Na podlagi 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 51/04), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 6. in 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dravograd (MUV, št. 17/95) in 16. člena Statuta Občine Dravograd (MUV, št. 22/03) je Občinski svet občine Dravograd, na 22. redni seji dne 10. 11. 2004 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem in o podelitvi koncesije
v Občini Dravograd
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet odloka)
Ta odlok določa način izvajanja izbirnih gospodarskih javnih služb sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem (v nadaljevanju: javnih služb) v Občini Dravograd (v nadaljevanju: koncedent).
Javni službi se zagotavljata s podelitvijo koncesije.
Ta odlok je koncesijski akt.
Izbira izvajalca javnih služb (v nadaljevanju: koncesionarja) se opravi na podlagi zbiranja ponudb z upravno odločbo. Razpis postopka za zbiranje ponudb se javno objavi.
2. člen
(Obseg dejavnosti)
Dejavnost sistemskega operaterja za zemeljski plin: Javna služba obsega distribucijo plina upravičenim in tarifnim odjemalcem, upravljanje, obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja, izgradnjo distribucijskega omrežja in zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega omrežja za priključitev in dostop do omrežja.
Dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem: Javna služba obsega dobavo zemeljskega plina odjemalcem, ki po zakonu niso upravičeni odjemalci. Dobavo zemeljskega plina kot del gospodarske javne službe izvaja koncesionar do odprtja trga z zemeljskim plinom. Po odprtju trga je koncesionar dolžan dobavljati zemeljski plin tistim tarifnim odjemalcem, ki ne bodo sklenili pogodb o dobavi zemeljskega plina z drugimi dobavitelji.
Koncesionar mora poleg dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena opravljati tudi dejavnosti, ki služijo vzdrževanju in razvoju teh javnih služb. Te dejavnosti so predvsem:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje oskrbe z zemeljskim plinom,
– gradnja ter vzdrževanje plinovodnega omrežja, objektov in naprav,
– vodenje katastra plinovodnega omrežja, objektov in naprav.
Koncesionar pri izvajanju gospodarske javne službe:
– daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– daje soglasja k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja koncesionar.
3. člen
(Javna pooblastila)
Koncesionar javno službo izvaja v javnem interesu.
Koncesionar ima javno pooblastilo za izdajanje splošnih pravnih aktov in soglasij k priključitvam na distribucijsko omrežje in k drugim upravnim odločbam, kjer zakon to zahteva.
Koncesionar ima javno pooblastilo za izgradnjo in vzdrževanje distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
4. člen
(Območje izvajanja)
Javna služba se izvaja v skladu z izgradnjo plinskega omrežja.
II. INFRASTRUKTURA
5. člen
(Izgradnja infrastrukture)
Objekti, naprave in omrežje, potrebni za distribucijo in dobavo zemeljskega plina, so infrastruktura.
Koncesionar je dolžan v obsegu in v rokih določenih s koncesijsko pogodbo, na lastne stroške izgraditi distribucijsko omrežje za zemeljski plin in preostalo potrebno infrastrukturo.
Infrastruktura, ki jo na lastne stroške izgradi koncesionar, je last koncesionarja in jo je koncesionar po preteku koncesijskega razmerja dolžan predati koncedentu v last in posest.
Če koncesionar ni lastnik infrastrukture, mora z lastnikom skleniti pogodbo, s katero se uredijo vsa vprašanja uporabe infrastrukture za opravljanje nalog sistemskega operaterja zemeljskega plina in dobavo zemeljskega plina tarifnim odjemalcem. V tej pogodbi je zlasti treba urediti obseg in namen uporabe infrastrukture, višino najemnine oziroma drugega plačila, pogoje in način tekočega in investicijskega vzdrževanja omrežja in druga vprašanja, ki koncesionarju omogočajo, da učinkovito opravlja svojo dejavnost. Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja mora lastnik nepremičnine, preko katere je nujno potreben dostop do infrastrukture, dovoliti dostop do infrastrukture.
