno, da oceni skladnost evalvacijskega poročila s temi podatki.
VI. NAČRT DELA IN POROČILO O DELU
32. člen
(Načrt dela)
NKKVŠ bo:
– izvedla naloge, kot izhajajo iz drugega člena tega akta, pri čemer se število zunanjih evalvacijskih postopkov omeji na štiri zunanje evalvacije letno, od tega tri na visokošolskih zavodih in ena na višji šoli,
– analizirala rezultate izvedene zunanje evalvacije,
– pripravila predloge sprememb oziroma dopolnitev področij, meril in postopka za izvedbo zunanje evalvacije.
33. člen
(Poročilo o delu)
O svojem delu NKKVŠ enkrat letno poroča ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, in Svetu Republike Slovenija za visoko šolstvo. Ne glede na to mu je kadarkoli, na njegovo zahtevo, dolžna podati ustrezno pojasnilo.
Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– analizo stanja,
– predloge za izboljšavo,
– predloge za odpravo pomanjkljivosti sistema za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokega šolstva.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Visokošolskih zavodov, ki so v zadnjih 5 letih opravili zunanjo evalvacijo pri mednarodno priznani agenciji, NKKVŠ ne evalvira.
35. člen
Predlog nabora strokovnjakov za kakovost (četrti odstavek 27. člena) pripravi NKKVŠ v 30 dneh od uveljavitve tega akta.
36. člen
Z dnem oblikovanja Sveta za evalvacijo, NKKVŠ prenese nanj vse rezultate svojega dela, postopke, ki so v teku, ter vso dokumentacijo.
37. člen
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Maribor, dne 25. oktobra 2004.
Predsednik NKKVŠ
prof. dr. Franci Čuš l. r.