6. člen
(Vzdrževanje infrastrukture)
Koncesionar je dolžan zagotavljati nemoteno delovanje infrastrukture in je dolžan infrastrukturo tekoče in investicijsko vzdrževati in jo ustrezno škodno zavarovati.
Pri načrtovanju, vzdrževanju in gradnji infrastrukture je koncesionar dolžan ravnati v skladu s predpisi, po načelu najboljše dosegljive tehnologije, predvsem pri izbiri rešitev, ki v največji možni meri prispevajo k varovanju okolja ter zagotavljajo varnost in zanesljivost delovanja infrastrukture.
Koncesionar je dolžan organizirati lastno 24-urno dežurno službo.
7. člen
(Kataster omrežja in infrastrukture)
Koncesionar je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih in trošilih.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja izroči koncedentu.
III. OBRATOVANJE IN DOSTOP DO DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA
8. člen
(Sistemska obratovalna navodila)
Koncesionar je dolžan dobavljati zemeljski plin odjemalcem nepretrgano skozi celo leto in jim zagotavljati potreben obratovalni tlak do merilnega mesta.
Sistemska obratovalna navodila urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
S sistemskimi obratovalnimi navodili se zlasti predpiše:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z energijo;
– način zagotavljanja sistemskih storitev;
– postopke za obratovanje distribucijskega omrežja v kriznih stanjih;
– tehnične in druge pogoje za priključitev na omrežje;
– tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Sistemska obratovalna navodila izda koncesionar. Pred njihovo objavo mora koncesionar pridobiti soglasje Agencije za energijo.
9. člen
(Priključitev na distribucijsko omrežje)
Odjemalci imajo pravico priključiti svoje porabniške energetske objekte in naprave na distribucijsko omrežje, kjer je vzpostavljeno. Koncesionar je dolžan upravičenim in tarifnim odjemalcem dovoliti dostop do distribucijskega omrežja na pregleden in nepristranski način po načelu reguliranega dostopa tretje strani.
Koncesionar lahko odjemalcem zavrne priključitev in dostop do omrežja:
– če odjemalec ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev,
– če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi,
– če bi priključitev koncesionarju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov.
Koncesionar izda soglasje k priključitvi na distribucijsko omrežje in z odjemalcem sklene pogodbo o dobavi in distribuciji zemeljskega plina.
Če niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k priključitvi na distribucijsko omrežje, izda koncesionar odločbo, s katero zahtevek zavrne. O pritožbi zoper to odločbo odloča župan.
10. člen
(Splošni pogoji)
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja sprejme po javnem pooblastilu koncesionar s soglasjem koncedenta.
K splošnim pogojem za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja mora koncesionar pred njihovo izdajo pridobiti soglasje Agencije za energijo.
V splošnih pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina se določijo predvsem ukrepi varstva potrošnikov in vsebina pogodbe o dobavi in distribuciji zemeljskega plina.
11. člen
(Določanje omrežnine)
Koncesionar je dolžan določiti omrežnino za distribucijsko omrežje, skladno z metodologijo, ki jo s splošnim aktom določi Agencija za energijo.
12. člen
(Dolžnost obveščanja)
Koncesionar je dolžan pred priključitvijo pisno seznaniti odjemalce z nevarnostmi plina in ravnanjem s plinskimi trošili v okviru njegove pristojnosti.
O vseh informacijah, pomembnih za odjemalce, obvešča koncesionar na krajevno običajen način.
13. člen
(Ustavitev dobave in distribucije zemeljskega plina)
Koncesionar sme ustaviti oziroma začasno ustaviti odjemalcu dobavo plina po predhodnem pisnem obvestilu oziroma brez predhodnega pisnega obvestila le v primerih in na način, določen z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 79/99 in 51/04), s tem odlokom, splošnimi pogoji in sistemskimi obratovalnimi navodili.
IV. KONCESIJA
14. člen
(Pogoji za pridobitev koncesije)
Koncesija se podeli skupno za opravljanje obeh gospodarskih javnih služb pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da ima licenco Agencije za energijo za distribucijo in dobavo zemeljskega plina in upravljanje distribucijskega omrežja;
2. da je registrirana in ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti, navedenih v 2. členu tega odloka;
3. da zagotavlja opravljanje strokovno-tehničnih in organizacijskih nalog, ki se nanašajo na razvoj, načrtovanje, pospeševanje in gradnjo v skladu z dejavnostjo;
4. da zagotavlja vodenje in vzdrževanje katastra plinovodnega omrežja, objektov in naprav;
5. da izkaže finančno usposobljenost;
6. da prevzame in zavaruje odgovornost za škodo, ki bi jo z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije lahko povzročil tretji osebi;
7. da izpolnjuje morebitne dodatne pogoje, vsebovane v dokumentaciji, ki je podlaga za predložitev ponudb.
15. člen
(Obveznosti koncesionarja)
Koncesionar gradi, vzdržuje in upravlja plinovodno infrastrukturo s svojimi sredstvi.
Koncesionar je lastnik infrastrukture do predaje le-te koncedentu.
Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar mora aktivno sodelovati pri pripravi lokalne energetske zasnove in strategije.
16. člen
(Postopek zbiranja ponudb in izbire koncesionarja)
Koncedent izbere koncesionarja na podlagi postopka zbiranja ponudb, kar se javno objavi v Uradnem listu RS.
17. člen
(Dokumentacija za zbiranje ponudb)
Dokumentacija, ki je sestavni del javne objave oziroma povabila, mora vsebovati:
1. predmet in območje koncesije,
2. začetek in čas trajanja koncesije,
3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
4. strokovne reference in druga dokazila, ki morajo biti predložena za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika,
5. načrt izgradnje infrastrukture s finančnim in terminskim planom,
6. merila, ki bodo vplivala na izbor koncesionarja,
7. rok in način predložitve ponudb,
8. rok, v katerem bo koncedent opravil morebitna dodatna usklajevanja in pogajanja s ponudniki,
9. rok, do katerega bo sprejeta odločitev o koncesiji oziroma izboru koncesionarja,
10. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o podelitvi koncesije oziroma izboru koncesionarja,
11. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij v zvezi s predmetom in postopkom oddaje koncesije.
18. člen
(Izbira koncesionarja)
Izbira koncesionarja se lahko opravi, če je koncedentu predložena vsaj ena veljavna in po morebitnih dodatnih usklajevanjih in pogajanjih tudi ustrezna ponudba.
Postopek oddaje koncesije je neuspešen, če do poteka predvidenega roka za predložitev ponudb ni predložena nobena veljavna ponudba oziroma nobena ponudba, ki izpolnjuje vse pogoje iz tega odloka ali, če do roka predvidenega za izbor koncesionarja, nobena od predloženih ponudb po izvedenem postopku dodatnih usklajevanj in pogajanj, koncendentu ne ustreza.
Koncedent ni obvezan skleniti pogodbe z nobenim od ponudnikov.
Ponudba je neveljavna, če ne vsebuje vseh obveznih sestavin ali če ni prispela v predvidenem roku.
Če postopek oddaje koncesije ne uspe, se ponovi.
19. člen
(Izločilni kriteriji)
Koncedent pri odločanju o izbiri koncesionarja ne bo obravnaval in bo izločil ponudbe ponudnikov, ki v okviru svoje registrirane dejavnosti ne opravljajo dejavnosti v obsegu, kot je opredeljen v 2. členu tega odloka ali ne izpolnjujejo vseh pogojev za opravljanje koncesije v skladu s 15. členom tega odloka.
20. člen
(Osnove in merila)
Koncedent pri odločanju o izbiri koncesionarja upošteva naslednja merila:
– ponujena cena zemeljskega plina,
– višina koncesijske dajatve,
– višina investicijskih vlaganj v infrastrukturo,
– roki za izgradnjo infrastrukture.
– garancija za investicijsko vzdrževanje.
21. člen
(Odločitev o izboru koncesionarja)
Komisija, ki jo s sklepom imenuje občinski svet in jo sestavljajo štirje člani in predsednik, po pregledu in ocenjevanju ponudb, pripravi predlog za izbiro najugodnejšega ponudnika.
O izbiri koncesionarja odloči tajnik občinske uprave z upravno odločbo po predhodnem soglasju občinskega sveta.
22. člen
(Prepoved prenosa koncesije)
Koncesionar brez soglasja koncedenta ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo.
23. člen
(Sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncedent sklene koncesijsko pogodbo na osnovi rezultatov pogajanj.
Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem. Koncesijska pogodba se sklene po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan po predhodnem soglasju občinskega sveta.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
24. člen
(Trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje traja 35 let.
Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
Koncesijska pogodba se lahko po njenem poteku podaljša z aneksom za čas do dokončne izbire izvajalca javne službe v novem postopku zbiranja ponudb.
25. člen
(Prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje med koncesionarjem in koncedentom preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije.
Koncesijska pogodba preneha veljati:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– s sporazumno razvezo,
– z razdrtjem.
26. člen
(Razdrtje koncesijske pogodbe)
Koncedent lahko enostransko in brez odpovednega roka razdre koncesijsko pogodbo predvsem v primerih, ko koncesionar:
– neupravičeno prekine distribucijo plina za več kot 3 dni zaporedoma oziroma za več kot 10 dni v koledarskem letu,
– opravlja storitve v nasprotju s tem odlokom ali odgovarjajočim zakonom ali ogroža varnost ljudi in premoženja,
– ne vzdržuje infrastrukture v skladu s predpisi,
– ne spoštuje veljavnega tarifnega sistema in tarifnih postavk.
V primeru navedenih kršitev lahko koncedent razdre pogodbo šele, če koncesionar po pismenem opozorilu ponovi kršitve.
27. člen
(Prehod lastninske pravice ob prenehanju koncesijskega razmerja)
Ob prenehanju koncesijskega razmerja iz kateregakoli razloga postane infrastruktura last koncedenta, koncedent pa koncesionarju izplača neamortizirani del vrednosti infrastrukture.
Postopek prevzema infrastrukture po prenehanju koncesijskega razmerja se uredi v koncesijski pogodbi.
28. člen
(Koncesijska dajatev)
Koncesionar plačuje koncedentu od prodanega zemeljskega plina koncesijsko dajatev.
Koncesijska dajatev se določi v koncesijski pogodbi na podlagi dosežene višine v postopku zbiranja ponudb z morebitnimi dodatnimi usklajevanji in pogajanji.
29. člen
(Tarifni sistem)
S tarifnim sistemom se določijo elementi za obračunavanje dobave in distribucije zemeljskega plina tarifnim odjemalcem.
Tarifni sistem za zemeljski plin na distribucijskem omrežju in višino tarifnih postavk izdela in javno objavi koncesionar, ko da nanj soglasje občinski svet.
Izhodiščni tarifni sistem je sestavni del koncesijske pogodbe.
30. člen
(Nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja koncedent s svojimi organi.
Koncesionar mora osebi, ki se izkaže s pooblastilom koncedenta, dovoliti vstop v svoje poslovne prostore, dovoliti vpogled v dokumentacijo, ki se uporablja za opravljanje javne službe po tem odloku in pregled infrastrukture.
31. člen
(Višja sila in spremenjene okoliščine)
Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale iz razloga višje sile in trajajo daljše časovno obdobje, lahko koncesijsko razmerje preneha na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.
Koncesijsko razmerje lahko preneha na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem tudi v primeru, če soglasno ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, izvajanje javne službe pod pogoji iz koncesijske pogodbe in tega odloka nemogoče, sprememba koncesijske pogodbe, pa ni mogoča.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
32. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-03-11/2004-15
Dravograd, dne 10. novembra 2004.
Županja
Občine Dravograd
Marijana Cigala, dr. vet. med. l. r.
